UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

NOTRANJA REVIZIJA V JAVNIH ZAVODIH

NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA

SLOVENSKE KONJICE

Julij, 2018 Sanja Flašker

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

NOTRANJA REVIZIJA V JAVNIH ZAVODIH NA

PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA

SLOVENSKE KONJICE

Internal Audit of Public Intitutions on the Example of a

Health Center Slovenske Konjice

Kandidatka: Sanja Flašker

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine

Mentor: izr. prof. dr. Dušan Jovanovič

Somentor: doc. dr. Iztok Kolar

Jezikovno pregledala: Nataša Črešnar, prof. slovenščine

Študijsko leto: 2017/2018

Maribor, julij 2018

POVZETEK V diplomskem projektu smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru le-te smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizira lastna revizijska služba, se najame zunanji izvajalec ali pa se ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X, ter primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.

Ključne besede: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja

ABSTRACT

In this dissertation we studied public sector and public institutes, focusing especially on public health institutions and internal auditing. In theoretical part we present previously mentioned areas with emphasise on internal audit. In scope of internal auditing we covered organising of process of internal auditing and disclosed that organisations can organise own internal audit, out-source auditing process or form joint internal auditing service. We comprehended auditing activities and analysed individual aspects of internal auditing. We assessed work of internal auditor, what skills are required and what are the guidelines to comply by. In second part we described and compared internal audit of two health centres, Health Centee Slovenske Konjice and Health Centre X. Comparison was based on auditor’s reports and data gathered from web for year 2016 and 2017.

Key words: public institution, health center, internal audit, internal auditor, profession laws of auditing

i

KAZALO VSEBINE

1 Uvod .......................................................................................................................... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ................................................................. 1

1.2 Namen ................................................................................................................... 1

1.3 Cilji ....................................................................................................................... 1

1.4 Hipoteze ................................................................................................................ 2

1.5 Predpostavke in omejitve ...................................................................................... 2

1.6 Metode raziskovanja ............................................................................................. 2

2 Opredelitev javnega sektorja, javnih zavodov in zdravstvene dejavnoSti ................ 3

2.1 Javni sektor ........................................................................................................... 3

2.2 Javni zavodi .......................................................................................................... 4

2.2.1 Ustanovitev javnih zavodov ........................................................................ 5

2.2.2 Dejavnost javnega zavoda .......................................................................... 5

2.3 Zdravstvena dejavnost .......................................................................................... 6

2.3.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ................... 6

2.3.2 Zakon o zdravstveni dejavnosti .................................................................. 6

2.3.3 Organiziranost zdravstvene dejavnosti ....................................................... 6

3 Opredelitev notranje revizije ..................................................................................... 8

3.1 Pravila stroke, ki jih pri svojem delu upoštevajo notranji revizorji ...................... 8

3.2 Način organiziranja izvajanja notranje revizije .................................................... 9

3.2.1 Lastna notranje revizijska služba ................................................................ 9

3.2.1.1 Organizacijske rešitve pri oblikovanju notranje revizijske službe .... 10

3.2.1.2 Dela in naloge v notranje revizijski službi ........................................ 10

3.2.2 Zunanji izvajalci notranje revizije ............................................................ 11

3.2.3 Skupna notranje revizijska služba ............................................................. 12

3.2.4 Prednosti in slabostim lastne notranje revizijske službe, zunanjega izvajanja notranje revizijske dejavnosti in skupne notranje revizijske službe ........................ 13

3.3 Miti, zaradi katerih se organizacije ne odločajo za notranjo revizijo ................. 14

3.4 Poklic notranjega revizorja ................................................................................. 14

3.5 Naloge pri revidiranju zdravstvene dejavnosti ................................................... 15

3.6 Koncept tveganj pri notranjem revidiranju ......................................................... 16

3.6.1 Opredelitev tveganj ................................................................................... 16

3.6.2 Vloga notranje revizije .............................................................................. 16

3.7 Zagotavljanje kakovosti v notranjem revidiranju ............................................... 16

ii

3.8 Primerjava javnih zavodov, ki imajo notranjo revizijo, in tistih, ki je nimajo .... 17

3.9 Razlike med notranjo in zunanjo revizijo ........................................................... 18

4 Notranja revizija v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Zdravstvenem domu X ...……………………………………………………………………………………..19

4.1 Komuniciranje notranjega revizorja z zdravstvenim domom pred začetkom opravljanja notranje revizije ........................................................................................ 19

4.2 Predstavitev Zdravstvenega doma Slovenske Konjice........................................ 19

4.3 Predstavitev Zdravstvenega doma X ................................................................... 20

4.4 Notranja revizija v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice .............................. 20

4.4.1 Predstavitev področja revizije za leto 2016 ............................................... 21

4.4.2 Predstavitev področja revizije za leto 2017 ............................................... 22

4.5 Notranja revizija v Zdravstvenemu domu X ....................................................... 23

4.5.1 Predstavitev področja revizije za leto 2016 ............................................... 24

4.5.2 Predstavitev področja revizije za leto 2017 ............................................... 25

4.6 Primerjava notranje revizije v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Zdravstvenem domu X ................................................................................................ 27

4.6.1 Primerjava področij revizije za leto 2016 ................................................. 27

4.6.2 Primerjava področij revizije za leto 2017 ................................................. 29

4.7 Poročanje o notranjem revidiranju vodstvu zdravstvenega doma ....................... 30

5 Sklep ........................................................................................................................ 31

6 Literatura in viri ....................................................................................................... 34

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacijska shema zdravstva v Sloveniji ........................................................ 7

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V javni sektor spadajo osebe, ki se financirajo s prihodki, zbranimi z davki, s prispevki in z drugimi javnimi dajatvami. V to skupino torej spada javna uprava na državni in krajevni ravni, skladi, agencije, zavodi in kakršne koli druge ustanove, ki so pod nadzorom države ter izvajajo naloge v njenem imenu (Vidovič, 1995, str. 9).

Javni sektor se loči od zasebnega po njegovi ''javnosti'', pri čemer ne govorimo samo o javnosti poslovanja, ampak tudi javnosti vodilnih funkcij ter javnem nadzoru nad porabo sredstev davkoplačevalcev (Vidovič, 1995, str. 9).

V preteklosti je prišlo v Republiki Sloveniji v zdravstvu do velikih sprememb. Med drugim so sprejeli novo zakonodajo, zaradi katere so se preoblikovale javne ustanove, pojavile so se nove usmeritve in delitve programov zdravstvenega varstva, uveden je bil sistem javnih zavodov in zasebne zdravstvene prakse, poleg tega pa se je okrepilo nadziranje javnih financ (Vidovič, 1995, str. 36).

Sredstva, ki so namenjena zdravstvu, so javna, zato jih je potrebno ves čas nadzirati in upravljati, prav tako je pomembno, da se obvladuje poslovanje ter da se zagotovi gospodarna, zakonita in učinkovita poraba javnih sredstev, k čemur pripomore revizija, tako zunanja, kot notranja (Urad RS za nadzor proračuna, 2018).

Notranja revizija je dejavnost, ki krepi in ščiti vrednost organizacije. S svojo dejavnostjo poslovodstvu organizacije pomaga pri njenem upravljanju v skladu s pravili notranjega revidiranja. Z opravljeno notranjo revizijo organizacija pridobi neodvisno in nepristransko zagotovilo o predmetu revidiranja, na primer o nekem področju. Izvajalci notranje revizije lahko med drugim poslovodstvu tudi svetujejo (SIR, 2018).

Notranja revizija ima pomembno funkcijo. Vodstvu organizacije pomaga pri vodenju in učinkovitejšem poslovanju. Notranja revizija predstavlja oporo poslovodstvu in ga usmerja. S svojimi pregledi pomaga organizacijam in na takšen način išče ozka grla, ki jih kasneje skuša tudi odpraviti.

1.2 Namen

Namen diplomskega projekta je predstaviti javni sektor, javne zavode, zdravstveno dejavnost ter predstaviti značilnosti notranje revizije v javnih zavodih. V praktičnem delu se bomo osredotočili na notranjo revizijo v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice, kjer si bomo pomagali z revizorjevima poročiloma za leti 2016 in 2017 in na takšen način spoznali del poslovanja v prej omenjenem zavodu. Notranjo revizijo v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice bomo primerjali tudi z drugim, nekoliko večjim, zdravstvenim domom, ki ga bomo poimenovali Zdravstveni dom X.

1.3 Cilji

V zvezi z diplomskim projektom smo si zadali naslednje cilje:

2

- predstavitev značilnosti javnega sektorja in zdravstvene dejavnosti v okviru javnega zavoda,

- predstavitev značilnosti notranje revizije, - primerjava javnih zavodov, ki imajo notranjo revizijo, z javnimi zavodi, ki

notranje revizije nimajo, - opredelitev razlik med lastno notranjo revizijsko službo in zunanjimi izvajalci

notranje revizije, - primerjava notranje revizije v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice z

Zdravstvenim domom X.

1.4 Hipoteze

V praktičnem delu diplomskega projekta bomo potrdili oziroma ovrgli naslednjo hipotezo:

H1: pri primerjavi notranje revizije v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Zdravstvenem domu X ni razlik.

1.5 Predpostavke in omejitve

Pri primerjavi notranje revizije v zdravstvenih domovih smo naleteli na prvo omejitev v zvezi z imenovanjem. Ime Zdravstvenega doma Slovenske Konjice smo lahko razkrili, medtem ko smo se z drugim zdravstvenim domom dogovorili, da se njihov zdravstveni dom v diplomskem projektu imenuje X. Pri primerjavi notranje revizije v zdravstvenih domovih smo si pomagali z revizijskimi poročili za leti 2016 in 2017, ki smo jih pridobili na podlagi poslane vloge. Za izdelavo diplomskega projekta smo morali med drugim poseči po starejši literaturi, kar tudi predstavlja neke vrste omejitev, saj se na tem področju zakonodaja precej hitro spreminja. Ker bomo v nalogi uporabili zavod, ki ga bomo poimenovali Zdravstveni dom X, bomo vire navajali kot vir 1, vir 2 itd., ki so poznani avtorju naloge, mentorju in somentorju.

1.6 Metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomskega projekta smo uporabljali več različnih metod raziskovanja, večinoma pa smo uporabljali deskriptivni pristop. Metode, ki smo jih uporabili, so naslednje:

- za H1 metoda analize vsebine, ki smo jo uporabili za primerjavo teorije s primerom iz prakse,

- metoda deskripcije, saj smo opisovali značilnosti javnega sektorja, javnih zavodov in notranje revizije,

- komparativno metodo smo uporabili za primerjavo notranje revizije med dvema različnima zdravstvenima domovoma,

- dinamično raziskavo, saj smo v nekem daljšem časovnem obdobju analizirali notranjo revizijo v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Zdravstvenem domu X,

- deduktivno metodo, saj smo na podlagi razvite splošne misli nato pojasnjevali obnašanje v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice.

3

2 OPREDELITEV JAVNEGA SEKTORJA, JAVNIH

ZAVODOV IN ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

2.1 Javni sektor

Opredelitev javnega sektorja, predvsem njegovo ločevanje od zasebnega, ni popolnoma jasna. Javni sektor lahko opredelimo kot skupek vseh javnih institucij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti in delujejo po netržnih načelih, kar je razvidno predvsem iz njihovega proračunskega financiranja. Razlog za obstoj javnega sektorja tiči v zadovoljevanju potreb skupnosti in posameznikov, ki jih trg sam ne more zadovoljiti. V slovenski literaturi so z javnim sektorjem mišljeni javna uprava, politični sistem, zdravstvena, izobraževalna, raziskovalna in kulturna sfera (Setnikar Cankar idr., 2009, str. 41).

Z letom 1991, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država in ko je prevzela vse temeljne državne naloge, so potrebe po učinkovitem delovanju javne uprave ter širšega javnega sektorja postale večje in pomembnejše. Z vključitvijo v Evropsko unijo se je morala javna uprava še dodatno dodelati ter prilagoditi evropski. Slovenija se je morala na tem področju ves čas razvijati in prilagajati, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nič drugega kot nezmožnost enakopravnega delovanja v skupnosti Evropske unije. Prilagoditi je bilo potrebno zakonodajo, državno politiko in neposredno delovanje uprave. Javna uprava predstavlja za državo jedro informacij, ki jih zaznava, sprejema in predeluje ter na podlagi le-teh pripravlja odločitve za potrebe vsega sistema. Seveda pa je pri tem potrebno poudariti, da do sprememb ne prihaja samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu (Setnikar Cankar idr., 2009, str. 15).

Javna uprava in drugi deli družbe so med seboj povezani na različne načine. Javni sektor, ki je učinkovit ter dobro organiziran, predstavlja koristi tudi za gospodarstvo, zato je gospodarstvu takšno delovanje javnega sektorja v interesu. Zaradi povezanosti gospodarske in negospodarske dejavnosti se tako ob spremembah sistema ne spreminja samo ena dejavnost, temveč obe (Setnikar Cankar idr., 2009 str. 21 ̶̶̶ 22).

K spremembam je v veliki meri pripomogla globalizacija, ki vpliva na državo in državno upravo z gospodarskimi, s tehnološkimi, kulturnimi in z ekološkimi procesi. Posledično je vse večja potreba po spremembi definicije institucionalne vloge države in državne uprave, s čimer bi naj bila moderna država ''skromna država'', ki optimalno usklajuje različne interese in zagotavlja potrebne usmeritve, ne da bi pri tem ovirala druge dejavnike v družbi (Setnikar Cankar idr., 2009, str. 29 ̶̶̶ 30).

V času globalizacije ima pomembno vlogo pri oblikovanju konkurenčnosti in izboljševanju uspešnosti nacionalnega gospodarstva obseg javne porabe. Javna poraba se financira iz proračuna države, pri čemer mora država za izvajanje vseh funkcij za svoje delovanje pridobiti zadostna sredstva ter ta sredstva razdeliti in odgovorno, učinkovito ter uspešno uporabiti (Setnikar Cankar idr., 2009, str. 57, 245).

Proračun predstavlja letni načrt prihodkov in odhodkov družbeno-političnih skupnosti, kot so država, občina ali javni zavod. Proračun Republike Slovenije je akt države. V njem so opredeljeni oziroma prikazani vsi prihodki in odhodki kot tudi vsi drugi prejemki ter drugi izdatki države za obdobje enega leta (MF RS, 2018). Slovenski proračun sestavljajo

4

štiri entitete, katerih podatki so predstavljeni v konsolidirani bilanci javnih financ. Entitete slovenskega proračuna so naslednje:

- državni proračuni, - občinski proračuni, - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija (Setnikar Cankar idr., 2009, str.

245).

Nadziranje poslovanja je že od nekdaj imelo velik pomen zaradi svojih posebnosti. V zadnjih letih se je še posebej povečalo spremljanje finančnega poslovanja javnega sektorja zaradi želje po zmanjšanju odhodkov javne porabe ter pritiskih po gospodarni porabi javnih sredstev za opravljene storitve (Vidovič, 1995, str. 17).

Javne finance in proračun države je treba skrbno spremljati in nadzirati. V Sloveniji je za to pristojno računsko sodišče, ki je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo ter zakon. Predstavlja osrednji organ, ki kontrolira državne račune, državni proračun in celotno javno porabo Republike Slovenije (Računsko sodišče RS, 2018).

V pristojnosti računskega sodišča je revidiranje poslovanja, in sicer njegove pravilnosti in smotrnosti, akta o poslovanju v preteklem letu in akta o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev. Mnenje, ki ga izda računsko sodišče, mora upoštevati vsak državni in lokalni organ ter uporabnik javnih sredstev, na čigar je vezano mnenje v zvezi s poslovanjem. Naloga računskega sodišča je med drugim, da svetuje javni upravi. Svetuje ji v zvezi z načinom povečanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja uporabnikov javnih sredstev (Računsko sodišče RS, 2018).

2.2 Javni zavodi

Po Zakonu o zavodih (ZZ, 1991) so zavodi organizacije, ki se ustanovijo s strani države, občine, mesta ali druge javne pravne osebe, ki so zakonsko pooblaščene za opravljanje dejavnosti, kot so vzgoja, izobraževanje, znanost, šport, kultura, zdravstvo, otroško varstvo, socialno varstvo, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje ali kakšna druga dejavnost, pri čemer se le-ta dejavnost ne sme uporabljati za namen pridobivanja dobička. Javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb, kot tudi dejavnosti, ki sicer ni javna služba, vendar se dejavnost opravlja na enak način in pod enakimi pogoji kot to velja za javno službo.

Za javne zavode je značilno, da delujejo v javnem interesu. Njihov namen je zagotavljanje določenih dobrin in storitev, ki so v skladu z interesi oziroma obveznostmi ustanovitelja in ne z namenom ustvarjanja dobička, saj gre za nepridobitno dejavnost, kar se kaže v tem, da zavodi sicer lahko realizirajo pozitiven poslovni izid oziroma presežek prihodkov nad odhodki, vendar ga uporabijo za nadaljnji razvoj ter širitev svoje dejavnosti in ne za investiranje v podjetniško dejavnost. V Sloveniji lahko med drugim najdemo tudi zavode, ki se ukvarjajo hkrati z nepridobitno in s pridobitno dejavnostjo, pri čemer je pri tem potrebno ločevati med obema dejavnostma (Freeman, & Shoulders 1993, povzeto po Simončič, 2007, str. 8).

5

2.2.1 Ustanovitev javnih zavodov

Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične ter pravne osebe, če ni za kakšno posamezno dejavnost ali za posamezno vrsto zavoda z zakonom določeno kako drugače (Bohinc, 2005, str. 294 ̶̶̶ 295).

Javne zavode lahko ustanovijo: - republika, - občina, - mesto, - druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe (Bohinc, 2005, str. 294 ̶̶̶ 295).

Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva, ki so potrebna za ustanovitev in začetek delovanja zavoda, prav tako pa morajo biti izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji (Bohinc, 2005, str. 294 ̶̶̶ 295).

V aktu o ustanovitvi zakona so zapisane vse statusne sestavine in značilnosti zavoda kot pravne osebe, v njem pa so določene tudi pravice, odgovornosti in obveznosti zavoda v pravnem prometu (Bohinc, 2005, str. 294 ̶̶̶ 295).

Zakon o zavodih ureja tudi primer, v katerem je ustanoviteljev javnega zavoda več, pri čemer se medsebojne pravice, odgovornosti in obveznosti uredijo s pogodbo (Bohinc, 2005, str. 295).

2.2.2 Dejavnost javnega zavoda

V povezavi z javnimi zavodi razlikujemo dve vrsti dejavnosti, in sicer temeljno in dopolnilno dejavnost. Za temeljno dejavnost je značilno brezplačno ali netržno odplačno zagotavljanje blaga (na primer zdravil in ortopedskih pripomočkov) in storitev (na primer šolstvo, kultura in zdravstvo) javne službe. Primer netržnega odplačnega zagotavljanja je varstvo in oskrba otrok v vrtcih ali starostnikov v domovih za upokojence. Cena javne službe se oblikuje po javnopravnih pravilih in ni tržno določena. Pri dopolnilni dejavnosti gre za prodajo blaga in storitev javne službe po tržnih cenah, zunaj z zakonom določenega obsega in storitev v dejavnosti, ki so neposredno povezane z izvajanjem dejavnosti zavoda (Bohinc, 2005, str. 304 ̶̶̶ 305).

Javni zavod se lahko ustanovi samo za opravljanje nepridobitne dejavnosti, kot so vzgoja, izobraževanje, kultura, znanost, šport, zdravstvo, socialno, otroško in invalidsko varstvo ter socialno zavarovanje. Ustanovijo se lahko tudi zunaj naštetih dejavnosti, vendar s pogojem, da gre za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Javni zavodi veljajo izključno za nepridobitno pravnoorganizacijsko obliko, pri čemer se nepridobitnost veže na namen ustanovitve zavoda in ne na vire financiranja (Bohinc, 2005, str. 304 ̶̶̶ 305).

Javni zavod lahko v času svojega delovanja spremeni ali razširi dejavnost, vendar mora to storiti ob soglasju ustanovitelja, prav tako pa lahko ob soglasju ustanovitelja ustanovi tudi drug zavod ali podjetje (Bohinc, 2005, str. 304 ̶̶̶ 305).

Po Zakonu o zavodih lahko javni zavod opravlja druge posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register, prav tako ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler niso izpolnjeni pogoji, ki so predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji v zvezi s tehnično opremljenostjo in varstva pri delu ter drugi pogoji (Bohinc, 2005, str. 304 ̶̶̶ 305).

6

2.3 Zdravstvena dejavnost

V zadnjih letih se je na področju zdravstva v Republiki Sloveniji zgodilo ogromno drastičnih sprememb. Sprejeta je bila nova zakonodaja, prišlo je do novih usmeritev in delitve programov zdravstvenega varstva, uveden je bil sistem javnih zavodov in zasebne zdravstvene prakse, povečal pa se je tudi nadzor nad javnimi financami (Vidovič, 1995, str. 36).

2.3.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in njihove naloge, ureja zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, med drugim ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ-M, 2013).

Republika Slovenija za javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, zagotavlja sredstva za investicije in druge obveznosti, prav tako pa iz proračuna zagotavlja dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografskih območjih, ki so ogrožena (ZZVZZ-M, 2013). Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Nosilec obveznega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nosilci prostovoljnega zavarovanja pa so zavarovalnice. Obvezno zavarovanje obsega:

- zavarovanje za primer poškodbe in bolezni izven dela, - zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (ZZVZZ-M, 2013).

2.3.2 Zakon o zdravstveni dejavnosti

Na podlagi imenovanega zakona zdravstvena dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih pri varovanju zdravja ter odkrivanju, preprečevanju in zdravljenju bolnikov opravljajo delavci in njihovi sodelavci v zdravstvu. Z Zakonom o zdravstveni dejavnosti je urejana vsebina in opravljanje zdravstvene dejavnosti, javne zdravstvene službe ter povezovanje posameznih zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in združenja (ZZDej-UPB2, 2005).

Zdravstvena dejavnost se lahko opravlja na treh različnih ravneh, in sicer: - primarni ravni, v katero se uvršča osnovna zdravstvena in lekarniška dejavnost, - sekundarni ravni, v katero se uvršča specialistična ambulanta in bolnišnična

dejavnost, - terciarni ravni, v katero se uvršča opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih

inštitutov ali kliničnih oddelkov ali drugih zdravstvenih zavodov, ki imajo pooblastila (ZZDej-UPB2, 2005).

2.3.3 Organiziranost zdravstvene dejavnosti

Zdravstvena dejavnost je organizirana na naslednji način: - Ministrstvo za zdravje, ki je samostojen organ, je na vrhu organizacijske sheme, - Republiški sanitarni inšpektor nadzoruje spoštovanje zakonov in drugih

predpisov ter aktov s področja zdravstva,

7

- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je javni zavod in skrbi za obvezno zdravstveno zavarovanje ter ima organizirane posamezne območne enote,

- Zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni (Vidovič, 1995, str. 41).

Slika 1: Organizacijska shema zdravstva v Sloveniji

Vir: (Vidovič, 1995, str. 42)

Ministrstvo za zdravje se ukvarja z zadevami, ki se nanašajo na zdravstveno dejavnost, zdravstveno varstvo ljudi in njihovo zdravstveno zavarovanje, na zdravstvo živil, ki so neoporečna, in predmetov splošne rabe, na zdravstvene ukrepe v primeru nesreč (naravnih in drugih hudih), na mamila ter njihovo proizvodnjo in prodajo, na kakovosti zdravil, na sanitarni material itd. (Vidovič, 1995, str. 41).

8

3 OPREDELITEV NOTRANJE REVIZIJE

Po mednarodnih standardih strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju mora biti notranja revizija neodvisna, kar pomeni, da okoliščine ne ogrožajo nepristranskosti izvajanja notranje revizijske dejavnosti, ki jo opravljajo notranji revizorji. Pri svojem delu morajo biti notranji revizorji nepristranski. Da delujejo nepristransko, pomeni, da pri svojem delovanju nimajo predsodkov in da ne sprejemajo nobenih sporazumov v zvezi s kakovostjo, prav tako pri svojem delu notranji revizorji svoje presoje ne prilagajajo drugim. Med drugim se morajo izogibati tudi morebitnim navzkrižjem interesov. Vsi posli notranje revizije morajo biti opravljeni z ustrezno strokovnostjo in poklicno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo imeti notranji revizorji znanja, veščine in ostale sposobnosti za opravljanje posameznih nalog, prav tako morajo biti pri svojem delu skrbni. Naloga notranjih revizorjev je tudi, da ves čas skrbijo za svoje izobraževanje in širjenje znanja, ki ga potrebujejo pri opravljanju svojega dela. Notranja revizija pomaga organizacijam pri doseganju njihovih ciljev tako, da ocenjuje in izboljšuje uspešnost upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov ter upravljanja organizacije (The IIA, 2017) in (MF RS, 2017).

Koletnik navaja, da je notranje revidiranje neodvisna in nepristranska dejavnost preiskovanja in svetovanja, katere namen je izboljšanje poslovanja, zmanjšanje poslovnega tveganja, prispevanje k doseganju ciljev organizacije ter prispevanje k dodani vrednosti organizacije (Koletnik, 2007, str. 59).

Notranja revizija je po navadi v organizaciji naročena s strani poslovodstva, ko se le-to odloči, da potrebuje storitev notranje revizije. Z njo se revidira poslovanje, in sicer lahko gre za revidiranje:

- učinkovitosti in uspešnosti poslovnih področij, - ustreznosti sistema notranjih kontrol in ustreznosti obvladovanja tveganj, - skladnost delovanja s predpisi, - samoocenjevanja obvladovanja tveganj in notranjih kontrol, - zanesljivosti računovodskih in drugih poročil, - drugih posebnih nalog (Koletnik, 2007, str. 59).

Notranje revidiranje ima dve vrsti poslanstva. Prva vrsta poslanstvo je svetovanje organizacijam v zvezi z delovanjem na področju poslovodstva in pri obvladovanju tveganj, druga vrsta poslanstva pa je opravljanje storitev v povezavi z dajanjem zagotovil. Na podlagi tega izvajalci notranje revizijske dejavnosti delujejo na dveh področjih:

- dajanje zagotovil, ki je pravzaprav tudi osrednje področje delovanja notranje revizije in

- svetovanje, ki predstavlja razširitev osnovnega področja delovanja notranje revizije (Koletnik, 2007, str. 61).

3.1 Pravila stroke, ki jih pri svojem delu upoštevajo notranji revizorji

Notranja revizija velja za strokovno opravilo, ki ga opravljajo notranji revizorji v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja. Hierarhija pravil je bila sprejeta s strani Slovenskega inštituta za revizijo (SIR, 2010).

Hierarhija pravil se je vzpostavila zaradi več razlogov. Nekaj temeljnih razlogov je naslednjih: opredeljevanje strokovnih in pravnih pravil notranjega revidiranje ter njihovega prednostnega vrstnega reda pri uporabi, omogočanje storitev notranjega

9

revidiranja na najvišji možni strokovni ravni, povečanje učinkovitosti, uspešnosti in varnosti notranje revizijskih poslov, izvajanje notranje revizije v skladu z zahtevano strokovnostjo in potrebno strokovno skrbnostjo ter v skladu s poklicnoetičnim vedenjem notranjih revizorjev (SIR, 2010).

S hierarhijo pravil se določa prednostni vrstni red kot tudi način upoštevanja veljavnih in zavezujočih pravnih in strokovnih pravil ter poklicnoetičnega vedenja notranjih revizorjev za notranje revizorje, ki delujejo v Sloveniji. Sestavljena je iz pravil na treh ravneh, s katerimi je določen prednostni vrstni red strokovnih rešitev in njihove obvezne uporabe. V primeru, da pride do nasprotij oziroma izključevanja med posameznimi rešitvami, se upošteva tista, ki je na višji ravni (SIR, 2010).

Pravila stroke, ki jih pri svojem delu upoštevajo notranji revizorji, so razporejena na tri ravni: Prva raven:

- Zakon o revidiranju, - zakoni, s katerimi je urejana notranja revizija na posameznih področjih, ter

pravni predpisi, ki so izdani na njihovi podlagi, - Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in

Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev, - Kodeks notranje revizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeks

poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo, - Slovenski standardi notranjega revidiranja (SIR, 2018).

Druga raven: - pojasnila Strokovnega sveta Inštituta in stališča Strokovnega sveta Inštituta, - usmeritve nadzornih inštitucij v Sloveniji, - metodološka gradiva in priročniki Inštituta, - izvedbena navodila/svetovalni napotki (stališča, dodatna navodila, globalne

smernice za razvoj tehnologij, smernice za ocenjevanje IT-tveganj) (SIR, 2018). Tretja raven:

- domača in tuja strokovna literatura o notranjem revidiranju, - strokovna pravila, ki so splošno sprejeta (načela, standardi in drugo) o

notranjem revidiranju v tuji praksi (SIR, 2018).

3.2 Način organiziranja izvajanja notranje revizije

Notranje revizijsko dejavnost lahko v organizaciji opravi notranje revizijska služba ali če se odločimo drugače, zunanji izvajalci. V prvem primeru gre za uvedbo lastne strokovne službe, v kateri bodo notranji revizorji opravljali vse potrebne naloge v zvezi z notranjo revizijo, v drugem primeru pa poslovodstvo organizacije najame zunanje izvajalce, ki opravijo dejavnost notranje revizije (Koletnik, 2007, str. 115).

3.2.1 Lastna notranje revizijska služba

V tem primeru gre za službo, ki se organizira v posamezni organizaciji. Njen namen je zagotavljanje storitve notranje revizije v revizijskem okolju te organizacije. Dejavnost, velikost kot tudi organiziranost organizacije so dejavniki, ki imajo velik vpliv na vsebino in velikost strokovnih služb. V majhnih organizacijah je zaposleno manjše število ljudi in posledično je tudi strokovna služba skromnejša, zaradi česar morajo zaposleni opravljati raznovrstna dela, ki so v velikih organizacijah razdeljena na posamezne skupine, službe in sektorje. V večjih organizacijah tako zaposleni opravljajo več istovrstnih oziroma

10

sorodnih del, večja pa je tudi stopnja specializacije na posameznih področjih. Podobno lahko opazimo pri notranje revizijski dejavnosti. V manjših organizacijah je obseg te dejavnosti skromen in jo izvajajo majhne notranje revizijske službe, v primeru, da organizacija nima organizirane lastne notranje revizijske službe znotraj organizacije, najame zunanje izvajalce (MF RS, 2017) in (Koletnik, 2007, str. 115).

3.2.1.1 Organizacijske rešitve pri oblikovanju notranje revizijske službe

Pri organiziranju notranje revizijske službe se lahko organizacija odloči za centralizirano oziroma decentralizirano notranje revizijsko dejavnost. V primeru centralizirane dejavnosti organizacija oblikuje enovito notranje revizijsko službo, ki je pristojna za notranje revidiranje vseh dejavnosti v organizaciji, kadar pa se le-ta odloči za decentralizirano notranje revizijsko dejavnost, pa gre za več služb, ki so odgovorne za posamezne dejavnosti ali organizacijske dele organizacije. Slednja je primerna predvsem za velike in povezane organizacije. Njene prednosti so pogostejši cikli notranje revizijskih storitev, manjši stroški opravljanja takšnih storitev, boljše poznavanje poslovnih razmer in slabosti v isti dejavnosti, večja prisotnost svetovalnih storitev in hitrejše odpravljanje poslovnih nepravilnosti. Vsaka (decentralizirana) notranje revizijska služba naj bo po strokovni plati odgovorna koordinacijskemu telesu, se pravi skupni notranji revizijski službi na ravni organizacije ter po delovnopravni plati domicilnemu vrhovnemu poslovodstvu (Koletnik, 2007, str. 123 ̶̶̶ 124).

Če znotraj organizacije ni na voljo notranjih revizorjev, ki imajo dovolj znanja in so dovolj usposobljeni, lahko za določene naloge k sodelovanju v delovni skupini povabi tudi notranje revizorje od zunaj, prav tako pa lahko k sodelovanju povabi strokovnjake iz drugih strok, kot so strokovnjaki za organizacijo poslovanja, strokovnjaki za računalniško obravnavo podatkov ter drugi. Za sodelovanje z zunanjimi sodelavci se organizacija odloči, kadar potrebuje posebna znanja za strokovno utemeljitev ugotovljenih dejstev in danih predlogov. Delo v skupini tako omogoča, da se nekatera področja poslovanja izboljšajo hitreje in učinkoviteje, kot če bi delo opravljala samo ena oseba (Koletnik, 2007, str. 126 ̶̶̶ 127).

3.2.1.2 Dela in naloge v notranje revizijski službi

Ko je oblikovana organizacijska sestava notranje revizijske službe, je potrebno izdelati katalog delovnih nalog in mest, v katerem se opredelijo dela in pogoji, ki jih morajo zaposlenci notranje revizijske dejavnosti izpolniti. Katalog je med drugim tudi podlaga za načrtovanje in vrednotenje revizijskega dela v organizaciji. V njem so zapisane naloge, pooblastila in odgovornosti izvajalca ter znanje, veščine in druge lastnosti, ki jih bo izvajalec pri svojem delu potreboval. Za vsako poslovno leto se mora izdelati načrt funkcionalnega izobraževanja ter voditi razvid aktivnih in pasivnih udeležb posameznih notranjih revizorjev na seminarjih, delavnicah in drugih strokovnih srečanjih (Koletnik, 2007, str. 127).

Za notranje revizijske službe so značilne predvsem naloge, ki so strokovno zahtevne ter so sestavljene iz skupnih ali posameznih opravil. Sorodne naloge se po vrstah in njihovih zahtevnostih razporejajo na posamezna delovna mesta, na podlagi česar se pripravijo izvedbeni načrti del in razporejajo dela med posamezne izvajalce. Ko so vrste in vsebine delovnih nalog, mest in načinov njihovega vrednotenja opredeljene, sledi iskanje sodelavcev, ki bodo opravljali takšno delo. Ti strokovnjaki naj bi imeli ogromno znanja, veščin, dobre komunikacijske in ustvarjalne lastnosti, imeti morajo veliko umskih in

11

fizičnih sposobnosti. Pomembne so tudi ustrezne strokovne in osebne lastnosti, kot so ustvarjalno in ciljno razmišljanje, skrbnost, sposobnost učenja, iniciativnost, sposobnost informiranja, sposobnost izražanja, predstavljanja, prepričevanja itd. (Koletnik, 2007, str. 127).

3.2.2 Zunanji izvajalci notranje revizije

Organizacije nimajo vedno razvite svoje notranje revizijske službe, temveč se raje odločajo za zunanje izvajalce notranje revizije, saj želijo imeti razvito notranje revizijsko dejavnost ne pa tudi lastne notranje revizijske službe. Za zunanje izvajalce se po navadi odločajo poslovodje v manjših in srednje velikih organizacijah, ki so še na začetni fazi njihovega delovanja, saj na takšen način dosežejo večje gospodarske koristi (Koletnik, 2007, str. 133).

Zunanji izvajalec storitev notranjega revidiranja je lahko pravna oseba, ki je bodisi organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali pravna oseba, ki je registrirana za izvajanja notranje revizije dejavnosti, bodisi državni notranji revizor oziroma preizkušeni državni notranji revizor, ki opravlja storitve notranjega revidiranja samostojno (MF RS, 2017).

Kadar se organizacija odloči za zunanjega izvajalca notranje revizije, mora biti zelo previdna pri izbiri izvajalca, saj lahko izbira usodno vpliva na rast in razvoj organizacije. Pri tem je pomembno, da ima poslovodstvo jasno predstavo o notranji reviziji, zakaj jo potrebuje, kako jo je potrebno uresničiti, kakšne so pričakovane koristi notranje revizije, prav tako pa mora poznati pričakovane prednosti kot tudi slabosti posameznega načina uresničevanja (Koletnik, 2007, str. 135). Osnovno vodilo pri izbiri zunanjega izvajalca naj bo naročniku njegova strokovnost, izkušnje, kakovost in čas izvedbe storitve. Sodilo za izbiro izvajalca pa naj ne bo zgolj cena, temveč tudi v nadaljevanju naštete zahteve, ki bi jih naj imel naročnik do zunanjega izvajalca (SIR, 2011, str. 2).

V zvezi z opravljanjem notranje revizijske storitve s strani zunanjega izvajalca je potrebno pripraviti notranje revizijsko temeljno listino, ki je uradni dokument ter vsebuje namen, pristojnosti, odgovornosti in nalogo notranje revizije ter pristojnosti za dostop do različnih zapisov, prostorov in zaposlenih, ki so potrebni za opravljanje notranje revizije (MF RS, 2017).

Kadar se proračunski uporabnik odloči, da bo v njegovi organizaciji notranje revizijsko dejavnost opravil zunanji izvajalec, mora poslovodstvo sprejeti odločitev, torej določen sklep, da bo notranje revizijska dejavnost opravljena s strani zunanjega izvajalca. Ta odločitev je tudi začetek postopka izvedbe javnega naročila za oddajo storitev notranjega revidiranja zunanjemu izvajalcu (MF RS, 2017).

Z izbranim zunanjim izvajalcem mora proračunski uporabnik skleniti pogodbo, ki povzema notranje revizijsko temeljno listino (MF RS, 2017). Organizacija oziroma naročnik notranje revizije bi naj od svojega zunanjega ponudnika notranje revizijskih storitev zahteval:

- izvajanje notranje revizijskih storitev v skladu s pravili notranjega revidiranja, - ustrezen strokovni naziv, torej aktivni preizkušeni notranji revizor, in dokazila

o nenehnem strokovnem izobraževanju, kar mora imeti vsaj vodja skupine,

12

- zadostne izkušnje pri notranjem revidiranju (vsaj tri leta izkušenj v opravljanju storitev notranje revizije),

- pomoč pri izvajanju nalog vodje notranje revizije, ki izhajajo iz pravil notranjega revidiranja,

- izjavo, v kateri je zapisano, da s tem, ko bo opravljal notranje revizijsko storitev za naročnika zunanji ponudnik storitve ne bo v navzkrižju interesov in v nasprotju z zakonskimi določili (SIR, 2011, str. 1 ̶̶̶ 2).

O navzkrižju interesov govorimo, kadar je: - zunanji izvajalec svetoval naročniku v zadnjem letu na področju, ki bi ga naj

revidiral, - zunanji izvajalec z naročnikom lastniško povezan, - zunanji izvajalec član organa nadzora naročnika, - zunanji izvajalec sorodstveno povezan s poslovodstvom ali z vodstvom

revidiranega področja, - v ostali primerih, ki so opredeljeni v predpisih (SIR, 2011, str. 1).

3.2.3 Skupna notranje revizijska služba

Obstaja možnost, da uporabniki javnih sredstev organizirajo skupno notranje revizijsko službo. Za takšno službo je značilno, da je organiziranost, delovanje, zagotavljanje potrebnih virov ter uporaba postopkov in metod, da bi zagotovila storitve notranjega revidiranja za proračunske uporabnike, sistematično urejena. Pri tem so podane določene zahteve v zvezi s poročanjem in z morebitnimi zaostanki pri drugem proračunskem uporabniku pri delovanju skupne notranje revizijske službe. Naloga izvajalcev revidiranja v skupni notranji revizijski službi je, da poslovodstvu poročajo o vseh ugotovitvah, do katerih so prišli tekom revidiranja, prav tako pa morajo pravočasno izvesti revizijo vseh proračunskih uporabnikov (MF RS, 2017) in (Žnidar, 2009, str. 122 ̶̶̶ 123)

Odločitve glede ustanovitve skupnih notranjih revizijskih služb (glede števila, kateri proračunski uporabniki bodo imeli skupno notranje revizijsko službo) lahko proračunski uporabniki sprejmejo samostojno (Žnidar, 2009, str. 122 ̶̶̶ 123).

Skupna notranje revizija služba se lahko organizira na več načinov:

- lahko gre za skupno notranjo revizijsko službo, ki se organizira pri neposrednem proračunskem uporabniku državnega proračuna. Vanjo se vključujejo posredni proračunski uporabniki, ki so ustanovljeni s strani države;

- lahko gre za skupno notranjo revizijsko službo, ki se organizira pri neposrednem proračunskem uporabniku občinskega proračuna. Vanjo se vključujejo posredni proračunski uporabniki, ki so ustanovljeni oziroma soustanovljeni s strani občine;

- lahko gre za skupno notranjo revizijsko službo, ki se organizira za več neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna. Vanjo so lahko vključeni tudi posredni proračunski uporabniki občin ustanoviteljic skupne službe (MF RS, 2017) in (MF RS, 2017).

13

3.2.4 Prednosti in slabostim lastne notranje revizijske službe, zunanjega

izvajanja notranje revizijske dejavnosti in skupne notranje revizijske službe

Vsaka vrsta izvajanja notranje revizijske dejavnosti ima svoje prednosti kot tudi slabosti. Ena izmed prednosti lastne notranje revizijske službe je ta, da notranji revizor bolje pozna poslovno dejavnost, organizacijski ustroj, poslovna tveganja in poslovne procese, zato je njegovo delo lažje, poleg tega pa ima tudi boljši in lažji dostop do podatkov, ki so tajni, in tudi do ostalih podatkov ter dokumentov, ki jih pri svojem delu potrebuje. Notranji revizor je v tem primeru stalno na voljo proračunskemu uporabniku, zagotovljen pa je tudi večji obseg notranje revizije. Na takšen način je omogočeno hitrejše prilagajanje spremembam in potrebam proračunskega uporabnika. Zagotovljeno je tudi stalno komuniciranje med poslovodstvom in izvajalcem revizije. Po drugi strani pa ima notranje revizijska služba tudi slabosti, in sicer so lahko storitve nižje kakovosti in dražje, ker ima organizacija na razpolago ves čas enakega ponudnika storitev. Izvajalci storitve, ki še niso dovolj izučeni oziroma so pri izvajanju svojih storitev na sploh slabši, so manj motivirani za kakovostno opravljeno delo, poleg tega pa je tudi večja možnost prekinitve dela. Ker izvajalec ves čas deluje v enakem okolju, ima lahko razvita manj specialna znanja in izkušnje, saj ves čas opravlja enake revizijske naloge, prav tako je lahko nižja stopnja prenašanja novega znanja v organizacijo, s tem pa zmanjšano zaupanje v izide revizorjevega dela. Zaradi stalnega delovanja revizorja v enaki organizaciji se lahko med poslovodstvom oziroma ostalimi zaposlenimi v organizaciji ter notranjim revizorjem spletejo določene prijateljske vezi, kar bi lahko vplivalo na revizorjevo samostojnost in neodvisnost ter nepristranskost pri izvajanju njegovih storitev. Lahko se tudi zgodi, da poslovodstvo pritiska na notranjega revizorja in s tem vpliva na njegove odločitve. Ena izmed slabosti je tudi ta, da je v lastni notranje revizijski službi po navadi zaposlen samo en revizor, kar bi lahko zanj predstavljalo določene omejitve zaradi velikega obsega dela (Koletnik, 2007, str. 134 ̶̶̶ 135) in (Žnidar, 2009, str. 127 ̶̶̶ 128).

Kot prednost zunanjega izvajanja notranje revizijske dejavnosti bi lahko navedli prosto izbiro ponudnika storitev. Pri tem lahko izberemo najugodnejšega ponudnika, zaradi česar so lahko storitve kvalitetnejše in ugodnejše. Za slabše izvajalce storitev je značilno, da so pri svojem delu zelo motivirani in se trudijo, manjša pa je tudi možnost prekinitve dela. Ker izvajalec notranje revizijske dejavnosti opravlja storitve pri različnih naročnikih, ima več različnih znanj in izkušenj. Za razliko od lastne revizijske službe je pri zunanjem izvajanju dejavnosti lahko prenos znanja v organizacijo večji, večje pa je lahko tudi zaupanje v izide revizorjevega dela. Ker gre za zunanjega izvajalca, je s tem dosežena večja samostojnost, neodvisnost ter nepristranskost notranjega revizorja. V tem primeru je med drugim lažja vključitev veščaka pri reviziji. Pod slabost zunanjega izvajanja bi lahko navedli težje delo notranjega revizorja, saj nima toliko znanja o poslovni dejavnosti, organizacijskem ustroju, poslovnem tveganju in poslovnih procesih, kot ga ima notranji revizor v lastni revizijski službi, ima pa tudi težji dostop do vse dokumentacije, ki jo potrebuje pri svojem delu. Omejitve obstajajo tudi v zvezi z omejeno časovno prisotnostjo notranjega revizorja v revidirani organizaciji in v tem, da notranji revizor nima zadosti vpliva na načrtovanje revizije, obstaja pa tudi večja možnost, da se zlorabi dostop do zaupnih podatkov (Koletnik, 2007, str. 134 ̶̶̶ 135) in (Žnidar, 2009, str. 127 ̶̶̶ 128).

Za skupno notranje revizijsko službo je značilna večja nepristranskost kot pri lastni notranje revizijski službi. Za izvajanje notranje revizije so v tem primeru lahko manjši stroški, delo pa je opravljeno bolj kvalitetno zaradi boljšega poznavanja poslovanja organizacije. Zagotovljena je stalna prisotnost notranjega revizorja pri proračunskem uporabniku, kar omogoča stalno komunikacijo med izvajalcem storitve in

14

poslovodstvom. Po navadi je notranja revizijska služba pri skupnem izvajanju revizijske službe številčnejša, kar pomeni tudi več znanja in izkušenj s strani različnih notranjih revizorjev. Slabosti skupne revizijske službe so predvsem težje organiziranje dela, večja možnost vplivanja poslovodstva in v primerjavi z zunanjim izvajalcem notranje revizijske dejavnosti relativno draga oblika storitve (Žnidar, 2009, str. 128 ̶̶̶ 129).

3.3 Miti, zaradi katerih se organizacije ne odločajo za notranjo

revizijo

Notranja revizija je obvezna samo za javne zavode, ki jo morajo izvesti enkrat letno ali enkrat na tri leta, odvisno od letnega proračuna zavoda. Za ostale organizacije notranja revizija ni obvezna, temveč se le-te same odločijo, ali jo bodo izvajale ali ne. V nadaljevanju sledi nekaj mitov, zaradi katerih se organizacije ne odločajo za notranjo revizijo:

- veliko vodij je mnenja, da njihova organizacija zaradi njene majhnosti ne potrebuje lastne notranje revizijske službe. V zvezi s tem ni nujno, da organizacija oblikuje poseben oddelek za notranjo revizijo, temveč zgolj, da je notranje revizijska dejavnost prisotna v organizaciji, saj se s tem zmanjša možnost za prevare in goljufije;

- v nekaterih organizacijah so celo mnenja, da ne potrebujejo notranje revizije, ker imajo v organizaciji vsako leto izvedeno zunanjo revizijo. Zunanja revizija pa ni dovolj, saj se le-ta osredotoča zgolj na preverjanje računovodskih izkazov, ne pa tudi na samo poslovanje in upoštevanje strokovnih pravil;

- v organizacijah se med drugim ne odločajo za notranjo revizijo, ker menijo, da imajo vzpostavljeno močno kontrolno okolje, ki učinkovito deluje prav zaradi zaposlenih z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, kar pa seveda ni res. Seveda so takšni zaposleni prednost, vendar pa lahko po drugi strani takšni zaposleni delajo stvari ves čas na enak način, ne glede na to, ali so postopki v skladu z novimi zahtevami politike. Osebje z dolgoletnimi izkušnjami morda v preteklosti ni bilo ustrezno usposobljeno in na takšne način prenaša svoje ''zastarelo'' znanje na nove zaposlene, kar pa lahko vodi do šibkega kontrolnega okolja in posledično do prevar in goljufij (The Bonadio group, 2017).

3.4 Poklic notranjega revizorja

Notranji revizor mora delovati v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja in temeljno listino o notranje revizijski dejavnosti, ki jo odobri poslovodstvo ter potrdi nadzorni organ ali kakšen drugi organ v organizaciji, ki je odgovoren za nadzor delovanja organizacije. V temeljni listini je zapisano poslanstvo in položaj izvajalcev notranje revizijske dejavnosti, ki morajo biti neodvisni od revidirane organizacije, področja dela in pooblastila notranjih revizorjev ter odgovornost notranje revizijskega predstojnika in ostalih notranjih revizorjev (SIR, 2011).

Notranji revizor mora pri svojem delu delovati učinkovito, uspešno in varčno, pri tem pa hkrati upoštevati mednarodne strokovne standarde ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks notranje revizijskih načel in kodeks poklicne etike notranjega revizorja (SIR, 2011).

Po Kodeksu poklicne etike notranjega revizorja (SIR, 2011) mora biti notranji revizor strokovno sposoben, prav tako mora dosegati visoke standarde morale in dostojanstva na podlagi kodeksa. Med drugim mora dosledno delovati v skladu z njegovimi smernicami.

15

Pri poklicu notranjega revizorja je potrebno sprotno spremljanje strokovnih dosežkov, ki so povezani z notranje revizijskim področjem oziroma kakšnim drugim področjem, ki je pomembno za delovanje. Velik pomen ima pri tem tudi usposabljanje mlajših kolegov, na katere izkušeni notranji revizorji prenašajo svoje znanje. Notranji revizorji med seboj sodelujejo, imajo tovariški odnos, so odkriti drug do drugega, si izmenjujejo izkušnje ter pomagajo z nasveti in mnenji.

Za uspešno opravljanje dela notranjega revizorja so potrebne določene osebnostne značilnosti, ki mu omogočajo strokovno in moralno neoporečno delovanje, vedenja in znanja ter določene poklicne veščine. Od notranjega revizorja se tako pričakuje, da ima sposobnosti, kot so:

- prepoznavanje in predvidevanje tveganja, - ločevanje bistvenega od nebistvenega, - spodbujanje in navduševanje zaposlenih v organizaciji za uvajanje sprememb in članov revizijske skupine za uspešno in učinkovito opravljanje notranje revizijskih nalog,

- strokovna in moralna širina, kar je razvidno iz njegove poštenosti, pravičnosti, prizadevnosti, iniciativnosti, iznajdljivosti, motiviranosti, odkritosti itd. (SIR, 2011).

Za uspešne notranje revizorje je poleg zgoraj naštetega značilno, da imajo visoko stopnjo čustvene inteligence, ki je v bistvu sposobnost prepoznavanja in obvladovanja svojih kot tudi tujih občutkov in čustev, in jim pomaga pri delu z obvladovanjem stresa. Notranji revizorji z visokim kvocientom čustvene inteligence so sposobni zaznati in obvladovati svoja čustva, kar jim pomaga pri obvladovanju poklicnega stresa in učinkoviti ocenitvi situacijskih pritiskov. Poleg tega so pri svojem delu bolj zvesti in zavezani svoji organizaciji kot notranji revizorji z nižjim koeficientom (Yang , G. Brink, & Wier, 2017, str. 83, 85).

3.5 Naloge pri revidiranju zdravstvene dejavnosti

Revidiranje zdravstvene dejavnosti je precej kompleksno, saj zajema veliko področij. Pri svojem delu je revizor pozoren predvsem na izvajanje glavnih nalog. Nekaj izmed teh je naslednjih:

- preiskovanje porabe sredstev zavoda glede na omejitve, namen in gospodarnost uporabe sredstev iz državnega proračuna,

- preiskovanje uspešnosti delovanja vseh delovnih postopkov v zavodu, - nadzor spoštovanja in upoštevanja predpisov in navodil ministrstva za

zdravstvo, - ocenjevanje primernosti in zanesljivosti informacijskega sistema, iz katerega

izhajajo podatki za pripravo poročil.

Poleg glavnih nalog revidiranja obstajajo tudi posebne naloge, ki zajemajo: - revidiranje storitev, ki jih opravljajo medicinske sestre in medicinski tehniki, - preiskovanje storitev, ki jih opravljajo ambulante, laboratoriji in lekarne, - preverjanje gospodarnosti in racionalnosti pri oskrbi bolnikov, - preiskovanje računalniškega okolja in računalniške opreme ter varovanja

podatkov na nosilcih podatkov (Vidovič, 1995, str. 48 ̶̶̶ 49).

Poleg zgoraj naštetih nalog pa mora revizor ves čas skrbeti za odkrivanje morebitnih nepravilnosti in prevar. V javnem sektorju ima revizor pravzaprav vlogo zaščitnika javnih

16

sredstev, pri čemer so jim v veliko oporo ustrezni sistemi notranjih kontrol. Velik pomen pa ima revizor tudi pri svetovanju poslovodstva zdravstvenega zavoda (Vidovič, 1995, str. 48 ̶̶̶ 49).

3.6 Koncept tveganj pri notranjem revidiranju

3.6.1 Opredelitev tveganj

V organizacijah vpliva na njihovo doseganje ciljev več različnih dogodkov, ki so lahko notranji ali zunanji. V povezavi s tem poznamo tveganja in priložnosti, pri čemer je tveganje opredeljeno kot možnost, da se bo nek dogodek zgodil ter bo le-ta imel neugoden vpliv na doseg ciljev organizacije, medtem ko se priložnost definira kot možnost, da se bo nek dogodek zgodil in bo le-ta imel pozitiven vpliv na doseg ciljev organizacije (Vezjak , 2018, str. 1).

3.6.2 Vloga notranje revizije

Notranja revizija ima v zvezi z upravljanjem organizacije izredno pomembno vlogo. Njena naloga je ocenjevanje uspešnosti delovanja tveganja ter notranjih kontrol, prav tako pa podaja priporočila za izboljšave (Vezjak , 2018, str. 6).

Uprava in nadzorni svet sta na podlagi opravljene notranje revizije, ki je vodstvu v pomoč pri prepoznavanju tveganj in obvladovanju le-teh, seznanjena z dejanskim stanjem notranjih kontrol in sistemom obvladovanja tveganj v svoji organizaciji (Vezjak , 2018, str. 6).

Notranji revizor je svetovalec in ni odgovoren za upravljanje s tveganji ter za njihovo spremljanje (Bajcar, 2018). Notranji revizorji po pregledu delovanja organizacije podajajo zagotovila v zvezi s primerno zasnovanimi strukturami in procesi ter uspešnim delovanjem, poleg tega pa podajajo tudi predloge za izboljšave za morebitne ugotovljene pomanjkljivosti (Vezjak , 2018, str. 7).

Področja, na katerih notranji revizorji nudijo zagotovila, so naslednja: - procesi obvladovanja tveganj, - ravnanje s ključnimi tveganji, - zanesljiva in primerna ocena tveganj ter poročanje o stanju tveganj in kontrol

(Vezjak , 2018, str. 7).

Notranji revizorji se pri svojem delovanju soočajo z različnimi tveganji. Tveganja organizacije so tako lahko izgubljen tržni delež, okoljska odgovornost, nezadovoljstvo kupcev, nizka morala zaposlenih, kršitve zakonov in predpisov. Notranji revizorji pri svojem delu ocenjujejo kontrole, ki so vzpostavljene s strani poslovodstva z namenom ocenitve zadostnosti in primernosti vzpostavljenih kontrol pri preprečevanju oziroma omejevanju vplivov neugodnih razmer (Ramamoorti , D. Bailey, & O. Traver, 1999, str. 162).

3.7 Zagotavljanje kakovosti v notranjem revidiranju

Za notranjo revizijo, kot tudi za vse ostale funkcije v organizaciji, ima velik pomen zagotovljena kakovost. Pri notranji reviziji gre v zvezi z zagotavljanjem kakovosti za zagotavljanje izvajanja nalog notranje revizije, ki so strokovno neoporečne, torej, da se

17

upoštevajo vsi predpisi in standardi, ki so povezani z notranjim revidiranjem in za doseganje zastavljenih ciljev organizacije. Zagotavljanje kakovosti notranje revizije je obvezno. Opredeljeno je s predpisi in standardi notranjega revidiranja (Cukon Mavec, Toman Pfajfar, Korpič Horvat, & Milatovič, 2006).

Da bi se zagotovila kakovost, se v organizacijah vzpostavljajo programi zagotavljanja kakovosti, ki vsebujejo:

- sprotno spremljanje kakovosti opravljenih revizij, - občasno notranje ocenjevanje in - zunanje ocenjevanje (Cukon Mavec, Toman Pfajfar, Korpič Horvat, &

Milatovič, 2006).

Pri sprotnem spremljanju kakovosti se preverja, ali so pri posamezni reviziji upoštevali standarde in notranja pravila. V zvezi z občasnim notranjim ocenjevanjem kakovosti je potrebno oceniti delovanje notranje revizijske službe (ali deluje gospodarno, učinkovito in uspešno), prispevek notranje revizije k izboljšanju poslovanja organizacije in ali so pričakovanja vodstva izpolnjena. Zunanje ocenjevanje kakovosti v organizaciji mora izvesti ustrezno usposobljen posameznik, ki je neodvisen od revidirane organizacije. Pri zunanjem ocenjevanju se oceni:

- pravilnik o delovanju notranje revizijske službe, - ali je funkcija notranjega revidiranja neodvisna in nepristranska, - ali se upoštevajo standardi notranjega revidiranja, - ali je bilo načrtovanje učinkovito in uspešno itd. (Cukon Mavec, Toman Pfajfar,

Korpič Horvat, & Milatovič, 2006).

3.8 Primerjava javnih zavodov, ki imajo notranjo revizijo, in tistih, ki

je nimajo

Obveznost izvajanja notranje revizije proračunskih uporabnikov, in s tem javnih zavodov, je določena v Zakonu o javnih financah, in sicer v 101. členu. Na podlagi tega zakona je nastal Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, ki navaja, da morajo vsi uporabniki proračuna, neposredni kot tudi posredni, izvajati notranjo revizijo (MF RS, 2002).

Do razlik notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov pride v povezavi z višino proračuna. Proračunski uporabniki, ki imajo letni proračun višji od 2.086.463 €, morajo vsako leto zagotoviti notranjo revizijo poslovanja z lastno revizijsko službo. Obstaja tudi možnost, da več proračunskih uporabnikov ustvari skupno notranje revizijsko službo, ali da najamejo zunanjega izvajalca, ki mora izpolnjevati določene pogoje:

- mora imeti znanja, veščine in sposobnosti, ki so potrebne za izvajanje notranje revizije,

- mora biti vpisan v register, - ima strokovne izkušnje, - pri svojem delu upošteva usmeritve za finančno poslovodenje in notranje

kontrole ter usmeritve za državno notranje revidiranje (MF RS, 2002).

Da ima zunanji izvajalec ustrezno znanje, veščine in sposobnosti, se šteje, če je vsaj vodja revizijske skupine pridobil en ustrezen naziv za opravljanje notranje revizije (MJU RS, 2018). V ostalih primerih, ko letni proračun javnih zavodov ne presega 2.086.463 €, so le-ti dolžni izvajati notranjo revizijo vsaj enkrat v obdobju treh let (MF RS, 2002).

18

3.9 Razlike med notranjo in zunanjo revizijo

Notranjo revizijo si veliko ljudi predstavlja drugače, kot je v resnici, in sicer kot zunanjo revizijo, pri čemer gre za pregledovanje računovodskih izkazov in podobnih zadev. Prav tako je veliko ljudi mnenja, da je razlika med notranjo in zunanjo revizija v tem, da so notranji revizorji zaposleni v organizaciji, ki jo revidirajo, medtem ko zunanji revizorji v tej organizaciji niso zaposleni. To seveda ne drži, saj za notranje revizorje ni nujno, da so zaposleni v revidirani organizaciji, temveč so lahko najeti tudi kot zunanji izvajalci (Pergaj Guzaj, 2015).

Za zunanjo revizijo je značilno, da se osredotoča predvsem na preteklost oziroma na obdobje, na katerega se navezuje revidiranje. Gre za pregledovanje računovodskih izkazov in ugotavljanje, ali so vzpostavljene ključne kontrole za preprečevanje napak v računovodskih izkazih in da so ti računovodski izkazi resničen in pošten prikaz poslovanja organizacije in njenega finančnega stanja (Pergaj Guzaj, 2015).

Notranja revizija je usmerjena tudi v prihodnost. V organizaciji se izvede notranja revizija na podlagi ciljev, ki si jih zastavi in želi doseči le-ta. S pomočjo notranje revizije poslovodstvo opredeli vsa pomembna tveganja, ki onemogočajo doseg zastavljenih ciljev. Med drugim so poslovodstvu z notranjo revizijo podani nasveti za vzpostavitev ukrepov in notranjih kontrol, da bodo cilji organizacije doseženi. Področja, ki že imajo vzpostavljene notranje kontrole, se samo preverijo. S tem se ugotovi, če notranje kontrole ustrezno delujejo (Pergaj Guzaj, 2015).

Notranji revizorji revidirajo področja, ki so najbolj tvegana in problematična. Notranji revizor pregleda, kako so zastavljeni cilji organizacije in če so dovolj jasno določeni, preveri, ali so vzpostavljene ustrezne kontrole in če le-te ustrezno delujejo. V primeru kakršnih koli odstopanj notranji revizorji podajo tudi predloge za ukrepe, priporočila in predloge (Pergaj Guzaj, 2015).

19

4 NOTRANJA REVIZIJA V ZDRAVSTVENEM DOMU

SLOVENSKE KONJICE IN ZDRAVSTVENEM DOMU

X

4.1 Komuniciranje notranjega revizorja z zdravstvenim domom pred

začetkom opravljanja notranje revizije

Revizijska hiša, ki je s strani zdravstvenega doma izbrana za notranje revidiranje poslovanja izbranega področja pred začetkom revidiranja, svoji stranki, v našem primeru zdravstvenemu domu, pošlje seznam zahtevanih dokumentov in listin, ki jih mora nato zavod posredovati tej revizijski hiši za nemoteno in verodostojno izvedbo notranje revizije. Revizijske hiše običajno zahtevajo bilanco stanja zavoda za obdobje, na katerega se nanaša revidiranje, včasih zahtevajo tudi bilance stanja za predhodno obdobje. Ostali dokumenti in listine, ki se s strani revizijske hiše zahtevajo za izvedbo notranje revizije, se razlikujejo med seboj glede na področje poslovanja, ki je predmet revidiranja.

Ko so vsi zahtevani dokumenti poslani, se lahko pojavi zahteva po pošiljanju dodatnih dokumentov. Včasih notranji revizorji zahtevajo tudi dodatna tolmačenja dokumentacije in pogovore z odgovornimi osebami zaradi morebitnih nejasnosti. Na takšen način notranji revizorji pridobijo celovito sliko o področju, ki ga bodo revidirali. V kolikor je sodelovanje obeh strani vzajemno in ažurno, je tudi sama izvedba notranje revizije hitrejša.

4.2 Predstavitev Zdravstvenega doma Slovenske Konjice

Zdravstveni dom Slovenske Konjice je javni zavod, ki je bil ustanovljen na podlagi Odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom Slovenske Konjice iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje. Njegove soustanoviteljice so občina Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Zdravstveni dom opravlja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, ki so sledeče:

- osnovana zdravstvena dejavnost v skladu s 7. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki vključuje tudi reševalno službo,

- specialistično ambulantno dejavnost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZD Slovenske Konjice, 2018).

V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice izvajajo storitve, za katere imajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje podpisano pogodbo, prav tako pa izvajajo storitve medicine dela, prometa in športa (ZD Slovenske Konjice, 2018).

V zavodu je zaposlenih 70 oseb, katerih naloga je nudenje čim boljše zdravstvene oskrbe vsem občanom v primeru bolezni ali poškodb, izvajanje kar se da učinkovite nujne medicinske oskrbe ter omogočen dostop do zdravstvenih storitev na primarni ravni (ZD Slovenske Konjice, 2018).

Organizacijske enote Zdravstvenega doma Slovenske Konjice so naslednje: 1. Organizacijska enota Splošne zdravstvene dejavnosti:

- dejavnost splošne medicine z laboratorijsko službo in s fizioterapijo, - varstvo delavcev pri delu, prometu in športu, - zdravstveno varstvo otrok in mladine,

20

- nujna medicinska pomoč, - patronažna dejavnost, - antikoagulantna ambulanta.

2. Organizacijska enota Specialistično dispanzerske dejavnosti: - specialistično ambulantna dejavnost na področju varstva žena, - RTG in UZ-preiskave, - okulistična ambulantna dejavnost.

3. Organizacijska enota Zobozdravstvena enota: - zobozdravstvo odraslih, - zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, - zobni RTG.

4. Organizacijska enota reševalnih prevozov 5. Organizacijska enota Uprava (ZD Slovenske Konjice, 2018):

- direktor, - pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege, - vodja finančno računovodske službe, - poslovni sekretar, - avtomatska obdelava podatkov (ZD Slovenske Konjice, 2018).

4.3 Predstavitev Zdravstvenega doma X

Zdravstveni dom X je javni zavod, ki je bil ustanovljen s strani občine, v kateri deluje. Cilj ustanovitve je bil dvigovanje oziroma ozaveščanje zdravstvene ravni ljudi in ohranjanje zdravja ljudi. Zdravstveni dom X zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo na primarni ravni vsem prebivalcem občine. Svoje delo želi čim bolj približati pacientom, zato ima svoje prostore na več lokacijah (Vir 1, 2018).

Zdravstveni dom ustvarja večino svojega dohodka iz pogodbe, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer za storitve na področju splošne medicine, nujne medicinske pomoči, reševalne službe, šolske medicine, pediatrije, patronažne dejavnosti, dermatologije, zobozdravstva itd. (Vir 1, 2018).

Na podlagi Statuta in Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest so določene naloge kot tudi pristojnosti, notranja organizacija, organi zdravstvenega doma, organizacijske enote in lokacije. Organizacijske enote imajo pristojnosti, kot so: načrtovanje dela in razvoja dejavnosti, organizacija dela v enoti, oblikovanje predlogov nabave osnovnih sredstev, nabava reprodukcijskega materiala, potrošniškega materiala ter drobnega inventarja in dajanje predlogov Strokovnemu svetu o strokovnih izobraževanjih in izpopolnjevanjih. Vsaka organizacijska enota ima svojega vodjo, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti. Vodje so določene s strani direktorja zdravstvenega doma, kateremu tudi odgovarjajo za svoje delo (Vir 2, 2018).

4.4 Notranja revizija v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice

Pri ugotovitvah v zvezi z notranjo revizijo v javnem zavodu Zdravstveni dom Slovenske Konjice smo si pomagali z revizijskima poročiloma za leto 2016 in 2017. Zavod je vsako leto revidirala druga revizijska hiša, v letu 2016 je to bila Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., v letu 2017 pa RSMG d. o. o. S tem, ko je vsako leto opravljala notranjo revizijo druga revizijska hiša, se zagotovi večja verodostojnost revizorjevega poročila. Za notranjo revidiranje javnih zavodov je značilno, da se vsako leto revidira drugo področje poslovanja, in sicer tisto, za katero se smatra, da je problematično.

21

Za leto 2016 je revizijska hiša revidirala davčne blagajne in blagajniško poslovanje za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 2016 na podlagi pogodbe, ki jo je imela sklenjeno z zdravstvenim domom, z namenom odkritja morebitnih napak in pomanjkljivosti v poslovanju ali uporabi strokovnih pravil ter odpravljanju oziroma omejevanju teh napak in pomanjkljivosti. Revizija je bila opravljena na podlagi dokumentov javnega zavoda in ob pomoči oziroma sodelovanju delavke računovodstva in vodstva zdravstvenega doma (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 3).

Zavod je davčne blagajne in blagajniško poslovanje obravnaval in evidentiral na podlagi predpisov s področja blagajniškega poslovanja, Zakona o računovodstvu in Slovenskih računovodskih standardov, pri revidiranju pa so se upoštevali Mednarodni revizijski standardi, Standardi notranjega revidiranja, Temeljna revizijska načela in Mednarodne smernice za revidiranje (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 3).

Za leto 2017 je bila opravljena notranja revizija na področju osnovnih sredstev, in sicer prav tako na podlagi sklenjene pogodbe zunanjega izvajalca z zdravstvenim domom. Predmet revizije je bila izvedba popisa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev in obveznosti do virov sredstev ter evidentiranje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah javnega zavoda. Podlaga za izvedbo notranje revizije so bile usmeritve za državno notranje revidiranje in program dela za izvajanje notranje revizije. Pri reviziji so pregledovali knjigovodske listine in ostale dokumente, ki so nastali v računovodstvu in upravi zavoda. Cilj notranje revizije je bil preveritev delovanja notranjih kontrol na področju evidentiranja osnovnih sredstev oziroma podati mnenje o izvedbi letnega popisa osnovnih sredstev. Pri izvedbi notranje revizije si je revizor pomagal z naslednjimi revizijskimi metodami:

- intervju, - proučevanje in pregledovanje dokumentacije in - prisostvovanje pri popisu (RSMG d. o. o., 2018, str. 3 ̶̶̶ 4).

4.4.1 Predstavitev področja revizije za leto 2016

Zdravstveno osebje v ambulantah Zdravstvenega doma Slovenske Konjice fakturira opravljene in plačljive storitve, hkrati pa sprejema gotovinska plačila s strani pacientov, ki jih nato shranijo v priročni blagajni v ambulanti. Za vsako opravljeno storitev morajo izdati račun. Na koncu delovnega dne medicinska sestra izpiše zbirnik računov, ki so bili ta dan izdani, in za katere je prejela plačila. Seštevek vseh izdanih računov mora biti enak znesku gotovine, ki se nahaja v priročni blagajni (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 23).

Zdravstveno osebje prinaša gotovino iz priročne blagajne na sedež uprave zdravstvenega doma skupaj z zbirnikom računov in jo preda blagajničarki, ki denar prešteje in preveri, če se ujema s seštevkom na zbirniku računov ter to gotovino zavede kot prejemek. Gotovinske prejemke v blagajno polagajo vsaj enkrat na teden, obvezno pa jih morajo vanjo položiti, če znesek gotovine preseže višino 50 € (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 23).

Blagajničarka mora svoje delo (blagajniško poslovanje) opravljati skrbno, pravilno in sproti, blagajniške listine pa sestavljati točno in pravočasno. Preveriti mora vsebinsko pravilnost vplačila in ustreznost zneska položene gotovine. Kadar pride do izplačil iz blagajne, mora blagajničarka preveriti identiteto prejemnika s pomočjo osebne izkaznice ali kakšnega drugega dokumenta. V primeru, da pride do blagajniškega primanjkljaja,

22

zanj odgovarja blagajničarka, razen če obstaja dokaz, da ni kriva (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24).

Za potrebe davčnega potrjevanja so v zavodu skupaj s programsko družbo Nova Vizija d. d. pripravili ustrezen software. Fakturiranje zdravstvenih storitev opravljajo v posameznih ambulantah, to je na 35 fakturnih mestih. Račun morajo poslati in registrirati na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24 ̶̶̶ 25).

Revizorka je v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice preverjala blagajniško poslovanje za mesec januar, april in junij 2016. Ugotovila je, da zdravstveno osebje prinaša gotovino, ki je shranjena v ročnih blagajnah, v glavno blagajno večinoma enkrat na teden, v ambulantah, kjer imajo manj gotovinskega prometa, pa celo vsak drugi teden ali enkrat na mesec. Gotovino prinesejo skupaj z blagajniškim dnevnikom in izvodom izdanih faktur. Blagajničarka nato prešteje gotovino in jo primerja z vsoto v blagajniškem dnevniku (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 25).

Revizorka je preverila vse blagajniške dnevnike, skupaj s prilogami. Ugotovila je, da številčenje izdanih faktur teče praviloma tekoče zaporedno in da ne manjka nobena zaporedna številka izdanega računa. Prišlo je edino do posebnosti številčenja v eni izmed ambulant, in sicer predvsem zaradi stornacije računov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 26).

Revizorka je podala tudi nekaj priporočil glede notranjega revidiranja blagajniškega poslovanja. Zdravstvenemu domu je priporočala, da naj gotovino v blagajno polagajo najmanj enkrat na teden in da naj določijo blagajniški maksimum (v priročni blagajni) v višini 50 €. Finančne transakcije naj v čim večji možni meri izvajajo brezgotovinsko (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28).

Poudarila je tudi, da so vsi izdani računi preneseni v glavno blagajno in vključeni v blagajniške dnevnike, gotovina pa je položena na transakcijski račun. Na koncu poročila sledi mnenje revizorke, ki pravi, da pri reviziji davčnih blagajn in blagajniškega poslovanja ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28).

4.4.2 Predstavitev področja revizije za leto 2017

Na osnovi Pravilnika o računovodstvu je direktor izdal Sklep o izvedbi rednega popisa za leto 2017 ter določil, da izvedejo popis po stanju na dan 31. 12. 2017. Imenoval je popisne komisije, vodjo popisa in rok za predložitev poročila o popisu svetu zavoda. Istočasno je izdal sklep o imenovanju komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter določil obdobje popisa (24. 11. 2018 do 5. 1. 2018) ter rok, do katerega je treba poročilo o popisu predložiti vodji popisa. V javnem zavodu imajo za popis osnovnih sredstev imenovano stalno popisno komisijo (RSMG d. o. o., 2018, str. 9).

Pred začetkom popisa so organizirali sestanek popisne komisije z vodjo finančno-računovodske službe, kjer so prejeli navodila za popis, popisne liste in čitalnik črtne kode. Po končanem sestanku je vodja finančno-računovodske službe sestavila zapisnik sestanka (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

23

Popis je potekal med 27. 11. 2017 in 7. 12. 2017. Popisali so vsa osnovna sredstva, ki so bila na določenem nahajališču. Popisna komisija je podala tudi predloge za odpis osnovnih sredstev. Na popisnih listih so razvidni datumi popisa in popisi članov popisne komisije, ne pa tudi odgovorne osebe za določeno lokacijo (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

Po končanem popisu so popisne liste z ugotovitvami predali računovodstvu, kjer so na podlagi le-teh uskladili knjigovodske izpise z dejanskim stanjem, sestavili pa so tudi zapisnik o popisu osnovnih sredstev, ki vsebuje vse podatke in pojasnila, ki so določena z zakonom in so potrebna za obravnavo in potrditev inventurnega elaborata osnovnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

Komisija za popis osnovnih sredstev je med drugim pripravila predlog za odpis opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja za leto 2017, kjer so podane vrednosti odpisov osnovnih sredstev in vzroki za izločitev (RSMG d. o. o., 2018, str. 11).

V okviru izvedbe letnega popisa revizorka priporoča, da pri izvedbi popisa upoštevajo vse določbe, navedene v internih aktih, ki urejajo postopek popisa. Skrbno morajo torej beležiti datume izdaje dokumentov, podpise na dokumentih ter podobne zadeve (RSMG d. o. o., 2018, str. 11).

V okviru evidentiranja osnovnih sredstev morajo upoštevati določene pravne podlage. Osnovna sredstva se morajo knjižiti na konte v poslovnih knjigah v skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, na podlagi Zakona o računovodstvu se morajo osnovna sredstva vrednotiti po nabavni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana pa po ocenjeni, Slovenski računovodski standardi pa določajo, da opredmetena osnovna sredstva, ki ne presegajo vrednosti 500 €, spadajo pod drobni inventar. Na podlagi Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih sredstev se amortizirajo le-ta (RSMG d. o. o., 2018, str. 11 ̶̶̶ 12).

Revizorka je pri revidiranju osnovnih sredstev ugotovila, da se v zavodu nabavljajo osnovna sredstva, ki so potrjena v planu nabave osnovnih sredstev glede na plan in razpoložljiva finančna sredstva. Za vsako nabavljeno osnovno sredstvo so v zavodu izpolnili obrazec Prevzemni list za nabavljeno materialno naložbo in obrazec Zapisnik o aktiviranju osnovnih sredstev v uporabo (RSMG d. o. o., 2018, str. 12).

Pri revidiranju je revizorka tudi ugotovila, da je popisna komisija podala predloge za izločitev osnovnih sredstev in da se podatki o vrednosti osnovnih sredstev v registru ujemajo s podatki o vrednosti osnovnih sredstev v glavni knjigi ter da so uporabljene amortizacijske stopnje osnovnih sredstev v skladu s pravilnikom. Ugotovljena je bila nepravilnost pri določitvi amortizacijske stopnje za eno osnovno sredstvo, kar je imelo za posledico napačno obračunano amortizacijo (RSMG d. o. o., 2018, str. 13).

4.5 Notranja revizija v Zdravstvenemu domu X

Tudi pri ugotovitvah v zvezi z notranjo revizijo v Zdravstvenemu domu X so bila uporabljena revizijska poročila za leti 2016 in 2017.

Za leto 2016 je revizijska hiša Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o. opravila notranjo revizijo za sklop davčne blagajne in blagajniško poslovanje na podlagi sklenjene pogodbe

24

z Zdravstvenim domom X. Omenjen sklop je zavod obravnaval in evidentiral v skladu z Zakonom o računovodstvu in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri revidiranju so uporabljali Mednarodne revizijske standarde, Standarde notranjega revidiranja, Temeljna revizijska načela in Mednarodne smernice za revidiranje. Notranjo revizijo so izvedli za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016, na podlagi dokumentov zavoda. Pri reviziji so sodelovale delavke računovodstva, kadrovske službe in tajništva Skupnosti zavodov ter vodstvo Zdravstvenega doma X (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 4).

Notranjo revizijo za leto 2017 so opravili na podlagi sklenjene pogodbe z zavodom. Podlaga za izvedbo notranje revizije so bile usmeritve za državno notranje revidiranje in program dela za izvajanje notranje revizije. Predmet notranje revizije je bila izvedba letnega popisa sredstev ter evidentiranje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah zavoda. Cilj notranje revizije je bil, da preverijo delovanje notranjih kontrol na dogovorjenem področju evidentiranja sredstev, oziroma da podajo mnenje o izvedbi letnega popisa osnovnih sredstev. Pri revidiranju so si pomagali s pregledovanjem knjigovodskih listin in ostalih dokumentov, ki so nastali v računovodstvu in upravi. Pri izvedbi revizije so si pomagali z naslednjimi metodami:

- intervju, - proučevanje in pregledovanje dokumentacije in - prisostvovanje pri popisu (RSMG d. o. o., 2018, str. 3 ̶̶̶ 4).

4.5.1 Predstavitev področja revizije za leto 2016

Zdravstveno osebje v ambulantah Zdravstvenega doma X fakturira opravljene in plačljive storitve, hkrati pa sprejema tudi gotovinska plačila s strani pacientov, ki jih nato shranijo v priročni blagajni v ambulanti. Za vsako opravljeno storitev morajo izdati račun. Na koncu delovnega dne medicinska sestra izpiše zbirnik računov, ki so bili ta dan izdani, in za katere je prejela plačila. Seštevek vseh izdanih računov mora biti enak znesku gotovine, ki se nahaja v priročni blagajni (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24).

Zdravstveno osebje prinaša gotovino iz priročne blagajne na sedež uprave zdravstvenega doma in jo preda blagajniku, ki denar prešteje in preveri, če se ujema s seštevkom na zbirniku računov ter to gotovino zavede kot blagajniški prejemek. V primeru, da gre za oddaljene delovne enote, gotovino blagajniku prinese kurir. Gotovinske prejemke v blagajno polagajo vsaj enkrat na teden, obvezno pa jih morajo vanjo položiti, če znesek gotovine doseže višino 50 € (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24 ̶̶̶ 25).

Blagajnik mora svoje delo (blagajniško poslovanje) opravljati skrbno, pravilno in sproti, blagajniške listine pa sestavljati točno in pravočasno. Preveriti mora vsebinsko pravilnost vplačila in ustreznost zneska položene gotovine. Kadar pride do izplačil iz blagajne, mora blagajnik preveriti identiteto prejemnika s pomočjo osebne izkaznice ali kakšnega drugega dokumenta. V primeru, da pride do blagajniškega primanjkljaja, zanj odgovarja blagajnik, razen če obstaja dokaz, da ni kriv (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 25).

Zdravstveni dom X je za potrebe davčnega potrjevanja pripravil software s tremi programskimi družbami ( Audax d. o. o., SRC Infonet d. o. o. in Promedika d. o. o.). Fakturiranje zdravstvenih storitev poteka v posameznih ambulantah, na približno 100 fakturnih mestih. Račun morajo poslati in registrirati na FURSU (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 26 ̶̶̶ 27).

25

Z revizijo so preverili blagajniško poslovanje za mesec januar, april in junij 2016. Revizorka je ugotovila, da zdravstveno osebje prinaša gotovino, ki je shranjena v ročnih blagajnah, v glavno blagajno večinoma enkrat na teden, v ambulantah, kjer imajo manj gotovinskega prometa, pa celo vsak drugi teden ali enkrat na mesec. Gotovino prinesejo skupaj z blagajniškim dnevnikom in izvodom izdanih faktur. Blagajnik nato prešteje gotovino in jo primerja z vsoto v blagajniškem dnevniku. V mesecu januarju je bilo veliko vplačil za izdane račune za leto 2015, ki pa niso bili všteti med prihodke za leto 2015, kar ni bilo pravilno (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28).

Notranja revizorka je preverila vse blagajniške dnevnike, skupaj s prilogami. Ugotovila je, da številčenje izdanih faktur teče praviloma tekoče, ni pa mogla preveriti zaporedja za celotni mesec, saj so plačila v glavno blagajno velikokrat v naslednjem mesecu. Takih primerov je po ugotovitvah revizijske hiše veliko, zato priporoča, da se gotovina v glavno blagajno prinaša bolj pogosto (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 29).

V zvezi z blagajniškim poslovanjem je revizorka ugotovila, da izdane račune izdajajo na dan opravljene storitve. Priporoča, da gotovino v glavno blagajno polagajo vsaj enkrat na teden, še posebej konec tedna, predlaga pa tudi, da določijo blagajniški maksimum v višini npr. 50 € za pomožne blagajne (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 30).

V okviru davčnega potrjevanja računov je ugotovila, da na izbranih vzorcih manjkajo določene zaporedne številke izdanih računov, nakar so programske družbe podale obrazložitve, zakaj je do tega prišlo. Računi v bistvu niso manjkali, temveč je bil njihov znesek 0,00 €, takšni računi pa ne gredo v davčno potrjevanje. Nekaj je bilo tudi nultih in storniranih računov, ponekod računi sploh niso bili narejeni, ker je pri kreiranju računa prišlo do napake in se je porabila samo številka, nekateri računi pa se sploh niso izpisali. Na podlagi obrazložitve so ugotovili, da je šlo predvsem za začetniške težave v zvezi s koriščenjem novih programov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 30 ̶̶̶ 33).

Revizorka poudarja, da so vse izdane račune prenesli v glavno blagajno in jih vključili v blagajniške dnevnike, gotovino pa položili na transakcijski račun. Izdane račune, prenesene v glavno blagajno, so tudi sporočili na FURS (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 33).

Na podlagi opravljene revizije so Zdravstvenemu domu X podali določene predloge za izboljšave in racionalizacijo dela. Predlagali so, da denar v glavno blagajno prinašajo vsaj enkrat tedensko in da finančne transakcije pogosteje izvajajo brezgotovinsko. Za zaposlene, ki imajo opravka z denarjem, je potrebno dopolniti opise in naloge. Ker ima Zdravstveni dom X veliko blagajniškega poslovanja in ker zdravstveno osebje neredno prinaša gotovino iz ambulant v glavno blagajno, so priporočali, da bi v zavodu uvedli enotno blagajno na sedežu zavoda, kamor bi uporabniki zdravstvenih storitev hodili storitve plačevat direktno (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 33 ̶̶̶ 34).

4.5.2 Predstavitev področja revizije za leto 2017

V letu 2017 je na podlagi pravilnika o popisu direktorica Zdravstvenega doma X izdala Sklep o imenovanju inventurne komisije za popis, s katerim je določila, da se opravi popis opredmetenih osnovnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji oziroma izdelavi, tujih sredstev, ki se nahajajo v zavodu, ter lastnih sredstev, ki so bila posojena. Določilo se je tudi obdobje popisa (od 2. 11. 2017 do 31. 12. 2017) in rok za predložitev poročila s predlogi o likvidaciji popisnih razlik. Ker so osnovna sredstva popisana po

26

stanju na dan 31. 10. 2017, je notranja revizorka mnenja, da bi bilo potrebno v sklep dodati še datum, po katerem se usklajujeta dejansko in knjigovodsko stanje osnovnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 9).

Vodja popisa bi moral po pravilniku določiti podrobnejši rokovnik za popis, ki pa v zavodu sicer ni bil sestavljen, so se pa člani popisne komisije sprotno dogovarjali glede izvedbe revizije in upoštevanja predpisanih rokov (RSMG d. o. o., 2018, str. 9).

Popis osnovnih sredstev je potekal med 10. 11. 2017 in 10. 1. 2018 in se je izvajal s pomočjo čitalca črtnih kod. Odpisana sredstva je popisna komisija navedla na posameznem popisnem listu. Iz popisnih listov so razvidni datumi popisa in podpisi članov popisnih komisij (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

Po končanem popisu so popisne liste skupaj z ugotovitvami predali računovodstvu, ki je moralo uskladiti knjigovodske izpise z dejanskim stanjem na dan 31. 10. 2017. Sestavljen je bil tudi zapisnik inventurne komisije, ki je bil zelo podroben in vsebuje vse pomembne podatke, ki so potrebni za sprejemanje odločitev na svetu zavoda. Zapisnik tako vsebuje podatke o obdobju in lokaciji popisa ter o poteku popisa, ugotovitve glede stanj popisanih osnovnih sredstev, predloge za izboljšave in vrednosti vseh osnovnih sredstev. V zapisniku manjka le podatek o vrednostih neuporabnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

Zdravstveni dom X je imel tudi inventurno komisijo za izločanje neuporabnih opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavila Poročilo o prodaji odpisanih osnovnih sredstev in Zapisnik o uničenju oziroma predaji v uničenje odpisanih opredmetenih osnovnih sredstev, iz katerega so med drugim razvidni razlogi za uničenje, način uničenja in datum uničenja (RSMG d. o. o., 2018, str. 10).

Notranja revizorka na podlagi opravljene revizije priporoča, da na zapisnik inventurne komisije, ki se obravnava na svetu zavoda, dodajo še vrednosti neuporabnih osnovnih sredstev, ki so namenjena prodaji ali uničenju (RSMG d. o. o., 2018, str. 11).

Tudi v Zdravstvenem domu X morajo pri evidentiranju osnovnih sredstev upoštevati enake pravne podlage kot v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice, in sicer v zvezi s knjiženjem osnovnih sredstev na konte v poslovnih knjigah, pri vrednotenju osnovnih sredstev (vrednotiti se morajo po nabavni vrednosti, če le-ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti) in kdaj so opredmetena sredstva uvrščena med drobni inventar (če njihova vrednost ni višja od 500 €). Amortiziranje opredmetenih in neopredmetenih sredstev se izvaja na podlagi Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 11).

Med revidiranjem je notranja revizorka prišla do ugotovitev, da se v zavodu nabavljajo osnovna sredstva, ki so potrjena v planu nabave osnovnih sredstev glede na razpoložljiva finančna sredstva. V letu 2017 so bila finančna sredstva namenjena za nabavo opreme, licenc, za investicijska vlaganja, investicijska vzdrževanja. Prevzemnih zapisnikov (obrazcev) pri dobavi osnovnih sredstev v zavodu ne delajo. K računu je velikokrat pripet tudi dokument likvidacija e-računa, iz katere je razvidna kontrola odgovorne osebe in pojasnila glede nabave. Če bi bila na obrazcu navedena še številka sobe, v kateri je lokacija osnovnega sredstva, bi bil, po mnenju notranje revizorke, vnos osnovnih sredstev v register še lažji, prihajalo pa bi tudi do manj napak. Pri primerjavi podatkov v glavni knjigi in analitični evidenci so ugotovili razlike, in sicer so se podatki razlikovali za

27

58.063 €. Do razlike je prišlo zaradi nepremičnin v gradnji in premoženja, prenesenega v last skupnosti zavodov, ki v registru ne morejo biti evidentirani, vendar pa predstavljajo premoženje zavoda. Preverjali so tudi način amortiziranja, ki je bil pravilen in v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 11 ̶̶̶ 12).

4.6 Primerjava notranje revizije v Zdravstvenem domu Slovenske

Konjice in Zdravstvenem domu X

Notranja revizija je pomemben faktor, ki vodstvu organizacije pomaga v zvezi z vodenjem in s poslovanjem. Predstavlja oporo poslovodstvu ter ga usmerja. S svojimi pregledi pomaga organizacijam in na takšen način išče ozka grla, ki jih kasneje skuša tudi odpraviti. Gre v bistvu za neke vrste pomagalo, ki je podrejeno poslovodstvu. Z notranjo revizijo se podajo določeni predlogi in ukrepi, vendar je njihova uresničitev odvisna od vodstva organizacije.

Notranja revizija je za zdravstvena domova, in pravzaprav za vse javne zavode, obvezna, saj s svojimi postopki presoja učinkovitost poslovanja organizacije, poskuša odkriti tveganja in morebitne prevare, skrbi za smotrno porabo sredstev, preverja, ali se spoštujejo zakoni in predpisi ter odkriva in odstranjuje postopke, ki so neučinkoviti, neuspešni in nekoristni.

Iz revizijskih poročil je razvidno, da je pri reviziji zdravstvenih domov prišlo do določenih podobnosti in razlik. Poslovanje v zdravstvenih domovih sta vsako leto revidirali enaki revizijski hiši, in sicer gre za zunanje izvajalce notranje revizijske storitve. Za leto 2016 je bila to Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o, za leto 2017 pa RSMG d. o. o. Razlog za to je skupno zbiranje ponudb storitev notranje revizije več zdravstvenih domov, saj je tako strošek notranje revizije nižji. Notranja revizija se je v obeh zdravstvenih domovih izvedla na enakih področjih, in sicer se je za leto 2016 izvedla revizija za sklop davčne blagajne in blagajniško poslovanje, za leto 2017 pa se je revidiralo področje osnovnih sredstev. Notranja revizija se je izvedla na osnovi pogodbe, ki sta jo imeli revizijski hiši, sklenjeni z zdravstvenima domovoma.

4.6.1 Primerjava področij revizije za leto 2016

Notranjo revizijo za sklop davčne blagajne in blagajniško poslovanje je izvedla revizijska hiša Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o. iz Maribora. Davčne blagajne in blagajniško poslovanje sta oba zavoda obravnavala in evidentirala v skladu z Zakonom o računovodstvu in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri revidiranju omenjenih sklopov so upoštevali Mednarodne revizijske standarde, Standarde notranjega revidiranja, Temeljna revizijska načela in Mednarodne smernice za revidiranje. Notranja revizija poslovanja se je pri obeh izvedla za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016 na podlagi dokumentov zavodov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 3) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 4).

V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice so pri reviziji sodelovale delavke iz računovodstva in vodstva zdravstvenega doma, v Zdravstvenem domu X pa je poleg teh dveh sodelovala še kadrovska služba in tajništvo Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti, opravili pa so tudi razgovore z vodjo programa nemedicinskih dejavnosti Zdravstvenega doma X zavodov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 3) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 4).

28

Vsak zavod ima svoj blagajniški maksimum (glavne blagajne), ki je določen v internem Pravilniku o blagajniškem poslovanju. V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice je višina blagajniškega maksimuma 333,83 € in v Zdravstvenem domu X 400 €. Organizacija blagajniškega poslovanja poteka pri obeh zdravstvenih domovih na enak način (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 22) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 23).

Zdravstveno osebje v ambulantah zdravstvenih domov fakturira opravljene in plačljive storitve ter sprejema gotovinska plačila s strani pacientov, ki jih nato shranijo v priročni blagajni. Ko je znesek gotovine enak 50 €, se mora gotovina odnesti v glavno blagajno, kjer stvari v zvezi s prevzemom opravi blagajnik. Blagajne so zaklenjene s ključem in z geslom. Blagajniško poslovanje so vodi računalniško, vplačila in izplačila pa se knjižijo z računalniškim programom posredno v glavno knjigo zavodov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 23 ̶̶̶ 24) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24 ̶̶̶ 26).

Za pripravo izdanih računov in davčno potrjevanje uporabljajo programsko opremo. V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice so pripravili programsko opremo skupaj z eno programsko družbo, v Zdravstvenem domu X pa skupaj s tremi programskimi družbami. Fakturiranje zdravstvenih storitev v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice poteka na 35 fakturnih mestih, v Zdravstvenem domu X pa na približno 100 fakturnih mestih. Številčenje izdanih faktur poteka v obeh zavodih praviloma tekoče zaporedno zavodov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 24 ̶̶̶ 26) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 26, 29).

Revizijska hiša je preverjala blagajniško poslovanje v zavodih za enako obdobje, in sicer za januar, april in junij 2016. Glede na obseg blagajniškega poslovanja ima Zdravstveni dom X večji obseg vplačil in izplačil kot Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Za oba zavoda je značilno, da zdravniško osebje prinaša gotovino v glavno blagajno enkrat na teden, ponekod pa celo samo enkrat na dva tedna ali enkrat na mesec (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 25) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28).

S pomočjo notranje revizije so ugotovili, da se izdani računi izdajajo na dan opravljene storitve. Priporočajo, da gotovino odnašajo v glavno blagajno vsaj enkrat tedensko in da določijo blagajniški maksimum v višini 50 €. V zvezi z davčnim potrjevanjem računov so z notranjo revizijo ugotovili, da v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice na izbranem vzorcu ne manjka nobena zaporedna številka izdanega računa, medtem ko v Zdravstvenem domu X na izbranem vzorcu manjkajo zaporedne številke izdanih računov, za kar pa so s strani zavoda oziroma programske družbe podali obrazložitev. Vsi izdani računi, ki so preneseni v glavno blagajno, so tudi vključeni v blagajniške dnevnike, gotovina pa položena na transakcijski račun zavodov (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 30, 33).

Zavodoma se priporoča, da se čim več finančnih transakcij odvija kar se da brezgotovinsko. Zdravstvenemu domu X pa se je celo predlagalo, da uvede enotno blagajno zaradi velikega obsega blagajniškega poslovanja in nerednega prinašanja gotovine iz ambulant v glavno blagajno (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 28) in (Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o., 2017, str. 33 ̶̶̶ 34).

29

4.6.2 Primerjava področij revizije za leto 2017

Notranjo revizijo za leto 2017 je v zdravstvenih domovih na področju osnovnih sredstev opravila revizijska hiša RSMG d. o. o. iz Ljubljane. V obeh primerih so podlaga za izvedbo revizije usmeritve na državno notranje revidiranje in program dela za izvajanje notranje revizije (RSMG d. o. o., 2018, str. 3) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 3).

Predmet notranje revizije je bil izvedba letnega popisa sredstev in evidentiranje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah. Pri revidiranju zdravstvenih domov so bili postavljeni enaki cilji, in sicer, da se preveri delovanje notranjih kontrol na področju evidentiranja osnovnih sredstev. Pri revidiranju so si pomagali s knjigovodskimi listinami in ostalimi dokumenti, ki so nastali v računovodstvu in vodstvu zavodov. Za izvedbo revizije so med drugim uporabljali tudi enake revizijske metode. Pravna podlaga, ki se uporablja pri izvedbi letnega popisa, je Zakon o računovodstvu, ki določa obvezo po izvajanju letnega rednega popisa sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 3 ̶̶̶ 4, 6) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 3 ̶̶̶ 4, 6).

Z notranjo revizijo so v zdravstvenih domovih preverjali postopke letnega popisa. Zdravstvena domova imata vsak svoje notranje akte za izvedbo popisa. Zdravstveni dom Slovenske Konjice tako uporablja Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Zdravstvenega doma Slovenske Konjice, za izvedo letnega popisa pa so izdali tudi Navodila za delo popisnih komisij, drugih služb in delavcev, udeleženih pri popisnih aktivnostih. Zdravstveni dom X prav tako uporablja Pravilnik o računovodstvu, poleg tega pa še Pravilnik o popisu ter Organizacijsko navodilo o ravnanju z izredno odpisanimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi in neopredmetenimi sredstvi (RSMG d. o. o., 2018, str. 7 ̶̶̶ 9) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 7 ̶̶̶ 9).

Izvedba letnega popisa poteka pri obeh zdravstvenih domovih na podoben način. Direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice je na začetku izdal Sklep o izvedbi rednega letnega popisa ter določil popisno komisijo, vodjo popisa, obdobje popisa in pomembne roke. Za popis osnovnih sredstev je v tem zdravstvenem domu določena stalna popisna komisija, medtem ko v Zdravstvenem domu X ni tako oziroma to ni navedeno v revizijskem poročilu. V Zdravstvenem domu X je direktorica na začetku izdala Sklep o imenovanju inventurne komisije ter določila enake zadeve kot direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice (RSMG d. o. o., 2018, str. 9) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 9).

Revizorka je mnenja, da bi bilo v Sklepu Zdravstvenega doma X potrebno navesti še datum, po katerem se usklajujta dejansko in knjigovodsko stanje osnovnih sredstev. Potrebno bi bilo določiti podrobnejši rokovnik, ki pa ni bil sestavljen (RSMG d. o. o., 2018, str. 9).

Popis so v obeh primerih izvajali s pomočjo čitalcev črtnih kod, na popisne liste pa so zapisali predloge za odpis sredstev. Ko so v zavodih zaključili s popisi, so popisne liste predali v računovodstvo, kjer so uskladili knjigovodske izpise z dejanskim stanjem na dan 31. 10. 2017. V obeh zdravstvenih domovih sta bila sestavljena Zapisnika o popisu osnovnih sredstev. Popisna komisija Zdravstvenega doma Slovenske Konjice je podala predloge za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, kjer so podane vrednosti odpisanih sredstev in razlogi za odpis. V Zdravstvenem domu X je popisna komisija sestavila Poročilo o prodaji odpisanih osnovnih sredstev in Zapisnik o uničenju oziroma predaji v uničenje odpisanih osnovnih sredstev, kjer so podani razlogi za uničenje in vrednosti sredstev. Na tem mestu se Zdravstvenemu domu Slovenske Konjice priporoča,

30

da upošteva vse določbe, navedene v internih aktih, ki urejajo postopke popisa, Zdravstvenemu domu X pa, da naj bodo na zapisniku popisne komisije, ki se obravnava na svetu zavoda, navedene tudi vrednosti neuporabnih osnovnih sredstev, namenjenih prodaji ali uničenju (RSMG d. o. o., 2018, str. 10 ̶̶̶ 11) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 10 ̶̶̶ 11).

Pri evidentiranju osnovnih sredstev v poslovnih knjigah uporabljajo enake pravne podlage, in sicer Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Zakon računovodstva, ki določa, da opredmetena sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti, če pa ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti, Slovenske računovodske standarde, ki določajo, kaj je drobni inventar in Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (RSMG d. o. o., 2018, str. 11 ̶̶̶ 12) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 11).

V zvezi z opravljeno notranjo revizijo so prišli do določenih ugotovitev. Oba zavoda nabavljata osnovna sredstva, potrjena v planu nabave osnovnih sredstev glede na razpoložljiva sredstva. V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice so finančna sredstva porabili za nabavo novega reševalnega vozila, licenc in drobnega inventarja, v Zdravstvenem domu X pa za nabavo opreme, investicijska vlaganja, licence in za investicijska vzdrževanj. Do razlik je prišlo pri izpolnjevanju prevzemnih listov za nabavljene materialne naložbe, in sicer jih v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice izpolnjujejo, v Zdravstvenem domu X pa ne (RSMG d. o. o., 2018, str. 12) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 11 ̶̶̶ 12).

Z notranjo revizijo se je ugotovila napaka v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice v zvezi z napačno uporabljeno amortizacijsko stopnjo pri enem osnovnem sredstvu in posledično napačno izračunani amortizaciji tega sredstva. V Zdravstvenem domu X so amortizacijo pravilno obračunavali, se je pa pri preverjanju podatkov v glavnih knjigah in analitičnih evidencah ugotovilo, da se podatki med seboj razlikujejo za 58.063 € (RSMG d. o. o., 2018, str. 13) in (RSMG d. o. o., 2018, str. 12)

4.7 Poročanje o notranjem revidiranju vodstvu zdravstvenega doma

Ko se zaključi pregled poslovanja na posameznem področju zdravstvenega doma, mora revizor o svojih ugotovitvah poročati vodstvu zavoda. Za začetek pripravi osnutek revizijskega poročila v zvezi z opravljeno revizijo na posameznem področju, ki ga da v pregled vodstvu. V primeru, da ima vodstvo kakšne pripombe, ga popravi, v kolikor so pripombe utemeljene, v primeru, da nima nobenih pripomb, pa revizor izdela končno revizijsko poročilo.

Izrednega pomena je način, kako revizor predstavi poročilo vodstvu revidiranega zavoda, saj je od tega odvisno, kakšna bo dodana vrednost k poslovanju zavoda.

V zvezi z revidiranjem posameznega področja revizor poroča vodstvu zdravstvenega doma o ugotovljenih nepravilnostih in napakah. Na podlagi ugotovljenega revizor poda ukrepe, predloge za izboljšave in priporočila.

31

5 SKLEP

Čeprav je tematika diplomskega projekta postavljena precej široko, smo mnenja, da smo v diplomskem projektu zajeli in pojasnili vsa pomembnejša področja javnega sektorja, javnih zavodov, zdravstvene dejavnosti in notranje revizije ter dosegli namen in cilje pisanja naloge. Cilje, ki smo si jih zastavili, smo predstavili tako, da se v nalogi z lahkoto najdejo, saj so le-ti velikokrat vsebovani že v samem naslovu poglavja in kasneje v tem poglavju tudi pojasnjeni.

V drugem poglavju smo se osredotočili na predstavitev javnega sektorja, javnih zavodov in zdravstvene dejavnosti. Na področju javnega sektorja se je v Sloveniji v preteklosti zgodilo precej sprememb, sploh v obdobju po vključitvi v Evropsko unijo, zaradi česar se je morala prilagoditi zakonodaja, državna politika in neposredno delovanje države. Ugotovili smo, da je razlog za obstoj javnega sektorja predvsem zadovoljevanje potreb ljudi, ki jih trg ne more zadovoljiti. Eno vejo javnega sektorja predstavljajo javni zavodi, ki so ustanovljeni s strani države, občine, mesta ali druge javne pravne osebe, ki imajo zakonsko pooblastilo za izvajanje določene dejavnosti. Javni zavodi delujejo v javnem interesu. Po navadi gre za nepridobitno dejavnost, saj njihov namen ni ustvarjanje dobička. V nadaljevanju smo predstavili tudi ustanovitev javnih zavodov in njihovo dejavnost, ki je lahko temeljna ali dopolnilna. Ena pomembnejših področij javnih zavodov je prav gotovo zdravstvena dejavnost, ki jo urejata Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu in Zakon o zdravstveni dejavnosti. V okviru zdravstvene dejavnosti smo zajeli tudi način organizacije zdravstvene dejavnosti, pri čemer ima glavno besedo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Tretje poglavje zajema opredelitev notranje revizije. Ugotovili smo, da ima notranja revizija pomembno funkcijo in da je močna opora poslovodstvu. Z njeno pomočjo se izboljša poslovanje v organizaciji, zmanjšajo se tveganja, lažje je tudi doseganje zastavljenih ciljev. Dejavnost notranje revizije opravlja notranji revizor, ki mora imeti določene osebnostne lastnosti in sposobnosti, da lahko takšno delo opravlja. Poleg tega je pri notranjem revidiranju potrebno spoštovati in upoštevati strokovna pravila. Notranje revidiranje mora potekati v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki obsega tri ravni in opredeljuje tudi vrstni red uporabe teh pravil.

Med drugim smo spoznali način organiziranja izvajanja notranje revizijske dejavnosti. Ugotovili smo, da je notranja revizija lahko izvedena s strani lastne revizijske službe, z najemom zunanjih izvajalcev ali pa z ustanovitvijo skupne revizijske službe. V zvezi s posameznim načinom izvajanja smo predstavili tudi njihove prednosti in slabosti.

Opredelili smo tudi naloge revizorja. Pri svojem delu se notranji revizor osredotoča predvsem na glavne naloge, poleg teh pa obstajajo še posebne naloge. Opredelili smo tudi tveganja, s katerimi se soočajo organizacije, in vloge, ki jih imajo pri tem notranji revizorji. Tekom revizije je tudi potrebno zagotavljati čim večjo kakovost izvajanja le-te.

V tretjem poglavju smo zajeli tudi enega izmed ciljev, in sicer primerjavo javnih zavodov, ki imajo notranjo revizijo, in tistih, ki je nimajo. Ugotovili smo, da ta cilj ni bil najbolje zastavljen, saj morajo vsi uporabniki državnega proračuna izvesti notranjo revizijo. Do razlike pride le v pogostosti opravljanja notranje revizije glede na višino letnih prihodkov (če so višji ali nižji od 2.086.463 €).

32

V zadnjem, četrtem, poglavju smo predstavili temelj naše naloge, in sicer predstavitev izbranih zdravstvenih domov in njuno primerjavo glede notranje revizije. Zaradi skupnega zbiranja ponudb in s tem cenejše cene storitve je vsako leto oba zavoda revidirala ista revizijska hiša, torej gre za zunanjega izvajalca notranje revizijskih storitev. Po preučitvi revizijskih poročil smo ugotovili, da v samem poteku notranje revizije in delovanju zdravstvenih domov ni bistvenih razlik, saj obstajajo pravila, zakoni in podlage, ki se jih morajo držati tako javni zavodi kot tudi revizijske hiše. Notranja revizija se opravlja za posamezna področja poslovanja, in sicer se izberejo tista področja, ki se zdijo najbolj problematična. Zdravstveni dom X je nekoliko večji od Zdravstvenega doma Slovenske Konjice. Posledično ima tudi večji obseg poslovanja. Po našem mnenju je to eden izmed temeljnih razlogov za večje število odkritih napak pri izvajanju notranje revizije. Na koncu poročil so zajete ugotovitve in priporočila v zvezi z opravljeno revizijo, ki pa so v obeh zavodih približno enake, saj se težave pri obeh pojavljajo v zvezi z enakimi zadevami. Na primer neredno prinašanje gotovine iz priročnih blagajn iz ambulante v glavne blagajne in priporočilo o izvajanju brezgotovinskih transakcij v čim večji meri.

V zvezi s primerjavo notranje revizije v dveh različnih zdravstvenih domovih smo na začetku naloge postavili hipotezo, ki se glasi: ''Pri primerjavi notranje revizije v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Zdravstvenem domu X ni razlik.'' Te hipoteze ne moremo potrditi, saj kljub temu, da ni bistvenih razlik v primerjavi, razlike vseeno obstajajo. Razlog za razlike je predvsem v različnem obsegu poslovanja in velikosti organizacij. Večja kot je organizacija, večja je verjetnost za napake oziroma napake se v tem primeru pojavljajo v večjem številu. Do razlik lahko prihaja tudi zaradi različnih sposobnosti in prizadevanj zaposlenih za dobro opravljeno delo. Menimo, da je lažje organizirati delo v manjšem zavodu, prav tako je lažje izvajati nadzor. Razlika v velikosti zdravstvenih domov, in s tem v velikosti poslovanja, se kaže v zvezi z davčnim potrjevanjem, in sicer je bilo v Zdravstvenem domu X najdenih več manjkajočih zaporednih številk izdanih računov, medtem ko v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice ni bila najdena nobena manjkajoča številka računa. Razlogi za manjkajoče številke izdanih računov v Zdravstvenem domu X so v revizijskem poročilu tudi pojasnjeni. V zvezi z davčnim potrjevanjem smo ugotovili, da imata oba zdravstvena domova izdane račune, ki so preneseni v glavno blagajno, vključene v blagajniške dnevnike in so sporočeni na FURS, gotovino pa položeno na transakcijski račun. Obema se je tudi predlagalo, da se finančne transakcije v čim večji možni meri izvajajo brezgotovinsko. Zaradi velikega obsega blagajniškega poslovanja v Zdravstvenem domu X se je le-temu predlagala uvedba enotne blagajne, ki bi se nahajala na sedežu organizacije, kamor bi uporabniki zdravstvenih storitev neposredno hodili plačevati račune. V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice ta predlog ni bil naveden, kar kaže na manjši obseg blagajniškega poslovanja. V revizijskem poročilu Zdravstvenega doma Slovenske Konjice za leto 2016 (revizija davčnih blagajn in davčnega poslovanja) je podano mnenje, ki navaja, da pri revidiranju ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. V zvezi z notranjo revizijo na področju osnovnih sredstev so pri pregledu osnovnih sredstev in njihovih amortizacijskih stopenj v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice ugotovili napako, in sicer je imelo eno osnovno sredstvo napačno določeno amortizacijsko stopnjo in s tem napačno obračunano amortizacijo. Po našem mnenju pri tem ne gre za zelo pomembno napako, saj gre za le eno osnovno sredstvo v masi ostalih, ki je imelo navedeno napačno amortizacijsko stopnjo. Ta napaka je verjetno nastala zaradi napačnega vnosa amortizacijske stopnje v računovodski program. Za razliko so bile vse amortizacijske stopnje v Zdravstvenem domu X pravilno navedene. Obračunana amortizacija v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice je bistveno manjša (skoraj 5-krat) od obračunane

33

amortizacije v Zdravstvenem domu X, kar kaže na to, da Zdravstveni dom X razpolaga s precej več osnovnimi sredstvi, ki se morajo amortizirati.

Po našem mnenju je za uspešno in učinkovito delovanje zdravstvenih domov nujno, da vodstvo upošteva vse ugotovitve, priporočila in predloge revizorjev, ki jih v zvezi z opravljeno notranjo revizijo le-ti podajo, saj so to strokovnjaki, ki imajo širok spekter znanja in so strokovno usposobljeni. Menimo, da naloga revizorjev ni le nadzor, temveč imajo tudi vse pomembnejšo vlogo pri svetovanju.

34

6 LITERATURA IN VIRI

Bajcar, A. (2018). Notranje kontrole in upravljanje s tveganji. Pridobljeno iz Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Bohinc, R. (2005). Osebe javnega prava: javni zavodi, javna podjetja, javne agencije,

javni skladi. Ljubljana: GV založba.

Cukon Mavec, N., Toman Pfajfar, T., Korpič Horvat, E., & Milatovič, J. (2006). Notranje revidiranje v javnem sektorju, PC multimedija CD ROM.

Glezen, G., & Taylor, D. (2007). Revidiranje: zasnove in postopki. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Koletnik, F. (2007). Notranje revidiranje, 1. izdaja, Strokovna zbirka Slovenskega

inštituta za revizijo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Korpič Horvat, E., Bitenc , M., Brus , P., & Janc , M. (2004). Nova zakonska ureditev in

poslovanje javnih zavodov. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor.

MF RS. (2002). Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega

nadzora javnih financ . Pridobljeno 20. junij 2018 iz Ministerstvo za finance Republike Slovenije: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4278

MF RS. (2017). Obvezne vsebine pogodbe o oddaji storitev notranjega revidiranja

zunanjemu izvajalcu storitev notranjega revidiranja v primeru, ko si proračunski

uporabnik notranje revidirane v celoti zagotavlja z najemom zunanjega izvajalca. Pridobljeno 24. julij 2018 iz Ministrstvo za finance Republike Slovenije.: http://www.unp.gov.si/fileadmin/unp.gov.si/pageuploads/notranji_nadzor/2017-12-22_STALISCE_OBVEZNE_SESTAVINE_POGODBE_20122017_cistopis_za_objavo.pdf

MF RS. (2017). Posebne zahteve v primeru vzpostavljanja oz. organiziranja skupnih

notranjerevizijskih služb − Stališče Urada RS za nadzor proračuna s področja

notranjega nadzora javnih financ. Pridobljeno 24. julij 2018 iz Ministrstvo za finance Republike Slovenije: http://www.unp.gov.si/fileadmin/unp.gov.si/pageuploads/notranji_nadzor/STALISCE_UNP_SKUPNE_NRS_27092017__3_.pdf

MF RS. (2017). Usmeritve na državno notranje revidiranje. Pridobljeno iz Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.

MF RS. (2018). Splošno o proračunu. Pridobljeno maj 2018 iz Ministrstvo za finance Republike Slovenije.: http://www.mf.gov.si/delovna_podrocja/proracun/splosno_o_proracunu/

35

MJU RS. (2018). Notranje revidiranje za proračunske uporabnike. Pridobljeno iz Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije: http://evem.gov.si/info/dejavnosti/dejavnost/14181/prikaziDejavnost/

Pergaj Guzaj, P. (2015). Razlike med notrnjo in zunanjo revizijo. Pridobljeno 24. julij 2018 iz Finance.si.: https://www.finance.si/8838904/Razlike-med-notranjo-in-zunanjo-revizijo?metered=yes&sid=528425924

Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o. (2017). Revizorjevo poročilo o notranjem poslovanju

zavoda, Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Maribor.

Probitas Alpen-Adria Audit d. o. o. (2017). Vir 3. Maribor.

Računsko sodišče RS. (2018). Položaj računskega sodišča. Pridobljeno 12. maj 2018 iz Računsko sodišče Republike Slovenije.: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KA92CE48CCCEFABBCC1257155004C0628

Računsko sodišče RS. (2018). Revizijske pristojnosti in obveznosti. Pridobljeno 12. maj 2018 iz Računsko sodišče Republike Slovenije.: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K8F21B44C5B212E77C1257155004C06C1

Ramamoorti , S., D. Bailey, A., & O. Traver, R. (1999). Risk Assessment in Internal Auditing: A Neural Network Approach. International Journal of Intelligent

Systems in Accounting, Finance& Management, 162-163.

RSMG d. o. o. (2018). Poročilo o opravljeni notranji reviziji na področju osnovnih

sredstev javnega zdravstvenega doma, Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Ljubljana.

RSMG d. o. o. (2018). Vir 4. Ljubljana.

Setnikar Cankar, S. idr. (2009). Ekonomika javnega sektorja s proračunskim

financiranjem. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

Simončič, G. (2007). Pravilnik o notranjem revidiranju v javnem zavodu, diplomsko delo. Pridobljeno iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/simoncic2757.pdf

SIR. (2010). Hierarhija pravil notranjega revidiranja. Pridobljeno 25. junij 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Hierarhija_pravil_nr.pdf

SIR. (2011). Kodeks notranjerevizijskih načel. Pridobljeno 20. maj 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-1927/kodeks-notranjerevizijskih-nacel

SIR. (2011). Kodeks poklicne etike notranjega revizorja. Pridobljeno 21. maj 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3644

SIR. (2011). Stališče 1, Zunanje opravljanje notranjerevizijske dejavnosti. Pridobljeno 21. maj 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Stalisce_1-Outsourcing.pdf

36

SIR. (2018). Notranji revizorji. Pridobljeno 24. julij 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo.: http://www.si-revizija.si/sekcijanotranjihrevizorjev/notranji-revizorji#tabs-section-ii

SIR. (2018). Pravila stroke. Pridobljeno 24. julij 2018 iz Slovenski inštitut za revizijo.: http://www.si-revizija.si/sekcijanotranjihrevizorjev/pravila-stroke

The Bonadio group. (2017). The Benefits of Internal Audit Activities for Organizations of

Every Size. Pridobljeno 24. julij 2018 iz The Bonadio Group: https://www.bonadio.com/news-events/articles/benefits-internal-audit-activities-for-organizations-every-size-0

The IIA. (2017). Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Pridobljeno iz The Institute of Internal Auditors.

Urad RS za nadzor proračuna. (2018). Notranji nadzor javnih financ. Pridobljeno 24. april 2018 iz Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.: http://www.unp.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_nadzor_javnih_financ/

Vezjak , B. (2018). Tveganja, letno poročilo in sodelovanje nadzornega sveta z revizorji. Pridobljeno iz Združenje nadzornikov Slovenije.: http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/vezjak___tveganja__letno_porocilo_in_sodelovanje_nadzornega_sveta_z_revizorji.pdf

Vidovič, Z. (1995). Revidiranje zdravstvenih zavodov. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Vir 1. (2018). Pridobljeno 25. junij 2018 iz Vir 1.

Vir 2. (2018). Pridobljeno 25. junij 2018 iz Vir 2.

Yang , L., G. Brink, A., & Wier, B. (2017). The impact of emotional intelligence on auditor judgment. Int J Audit, 83, 85. Pridobljeno iz The impact of emotional intelligence on auditor judgment.

ZD Slovenske Konjice. (2018). Organizacijske enote. Pridobljeno 24. junij 2018 iz Zdravstveni dom Slovenske Konjice: https://www.zd-slovenskekonjice.si/index.php/o-zavodu/organizacijske-enote

ZD Slovenske Konjice. (2018). Predstavitev zavoda. Pridobljeno 24. junij 2018 iz Zdravstveni dom Slovenske Konjice: https://www.zd-slovenskekonjice.si/index.php/o-zavodu/predstavitev-zavoda

ZD Slovenske Konjice. (2018). Uprava. Pridobljeno 24. junij 2018 iz Zdravstveni dom Slovenske Konjice: https://www.zd-slovenskekonjice.si/index.php/dejavnosti-in-zaposleni/uprava

ZZ. (1991). Zakon o zavodih. Uradni list RS, 12/91. Pridobljeno 6. maj 2018

ZZDej-UPB2. (2005). Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, 23/2005. Pridobljeno 20. maj 2018

37

ZZVZZ-M. (2013). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaroavnju. Uradni list RS, 91/13. Pridobljeno 6. maj 2018 iz Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Žnidar, S. (2009). Zagotavljanje notranjega revidiranja. V S. i. revizijo, & p. d. Tuk (Ured.), 12. letna konferenca notranjih revizorjev (SIR izd., str. 122-123). Ljubljana.