organizacija javne uprave

8/3/2019 organizacija javne uprave

1/27

1

PRAVNA UREDITEVJAVNE UPRAVE

Prof. Grega Virant

Oktober 2003


2/27

2

KAZALOKAZALO ......................................................................................................................................................... 2UVODNI POJMI .............................................................................................................................................. 4

1.1 Kaj je javni sektor? .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... .. 41.2 Funkcije javnega sektorja! ................. .................... ....................... ........................ .......................... ... 41.3 Proces javnega upravljanja! .................... .......................... .................... ........................ ................. .... 41.4 Definicija javne uprave!.................... .................... .................... ..................... .................... ................ 4

1.5 Funkcije javne uprave! ................. .................... ..................... .................... .................... .................... 41.6 Obseg javne uprave! .................... .................... .................... ..................... .......................... ............... 51.7 Javne naloge se lahko izvajajo tudi privatizirano! .................... .................... .................... ................... 5

2 VLADA .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... .......................... 52.1 Funkcije vlade! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ........ 52.2 Dejanska mo vlade! .................... .................... .................... ..................... .................... .................... 62.3 Sestava vlade! ................. .................... ..................... .......................... .................... .................... ....... 62.4 Delovanje vlade! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ..... 62.5 Postopek odloanja!................. .................... ..................... .................... .................... ..................... .... 72.6 Oblikovanje vlade! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... .. 72.7 Razmerja med vlado in parlamentom! .................... .......................... .................... ..................... ......... 7

3 DRAVNA UPRAVA ................. .................... ..................... .................... .................... ..................... ....... 83.1 Kaj je dravna uprava? ................. .................... ..................... .................... .................... .................... 83.2 Funkcije! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ................. 8

3.3 Naela delovanja! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... .... 93.4 Informatizacija baze podatkov in poslovnih procesov .................... .................... .................... ............. 93.5 Delovanje (procesi)! .................... .................... .................... ..................... .......................... ............. 103.6 Organizacija ! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ........ 113.7 Teritorialna organizacija dravne uprave! .................... .................... .................... ..................... ........ 123.8 Teritorialna organizacija dravne uprave v Sloveniji! .................... .................... .................... ........... 12

4 JAVNO POOBLASTILO NEDRAVNA UPRAVA ................. .................... ..................... .................. 134.1 Pojem javnega pooblastila! .................... .................... .................... ..................... .................... ......... 134.2 Namen javnega pooblastil!.................................. ..................... .................... .................... ................ 134.3 Nosilci javnega pooblastila! .................... .......................... .................... ........................ ................. .. 134.4 Obseg javnega pooblastil! .................... .................... .................... ..................... .................... ........... 134.5 Poloaj nosilcev javnih pooblastil! .................... .................... .................... ..................... .................. 144.6 Koncesija! .................... .................... .................... ........................... .................... .................... ........ 14

5 LOKALNA SAMOUPRAVA .................... ................. ....................... ..................... ................. ............... 14

5.1 Kaj je lokalna samouprava? .................... .......................... .................... ........................ ................. .. 145.2 Kaj je decentralizacija? .................... .................... .................... ........................ ................. ............... 145.3 Poloaj lokalne samouprave v upravno-politinem procesu! .................... .................... .................... . 145.4 Elementi lokalne samouprave! .................... .................... .................... ..................... .................... .... 155.5 Lokalna samouprava v Sloveniji! .................... .................... .................... ..................... .................... 15

6 JAVNE SLUBE ................. .................... ..................... .......................... .................... .................... ........ 176.1 Pojem javne slube! ................. .................... ..................... .................... .................... ..................... .. 176.2 Gospodarske javne slube!....................... ................. .................... ........................ .......................... . 176.3 Trend liberalizacije!............................ ..................... .................... ..................... .................... ........... 186.4 Lokalne gospodarske javne slube! ................. .................... ....................... ........................ .............. 186.5 Dravne gospodarske javne slube! ................. .................... ....................... ........................ .............. 186.6 Negospodarske javne slube! .................... .................... .................... ..................... .................... ...... 186.7 Izvajanje javnih slub! (gospodarskih in negospodarskih)................................................................. 186.8 Zakon o gospodarskih javnih slubah!............................... ........................... .................... ................ 19

6.9 Zakon o zavodih (negospodarske javne slube)! .................... .................... .................... ................... 197 NADZOR NAD JAVNO UPRAVO ................. .................... ..................... .................... .................... ...... 197.1 Zakaj je nadzor potreben? .................... .................... .................... ..................... .................... ........... 197.2 Katere oblike delovanja se nadzira? .................... .......................... .................... ..................... .......... 197.3 Kdo izvaja nadzor? .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... 207.4 Sodni nadzor! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ........ 207.5 Ustavno sodie! (2 pomembna postopka) ................. .................... ....................... ............................ 20

8 JAVNI USLUBENCI.................................. ..................... .................... .................... ..................... ........ 218.1 Funkcionarji! ................. .................... ....................... ........................ .................... .................... ....... 218.2 Omejitve funkcionarjev! .................... .................... .................... ..................... .......................... ....... 218.3 Sistem urejanja javnih uslubencev!.................... .......................... .................... ..................... .......... 22


3/27

3

8.4 Zakon o javnih uslubencih! ................. .................... ....................... ..................... .......................... . 228.5 Organizacijska vpraanja! .................... .................... .................... ..................... .................... ........... 228.6 Kadrovsko nartovanje! .................... .................... .................... ..................... .................... .............. 238.7 Sistematizacija delovnih mest! .................... .................... .................... ..................... .................... .... 238.8 Delovna mesta in nazivi! ................. .................... ....................... ..................... ................. ............... 248.9 Poloaji! .................... .................... .................... ........................... .................... .................... ........... 24

8.9.1 Reim: .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ........... 24

a.) izbirajo se na javnih nateajih ali na internih nateajih ( vnjem se kombinira preizkus strokovneusposobljenosti in monost osebne izbire za ministra ali predsednika vlade .............................................. 248.10 Kaj je naziv? ................. .................... ....................... ........................ .................... .................... ....... 248.11 Zaposlovanje! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ........ 258.12 Premestitev! .................... .................... .................... ........................... .................... .................... ..... 258.13 Posebne dolobe o pravicah in obveznostih!.................... .................... .................... ......................... 258.14 Obvezni instrumenti HRM (human resourses management)! ................. .................... ..................... .. 258.15 Prenehanje delovnega razmera! .................... .................... .................... ..................... .................... ... 258.16 Plae v javnem sektorju! .................... .................... .................... ..................... .......................... ....... 268.17 Struktura! ................. .................... ....................... ........................ .................... .................... ............ 268.18 Osnovna plaa! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... ...... 268.19 Dodatki! .................... .................... .................... ........................... .................... .................... ........... 268.20 Delovna uspenost! .................... .................... .................... ..................... .................... ..................... 27


4/27

4

UVODNI POJMI

1.1 Kaj je javni sektor?a.) organizacijska definicija vse osebe javnega prava (tiste pravne osebe, ki so ustanovljene

za uresnievanje javnih interesov). Osebe javnega prava so ustanovljene v javnem interesuin se financirajo iz javnih sredstev (proraun, iz drugih javnih blagajn npr. skladzdravstvenega zavarovanja, lanarina GZS). Ureja jih poseben pravni reim (javniuslubenci, plae, javna naroila, nadzor). Poznamo:- teritorialne (drava, obine)- specializirane (so tiste, ki jih drava oz. lokalne skupnosti ustanovijo za izvajanje

javnih nalog npr. javni zavod, javni skladi, javne agencije, zbornice z obveznimlanstvom.Razlogi za prenos nalog: veja fleksibilnost poslovanja, uinkovitost, racionalizacija,odmik od dnevnopolitinih vplivov, monost samoregulacije.

b.)javnofinanna definicija neposredni in posredni proraunski uporabnikic.) funkcionalna definicija opravljanje dejavnosti javnega pomena; subjekti, ki te dejavnosti

opravljajo (tudi privatniki s koncesijo)d.)ekonomska definicija vsi subjekti, katerih ustanovitelj ali preteni lastnik je drava alilokalna skupnost + drava in lokalna skupnost

e.) kombinirana (organizacijska in ekonomska) osebe javnega prava + javna podjetja(gospodarske drube v veinski lasti drave, vendar opravljajo javni interes npr. Eles) +osebe zasebnega prava

1.2 Funkcije javnega sektorja!1.)proces javnega upravljanja (odloanje o javnih zadevah) oblastni del2.)javne slube (zdravstvo, olstvo, kultura,) storitveni del

1.3 Proces javnega upravljanja!1.)politini nivo (dravni zbor, obinski sveti)2.) izvrilni nivo (vlada, upan)3.)operativno-strokovni nivo (javna uprava)

1.4 Definicija javne uprave!Je del procesa javnega upravljanja, ki poteka na operativno-strokovni ravni.

1.5 Funkcije javne uprave!1.) strokovna podlaga za oblikovanje politik2.) izvrevanje sprejetih politikStrokovni aparat drave in lokalne skupnosti, ki zagotavlja strokovno podlago za oblikovanje

politik in izvrevanje sprejetih politik.


5/27

5

1.6 Obseg javne uprave!1.) (vlada) in dravna uprava vlada dri dravno upravo skupaj2.) lokalne (obinske) uprave3.) paradravna oz. nedravna uprava specializirane osebe javnega prava z javnimi

pooblastili

Javna uprava in javni sektor v tevilkah:

Dravna uprava: 33.000Dravni organi: 2.000Obinske uprave: 3.000Paradravna uprava: 6.000iri javni sektor (javni zavodi): 100.000

1.7 Javne naloge se lahko izvajajo tudi privatizirano!1.) liberalizacija; lokalna oz. dravna skupnost se iz neke sfere umakne in jo prepusti trgu

(npr. telekomunikacije, energetika)2.)privatizacija izvajanja; ko dejavnost ostane v javni sferi, drava e vedno nosi

odgovornost, izvajajo pa jo privatniki (koncesija)3.)kapitalska privatizacija; dravna oz. lokalna skupnost prodaja delnice v drubah, kjer je

kapitalsko udeleena

2 VLADAVlada politini del izvrilne oblastiDravna uprava strokovni del izvrilne oblasti

Vlada je organ izvrilne oblasti v parlamentarnem sistemu.

2.1 Funkcije vlade!1.)politino predlagalna funkcija; vlada predlaga parlamentu v sprejem zakone,

retifikacije, - politine akte2.)politino-izvrilna funkcija; vlada skrbi za v dravnem zboru sprejete politike3.)upravna funkcija; vlada usmerja in koordinira delovanje dravne uprave


6/27

6

2.2 Dejanska mo vlade!Ali vlada doloa dravno politiko? Da in ne.Vlada skozi predlagalno funkcijo oblikuje dravno politiko, ker ima veino v parlamentu.

Njeni predlogi so obiajno uspeni:- politina podpora parlamenta- iroka pooblastila s strnai parlamenta- operativnost- strokovna podpora dravne uprave

To so kljuni razlogi, da se realna politina mo prenaa iz zakonodajne na izvrilno vejo.

2.3 Sestava vlade!1.)predsednik vlade2.) resorni ministri (14)3.)ministri brez resorja najve 2)4.)center vlade (predsednik vlade in eventuelno ministri brez resorja vezani na predsednika

za koordinacijo)center-of-govermentin njegova koordinativna vloga- predsednik vlade vlado sestavi- ministri brez resorja- generalni sekretar vlade (operativna-organizacijska-tehnina pomo za delovanje

vlade)- vladne slube, ki nudijo strokovno podporo: generalni sekretariat, urad predsednika

vlade (vodi direktor), sluba za evropske zadeve, vladne slube podrejene PV, vladneslube podrejene GSV, sluba za zakonodajo (zagotavlja pravno kontrolo)

2.4 Delovanje vlade!1.)vrste odloitev: predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih sprejema dravni zbor; uredbe;

kadrovske odloitve (strateka vpraanja); sklepi (usmeritve ministrstvom),2.)predlagatelji gradiva: predsednik vlade, minister, generalni sekretar3.)obvezne sestavine predloga gradiva:

a.) finanne in druge (kadrovske) poslediceb.) izjava o medresorskem usklajevanjuc.) mnenje slube za zakonodajod.) mnenje ministrstva za finance (rok 14 dni)e.) mnenje ministrstva za notranje zadeve (rok 14 dni)f.) izjava o skladnosti s pravom EU


7/27

7

2.5 Postopek odloanja!1.)objava na informacijske sistemu vlade (objavi generalni sekretariat)2.)pripombe (rok 3 dni) pripombe tistih, ki niso bili vkljueni v usklajevanje (sledijo

dodatna usklajevanja)3.)odloanje: gradiva najprej na delovna telesa nato na plenarno sejo vlade (izjeme gredo

direktno na sejo vlade); lani delovnih teles (odborov) so ministri, dravni sekretarji indravni podsekretarji oz. visoki funkcionarji

Dopisne seje (na zahtevo 3 ministrov, obravnava na redni seji, gradivo sprejeto, e veina niproti) kadar je odloitve treba sprejeti hitro, kadar gre za manj zahtevneja dela, ki somedresorsko usklajena, zahteva hitro reagiranje.

2.6 Oblikovanje vlade!1.)politini vidik: odvisno od volilnega sistema (vlada mora uivati veinsko podporo v

parlamentu)a.) veinski sistem praviloma enostranska vlada (majhne volilne enote, voli se

kandidata, odloa veina)b.)proporcionalni sistem praviloma koalicijska vlada (velike volilne enote, voli se listo,

odloa dele glasov)2.)pravni vidik

a.) imenovanje mandatarja (dobi pooblastilo za sestavo vlade) imenovan iz stranipredsednika vlade ali pa na predlog predsednika mandatarja izvoli parlament

b.) imenovanje ministrov imenuje mandatar, lahko tudi s predlogom efa drave (pri nasimenuje parlament na predlog mandatarja).Vlada lahko zane delovati, ko soimenovani 2/3 resornih ministrov, za ostalo 1/3 pa imajo 3 mesece asa.

2.7 Razmerja med vlado in parlamentom!1.)odgovornost vlade:

a.) kolektivna (kot celota, za njeno delo odgovarja predsednik vlade)b.) individualna (odgovornost ministra)

2.)konstruktivna nezaupnica (intrument, s katerim parlament dosee nedelovanje vlade):izree se, da DZ imenuje novega predsednika vlade; ni dovolj, da se izree navadnanezaupnica, mora biti tudi e veina, ki bo podprla novega predsednika vlade; prepreujeobdobja brezvladja

3.)zaupnica: predsednik lahko zastavi vpraanje zaupnice parlamentu, o katerem ta glasuje;ta jo ali izree ali imenuje novega predsednika vlade ali v pat poziciji razpusti DZ in

razpie nove volitve4.) interpelacija: sproi jo lahko najmanj 10 poslancev; pomeni razpravo, v kateri se v DZ

razpravlja o delovanju vlade; DZ lahko razrei ministra ali na predlog predsednika vladeali z interpelacijo

5.)ustavna obtoba: vloi DZ pri ustavnem sodiu zaradi kritve ustave6.)poslanska vpraanja: ministri so dolni odgovarjati na vpraanja poslancev (v nasprotnem

primeru sankcije)7.) sodelovanje vlade v zakonodajnem in drugih postopkih v DZ: alo kot sama predlagateljica

ali izda mnenje ali amandmaje na druge predloge


8/27

8

8.)prenehanje funkcije vladi:- s konstituiranjem novega DZ po volitvah- ko preneha funkcija predsednika vlade

3 DRAVNA UPRAVA3.1 Kaj je dravna uprava?1.)oji pojem od javne uprave osrednji del javne uprave2.) strokovni aparat, ki pripravlja strokovne predloge za politino odloanje in neposredno

izvruje politiko DZ in vlade

3.2 Funkcije!1.)eksekutivne funkcije izvrevanja sprejete politikea.) regulativna (predpisi) izdaja splone pravne akte, s katerimi regulira

b.) operativna (posamini akti in dejanja) npr. gradbena dovoljenja, inpekcijski nadzoroz. izvajanje politike v praksi

c.) nadzorna (inpekcija, policija, carina) notranji upravni nadzord.)pospeevalna ali razvojna izvaja ukrepe usmerjanja razvoja (najpogosteje finanne

narave izvruje dravni proraun)e.) servisna (odgovornost za izvajanje javnih slub)

2.) sodelovanje pri oblikovanju politik (policy-making)a.)priprava strokovnih podlag za politino odloanje

b.) zagotavlja politino nevtralno svetovanjec.) meja med politinimi in strokovnimi odloitvami je vasih teko dololjiva

y Policy-making naloge so skoncentrirane v ministrstvih (v praksi deloma tudi v vladnihslubah)

y Eksekutivne funkcije se izvajajo v ministrstvih in v organih v njihovi sestavi in v upravnihenotah

y Javno pooblastilo samo za eksekutivne naloge

1.c.) inpekcijski nadzory Pravna ureditev urejen z zakonomy Poslanstvo zagotoviti spotovanje predpisovy

Organizacija inpekcija se opravlja v inpektoratih, ki so relativno samostojni organi vsestavi ministrstva. Inpektorati so vezani na svoja resorna ministrstva.y Poloaj inpektorja je dravni uradnik, najmanj visoka strokovna izobrazba, poseben

strokovni izpit za inpektorja, nekatere zakonske varovalke zagotavljajo njegovosamostojno neodvisno delo

y Pooblastila pooblastila za upravljanje nadzora (zaslianje pri, jemanje vzorcev,) in eugotovi kritev ima pooblastilo, da izda ukrep, ki je usmerjen v odpravo kritve vdoloenem roku. Na voljo so mu tudi sankcije za upotevanje ukrepa, ne pa tudi izrekanjekazni, temve lahko poda kazensko ovadbo ali prijavi kritelja sodniku za prekrke.


9/27

9

Inpekcijski nadzor se izvaja po uradni dolnosti (ne po vnaprej programiranemu nartu),morajo pa reagirati tudi na prijave in e prijavitelj ni anonimen, je inpektor dolanobvestiti prijavitelja o ukrepih.

3.3 Naela delovanja!1.)klasina (upravno-politina) naela so rezultat politinega razvoja. Ta so:

a.) zakonitost uprava deluje na podlagi in v okviru zakonovb.)pravna varnost in predvidljivost, prepoved arbitrarnosti, enakopravno obravnavanje

pravnih subjektov (zahteva, da je dravna uprava vezana na merila)c.) strokovnost in strokovna samostojnost uprava mora delovati po pravilih stroke in

nihe, zlasti politika, se ne sme vmeavati, lahko pa daje usmeritve za delovanjeuprave

d.)politina nevtralnost politino preprianje ne sme vplivati na opravljanje delauradnikov

e.) odgovornost dravna uprava mora biti za svoje delovanje odgovorna (odkodninska,disciplinska odgovornost, monost ugotavljanja nesposobnosti in v skrajnem primerukazenska odgovornost)

2.)naela novega javnega managementa (principi, ki so uspeni v zasebnem sektorju, seelijo prenesti v javni sektor)a.) usmerjenost k uporabniku uprava naj se trudi, da bi bili njeni uporabniki im bolj

zadovoljni z njenimi storitvami. Ima meje v javnem interesu, ker ima le-ta prednostpred zasebnim. Elementi usmerjenosti k uporabniku so:y informacije uporabnik eli imeti dobre informacije o upravnih storitvahy dostopnost (e-uprava, krajevni uradi, zaostanki) fizino priblievanje, asovno

dostopnosty enostavnost (139. len ZUP, ZUT)y odzivnost (UPS) upoteva kritike, pripombe, predloge in se nanje uradnik tudiodzove. Vsak organ letno ugotavlja zadovoljstvo svojih uporabnikovy zanesljivosty strokovnost in kakovost osebnega stikay urejenost poslovnih prostorovE-uprava:y informacijska tehnologija v slubi izboljanja delovanja javne upravey G2G goverment to goverment (notranje poslovanje)

G2C goverment to citizen (zunanje poslovanje)G2B goverment to business (zunanje poslovanje)3.4 Informatizacija baze podatkov in poslovnih procesov

y Nivoji E-poslovanja G2C in G2B informacije, storitev naroi, storitevprezvame v elektronski obliki

y E-uprava spodbuja prenovo procesovy if you can put it on-line, do it!y ne pozabimo na fizini in telefonski stik


10/27

10

b.) odprtost in preglednost:y zakon o dostopu do informacij javnega znaaja ustavna pravica do informacij

(aktivna vloga uprave pri informiranju); ureja nain dostopa do informacij javnegaznaaja, zavezuje upravo, da plasira doloene informacije preko domaih strani.Informacija javnega znaaja je vsaka dokumentirana informacija, razeninformacija oz. tajni podatki in osebni podatki, poslovne skrivnosti, davne tajnosti

ter podatki, katerih postopki so v teku in bi njihova razkritost kodovala postopkuy sodelovanje javnosti v procesih odloanja uprava v fazi policy-making naj bi

vkljuila tudi interesne skupine (predasno zaznavanje in prepreevanjekonfliktov). Na ta nain se ohrani partnerski odnos s tistimi, ki jih zakon zadeva

y partnerska urpava uprava jemlje civilno drubo kot partnerjey projekt better regulation

c.) kakovost strmenje k odlinosti:y v ojem smislu skladnost med priakovanim in dobljeno storitvijoy v irem smislu uspenost organizacije, merjena po razlinih kriterijih

(zadovoljstvo uporabnikov, zaposlenih in dobri poslovni rezultati)y

ISO 9001: eden od metod ugotavljanja poslovne uspenosti (zunanji ocenjevalci)y EFQM (za zasebni sektor) in CAF (za javni sektor) samoocenjevanje, proces

stalnih izboljav, zunanje ocenjevanje.y CAF dejavniki:

- kakovost na podroju vodenja, strategije, upravljanja s lovekimi viri,upravljanje finannih virov- ocenjevanje poslovnih procesov- ocenjevanje poslovnih rezultatov (produkti in storitve, zadovoljstvo uporabnikov,zadovoljstvo zaposlenih, korist za drubo)

d.) Uinkovitost razmerje med inputom in outputom:y Problemi pri merjenju in spodbujanju uinkovitostiy Orodja za merjenje rezultatov in spodbujanje uinkovitosti (nor. Upravne enote,

ker imajo iste produkte in storitve)

3.5 Delovanje (procesi)!1.)oblastno delovanje takrat kadar se enostransko odloa o pravicah in obveznostih

a.) oblastni sploni pravni akti predpisi (pravna dejanja)y uredbe pravilniki (uredbe izdaja vlada, pravilnike ministri)y pravna narava in poloaj v hierarhiji pravnih aktov (to so podzakonski predpisi

izdaja javna uprava)y

vsebina (predpisi, ki so izdani za izvrevanje zakonov); interpretacijski dapodrobneje razlagajo zakonske dolobe, predpisi po posebnem pooblastilu nekomaterijo samostojno urejajo na podlagi posebnega pooblastila)

y izdaja jih javna upravay zakonitost (v skladu z zakonom, imeti morajo tudi podlago v zakonu)y kako iroko je lahko zakonsko pooblastilo? Omejitev v ustavi (delitev oblasti na

zakonodajno in izvrilno)y zakaj njihovo tevilo naraa? Koliina mterije, ki jo je potrebno urediti naraa in

potreba po spreminjanju predpisov zaradi spreminjanja drubenega okolja


11/27

11

(podzakonski akti se hitreje spreminjajo), vse ve je strokovnega odloanja,zakonodajna oblast oz. parlament laje prenaa pooblastila na izvrilno vejo

y postopek spreminjanja ta proces ni zakonsko urejen. Za uredbe je procesreguliran v poslovniku vlade za pravilnike pa ni ni predpisano, edina zahteva(ustavna) je, da ne morejo veljati, e ni objavljeno v Uradnem listu RS

b.) oblastni posamini pravni akti odlobe (pravna dejanja)y pravna narava in poloaj v hierarhiji pravnih aktov. Pomeni uporabo predpisa v

konkretnem primeru. Vezane na zakon in podzakon.y vsebina - izdajajo se ali na zahtevo stranke (pravice) ali po uradni dolnosti

(obveznosti)y zakonitost (ureja zakon o splonem upravnem postopku) materialna (odloba

mora imeti podlago v zakonu ali v podzakonskem predpisu in mora biti njenavsebina enako skladna) in formalna (odloba mora biti izdana v obliki in postopku,ki ga predpisuje zakon. Tu je proces natanno urejen)

c.) oblastna dejanja (materialna dejanja) poseg v lovekove pravice in svoboine(fizina prostost, zasebnost, lastnina, duevna integriteta,)

2.)neoblastno delovanje:a.) vstopanje v civilnopravna razmerja (notranji in zunanji del procesa) sklepa pogodbe,

kupuje in prodaja nepreminine, odkodninsko odgovorna, sklepanje delovnihpogodb, Kadar vstopa v civilnopravna razmerja ima enak status kot drugi. Drava jepravni organ ne pa tudi njeni organi, ki v njenem imenu vstopajo v civilnopravnarazmerja (zunanji del procesa). Pred tem pa se dogaja e notranji proces (npr. zakon o

javnih naroilih)b.)procesi upravljanja z viri (kadrovski, finanni, organizacijski) iz tega naslova

prihajajo obiajno interni aktic.) informiranje, svetovanje, tudijsko-analitine dejavnosti,d.) interni akti z njimi uprava ureja svoja notranja razmerja

3.6 Organizacija !Ministrstva (14) njihova delovna podroja so politino vpraanje. Njihova organizacija

je odvisna od strukture vlade. Sestava vlade se pokriva z ministrstvi (1 resorni minister : 1ministrstvo).

Organizacijske spremembe vpraanje nadrobljenosti oz. preobilnosti (neobvladljivost).Organizirajo se za posamezna delovna podroja. Po vsebini se delijo na:1.) dravotvorni (klasini) resorji MNZ (podroje javne varnosti, upravne notranje

zadeve, sistem pla v javnem sektorju,...), ministrstvo za zunanje zadeve (diplomatski

odnosi, konzularne zadeve, Slovenci v zamejstvu in po svetu), ministrstvo za finance(sistem javnih prihodkov, propraun, javna naroila, finanni sistem na sploh),ministrstvo za obrambo (obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami),ministrstvo za pravosodje (izvrilna veja oblasti, ki se ukvarja s pravosodjem.Pripravlja zakonodajo za delovanje pravosodja

notranje organizacije in vodenje uredba o notranji organizaciji. Ministrstvo vodiminister. Notranje je organizirano po podrojih na direktorate (sektorji), ki jih bodigeneralni direktor. Vsako ministrstvo ima sekretariat (slube), kjer se opravljajo


12/27

12

spremljajoe oz. podporne naloge (informatika, kadrovanje, finance, raunovodstvo).Kabinet ministra v organizacijske oz. koordinativnem smislu (tajnica, voznik, )

2.) gospodarski resorji min. za gospodarstvo, min. za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano,min. za okolje prostor in energijo, min. za promet:organi v sestavi ministrstev relativno samostojni organi, ki delujejo v sklopu

ministrstev. Zakon o dravni upravi pravi, da se organ ustanovi zaradi izvrilnih,inpekcijskih nalog, kadar gre za veji obseg in je takna organizacija racionalna,kadar narava dela oz. kadar gre za veji obseg nalog in, ko je potreba po vejisamostojnosti. Ustanavlja in ukinja jih vlada z uredbo. Njihov status je relativnosamostojen, je samostojen proraunski uporabnik in z njim samostojno gospodari,enako velja za kadrovske zadeve.

Relativnost samostojnosti organ mora delovati v okviru prorauna, ki mu ga odmeriminister. Ministrstvo daje navodila in usmeritve za delo in opravlja nadzor (npr.geodetska uprava, veterinarska uprava, uprava za jedrsko varstvo, zdravstveniinpektorat)

3.) negospodarski resorji min. za zdravje, min. za olstvo znanost in port, min. zakulturo, min. za delo druino in socialo, min. za informacijsko drubo

3.7 Teritorialna organizacija dravne uprave!1.) razlogi za organiziranje po teritorialnem principu

a.) racionalnost, uinkovitostb.) usmerjenost k uporabniku

2.)modeli teritorialne organizacije dravne uprave (dekoncentracija upravnih nalog)a.)

sistem splonih upravnih okrajev (enot) drava se teritorialno razdeli na veje t.upravnih enot (organ dravne uprave, ki na tistem teritoriju opravlja vse funkcijedravne uprave)

b.) sistem obmonih enot in izpostav za vsako podroje se organizira posebna mreaobmonih enot (vsako ministrstvo se po svoje teritorialno organizira)

c.)prenos na uprave lokalne skupnosti (vpliv lokalne politike na urejanje dravnih nalog)

3.8 Teritorialna organizacija dravne uprave v Sloveniji!1.) sistem splonih upravnih enot

upravne enote so dekoncetrirane enote dravne uprave, ki opravljajo zadeve nekaj

ministrev (cca.7).y organizacijsko so najtesneje povezane z MNZ, ki je njihov koordinator (ta jih

usklajuje, vodi v smislu kadrov, financ, procesov,)y vsebinska navodila in nadzor pa opravljajo tudi resorna ministrstva, vsaka na svojem

obmojuImamo 58 upravnih enot. UE vodi naelnik, ki je uradnik imenovan za 5 let, izbran narazpisu. Znotraj pa je UE razdeljena e na oddelke.


13/27

13

2.) sistem obmonih enot in izpostavNa ta nain je organizirana davna uprava, geodetska uprava, carinska uprava,inpektorati, policija, obramba.

Na teh podrojih se je uveljavil princip 8-12 obmonih enot, ki so celotno vezane naresorno ministrstvo. Mnoge med njimi so vezane e na izpostave (npr. davniuradi:davna izpostava, policijska uprava:policijske postaje)

Slabosti: preveliko tevilo, teko koordinirati in racionalno razporejati kadrovske,finanne vire in delo

Krajevni uradi = najosnovneje upravne storitve, miljen kot metoda dela (mobilnadravna uprava)

4 JAVNO POOBLASTILO NEDRAVNA UPRAVA4.1 Pojem javnega pooblastila!Pooblastilo subjektu izven dravne uprave za izvajanje (eksekutivnih-izvrilnih) upravnihnalog.

4.2 Namen javnega pooblastil!Veja uinkovitost, fleksibilnost, racionalizacija, strokovnost, konkurennost, odmik odvpliva politike, monost samoregulacije.

4.3 Nosilci javnega pooblastila!1.)osebe javnega prava (javne agencije, zbornice, izjemoma javni zavodi = npr. zavod za

olstvo, ZPIZ, ZZZ)2.)osebe zasebnega prava (privatizacija upravnih nalog = koncesija); javni razpisi, kjer se

izbere najugodnejega ponudnika

4.4 Obseg javnega pooblastil!1.)

regulatorne naloge = naloge urejanja (osebe javnega prava, zlasti regulatorne agencije)2.)operativne naloge = izdajanje upravnih odlob, vodenje evidenc, (osebe javnega inzasebnega prava)


14/27

14

4.5 Poloaj nosilcev javnih pooblastil!1.)osebe javnega prava = vpliv ustanovitelja2.)osebe zasebnega prava = pogodba3.)zakonitost!!! = vee jih naelo zakonitosti

4.6 Koncesija!Pooblastilo, ki ga da drava ali neka lokalna skupnost subjektu zasebnega prava za izvajanjeneke ekskluzivne pravice (npr. opravljanje neke dejavnosti, ki je monopolna, gospodarskoizkorianje dravne lastnine,)

1.)koncesijski akt = koncedent mora predvideti v koncesiji obseg in as trajanja javnegapooblastila, standardi, tarifa, morebitni prevzem zaposlenih,

2.)javni razpis = izbere se najugodnejega ponudnika, razlina merila3.)pogodba = sklenjena mora biti koncesijska pogodba, ki mora vsebovati vnaprej doloene

pogodbe oz. pravice in obveznosti4.)koncesionar opravlja naloge v svojem imenu in za svoj raun5.)nadzor = nadzorovanje koncesionarja iz strani koncedenta

5 LOKALNA SAMOUPRAVA5.1 Kaj je lokalna samouprava?Samostojno politino odloanje lokalnih skupnosti o javnih zadevah lokalnega pomena. Jerezultat procesa decentralizacije.

5.2 Kaj je decentralizacija?Je proces prenosa oblasti z drave na lokalne skupnosti.

5.3 Poloaj lokalne samouprave v upravno-politinem procesu!1.)vezanost na zakon2.) samostojno politino odloanje preko predstavnikih organov in instrumentov neposredne

demokracije (volitve, referendumi)3.) izdajanje podzakonskih predpisov (npr. obinski sveti) = odloki4.) samostojnost je relativna in na razlinih podrojih poudarjena


15/27

15

5.4 Elementi lokalne samouprave!1.) teritorialni = obstajati morajo lokalne skupnosti (skupnost ljudi na doloenem obmoju, ki

jih veejo skupni interesi, potrebe, skupna zavest)2.)pravni = drava mora lokalni skupnosti priznati oz. jih ustanoviti kot pravne subjekte.

Odvisne od drave! Mednarodni standardi zahtevajo od drav, da se decentralizirajo, sicer

pride njihova demokratinost pod vpraaj. Pri nas je lokalna samouprava zapisana v ustavi3.) funkcionalni = drava mora na lokalno samoupravo prenesti odloanje o doloenem krogu

javnih zadev. Obiajno gre za prenos odloanja o lokalnih javnih zadevah4.)organizacijski = lokalna skupnost mora imeti pravico, da samostojno odloa preko

intrumentov neposredne demokracije (referendum, zbor obanov) bodisi preko svojegaizvoljenega predstavnikega organa. Mora imeti predstavniki organ + izvrilno strukturo(svojo javno upravo)

5.) finanno-materialni = mora imeti zagotovljena sredstva za izvajanje svojih funkcij

5.5 Lokalna samouprava v Sloveniji!1.)ustavna ureditev = naelo lokalne samouprave v ustavi

a.) obina kot temeljna lokalna skupnost (na obmoju enega ali ve naselij, ki jihpovezujejo skupni interesi prebivalcev)

b.) obina se ustanovi z zakonom po poprej opravljenem referendumuc.) obina ureja lokalne javne zadeved.) stroga loitev lokalne skupnosti od dravne uprave

2.)zakonska urediteva.) zakon o lokalni samoupravi = ureja pogoje, status in organizacijo obin

b.) zakon o ustanovitvi obin in o doloitvi njihovih obmoijc.) zakon o postopku za ustanovitev obin in za spremembo njihovih obmoijd.) zakon o financiranju obine.)podrona zakonodaja (pristojnosti)

3.) teritorialna in pravna komponentaa.) 193 obin (11 mestnih)

b.)pogoji za ustanovitev obine po zakonu o lokalni skupnosti in kako so se upotevali(zagotavljati mora doloene kapacitete, imeti mora najmanj 5.000 prebivalcev,dovoljene pa so izjeme npr. geografski razlogi)

c.) zakon o postopku o ustanovitvi obin, ki omogoa spremembe v teritorialni strukturid.) katere teritorialne spremembe so mone?

y zdruevanje obiny delitev obiny izloitev dela obine v samostojno obino (odcepitev)y del obine se izloi in prikljui drugi obini

e.)periodinost postopka = enkrat na 4 letaf.) 3 faze postopka

y predhodni postopek z referendumom (zane se s predlogom obinski svet alizakonodajna iniciativa. Polje se vladi, ki pripravi dravnemu zboru mnenje oizpopolnjevanju pogojev. e so ti izpopolnjeni, dravni zbor doloi referendumskoobmoje in razpie referendum.)

y zakonodajni postopek (izvedba teritorialne spremembe)


16/27

16

y postopek konstituiranja obine (obina zaivi ele, ko je konstituirana povolitvah za upana, obinski svet,)

4.) funkcionalna komponenta = konkretne naloge se doloajo s podronimi zakonia.) servisna funkcija = zagotavlja lokalne javne slube (gospodarske - lokalne ceste,

komunala; negospodarske vrtci, zdravstvo)

b.) upravljanje s premoenjem (premoenje obin in javno dobro-povrine namenjenjavni rabi, ter javna infrastruktura - premoenje namenjeno izvajanju javnih slub)c.)prostorska funkcija = funkcija urejanja prostora (s prostorskimi plani in izvedbenimi

akti ureja prostor na svojem obmoju namenska uporaba prostora)d.) razvojna funkcija = pospeuje in usmerja razvoj na svojem obmoju s finannimi

intrumenti (subvencije, ugodni krediti,)e.) regulativna funkcija = s svojimi predpisi (odloki) ureja pravna razmerja (pravice in

obveznosti). Najviji obinski predpis je statut.

5.)organizacijska komponentaa.) obinski svet (predstavniki organ) = voli se na neposrednih volitvah, volilni sistem

odvisen od velikosti obine oz. od tevila lanov obinskega sveta (veliki veinski,

mali proporcionalni). Je najviji organ odloanja sprejema vse temeljne politineodloitve (statut, proraun, prostorski akti,)

b.) upan (izvrilni organ) = izvoljen na neposrednih volitvah po dvokronem veinskemvolilnem sistemu. Pristojnosti: skrbi za izvrevanje odloitev obinskega sveta,

predlaga politine odloitve, vodi delo obinske uprave, nadzorna vloga nadzakonitostjo obinskega sveta oz. ima pravico opozoriti obinski svet na nezakonitostodloitev (zadri izvrevanja in zahteva, da se o njej ponovno odloa), sklicuje in vodiseje obinskega sveta vendar nima pravice glasovanja.

c.) razmerje obinski svet:upan = ker je upan direktno izvoljen, ni direktno odgovorenobinskemu svetu in le-ta ga ne more razreiti

d.) obinska uprava = usmerja upan, neposredno pa jo vodi direktor obinske uprave oz.tajnik obine (mandat 5 let)

e.) nadzorni odbor = lane imenuje obinski svet in njegov namen je nadzor nadzakonitostjo, namembnostjo javne porabe

f.) neposredna demokracija = lokalni referendum in monost zbora obanov6.) finanno-materialna komponenta

a.) zagotovitev sredstev za izvajanje funkcijb.) finanna avtonomija (relativna samostojnost) = samostojno razpolaga s svojim

proraunom, uvaja in doloa stopnjo davkov v zakonskih okvirihc.) obinski proraun viri financiranja:

y lastni viri (davki in druge javne dajatve, prihodki od premoenja)y dravni proraun: - finanna izravnava = intrument s katerim dravni proraun

zagotavlja enoten minimalni standard javne porabe po obinah (zagotavlja znesekna prebivalca); - poveana finanna izravnava v primeru zdruevanj obin; -razvojne spodbude (skladneji regionalni razvoj-javni razpisi)

y zadolitev (omejena po viini in namenu-samo investicije, omejitev velja tudi zajavne zavode in javna podjetja)


17/27

17

7.)pokrajine = ira lokalna skupnosta.) 143. len ustave in predvidene spremembe (kot oblika medobinskega sodelovanja)

b.) funkcije bodoe pokrajine (regionalna infrastruktura npr. upravljanje bolninic,gimnazij, gledalia, ceste,; planiranje razvoja in prostorsko nartovanje)

c.) organizacija bodoe pokrajine (odprto vpraanje nain volitev)d.)pokrajina kot dvoivka? (Povezava z reorganizacijo teritorialnih struktur dravne

uprave) oz. ali naj bi pokrajine prevzele tudi del dravne upravee.)pokrajine in EU = EU ne terja od nas pokrajin (vezano na razvojne spodbude-

finanno), vendar gradi na regijah, ki so veje od naih obin. EU pri nas vidi najve 3regije. Slovenija kot celota bi bila prebogata za regionalne spodbude.

6 JAVNE SLUBE6.1 Pojem javne slube!= dejavnosti, ki zagotavljajo javne storitve= dejavnosti, za katere izvajanje je odgovorna drava ali lokalna skupnost= dejavnosti, ki se opravljajo v javnopravnem reimu

Javne slube! = gospodarske in negospodarske

6.2 Gospodarske javne slube!= dejavnost na podroju gospodarske infrastrukture (transportna, energetska, pota,komunala)= financirajo se praviloma s prodajo storitev (ponavadi monopolni poloaj)

Razlogi za nastanek reima gospodarskih javnih slub!

1.)nujnost zagotavljanja dobrin za obstoj drube2.) trg ne more zagotavljati dobrin v zadostni meri3.)kolektivne dobrine = sploh ni mono meriti porabe in oceniti trenje za prodajo (npr.

javna razsvetljava)4.)obvezna uporaba (npr. javna komunala)5.)naravni monopol (kako bi lahko 2 ponudnika trila npr. ceste v enem mestu?)6.)zagotoviti enako uporabo vsakomur7.)univerzalna storitev = storitev vsem na razpolago (da si ponudnik ne more izbrati samo

lokacijo, ki se mu izplaa, ampak mora pokrivati vse)


18/27

18

6.3 Trend liberalizacije!1.) telekomunikacije2.)energetika ( ostaja pod reimom javne slube)3.)elezniki transport4.)drava ostaja v dejavnostih kot regulator (javne agencije) = zagotoviti takna pravila, da

se omogoa konkurenca (npr. regulira cene)

6.4 Lokalne gospodarske javne slube!1.)obvezne = oskrba s pitno vodo, odvajanje komunalnih odpadnih voda, odvoz in odlaganje

komunalnih odpadkov, upravljanje lokalnih javnih povrin, javni prevoz v velikih mestnihobinah

2.) izbirne = oskrba s plinom iz omreja, oskrba s toplotno energijo iz omreja, javni prevoz

6.5

Dravne gospodarske javne slube!1.)energetika = upravljanje z omrejem, dobava elektrine energije (razen za t.i. upraviene

odjemalce)2.)upravljanje dravnih in regionalnih javnih cest in druge javne prometne infrastrukture3.)osnovne potne storitve4.)vodno gospodarstvo5.)elezniki transport in infrastruktura (transport bo liberaliziran)

6.6 Negospodarske javne slube!= dejavnosti na podroju zdravstva, vzgoje in izobraevanja, kulture, socialnega varstva,znanosti= dejavnosti, ki se praviloma financirajo iz javnih sredstev na podlagi nacionalnih programov= element socialne drave (drava zagotavlja doloen standard na teh podrojih vsakomur podenakimi pogoji)

6.7 Izvajanje javnih slub! (gospodarskih in negospodarskih)1.) izvajanje v reiji (javno-pravni obliki) = drava in lokalna skupnost izvajata ali znotraj

uprave ali preko zasebne sfere. Omogoa bolji nadzor in boljo zaito javnega interesa;ne prinaa tveganja, da bi se komercialni interesi prenaali pred javne interese. Praviloma

je javni sektor manj uinkovit, ker ga ne enejo zasebni interesi.2.)privatizirano izvajanje = pomeni, da drava oz. lokalna skupnost poveri izvajanje javne

slube zasebno-pravnemu subjektu (mehanizem je koncesija). Uinkoviteje inkvalitetneje izvajanje; sposoben zagotoviti boljo oz. enako storitev z manjimi sredstvi;teji nadzor; privat izvajalca dri drava s pogodbo


19/27

19

3.)meane oblike = pojavlja se javni in privatni kapital. Drava bo zase zadrala veinskidele, da bo preko tega itila javni interes. Privat kapital pa bo pritiskal na zmanjevanjesredstev in uinkovitejo storitev.

6.8 Zakon o gospodarskih javnih slubah!1.) reijski obrat (javnopravni)2.)javni gospodarski zavod (javnopravni)3.)javno podjetje (meana) = praviloma v meani lasti, obstajajo pa tudi v 100% javni lasti.

Javno podjetje je po statusu gospodarska druba, njen ustanovitelj ali veinski lastnik jedrava ali lokalna skupnost. Izvaja gospodarsko javno slubo (praviloma monopolnodejavnost)

4.)koncesija = oblika privatiziranega izvajanja gospodarske javne slube. Drava ali lokalnaskupnost kot koncedent na podlagi javnega razpisa izbere najugodnejega ponudnika insklene z njim koncesijsko pogodbo.BOT koncesija = build-operate-transfer (zgradi-upravljaj-prenesi); koncesionar prenesesvoja sredstva v infrastrukturo, jo ima v lasti, jo doloen as tri (glede na pogodbo) in po

preteku asa jo prenese v last koncedenta.5.)vlaganje javnega kapitala

6.9 Zakon o zavodih (negospodarske javne slube)!1.)javni zavod (javnopravna oblika) = osnovne ole, gimnazije, zdravstveni domovi,

bolninice, fakultete,2.)koncesija (privatizirana oblika) = najbolj v zdravstvu (na drugih podrojih pa bolj poasi

prodira)

7 NADZOR NAD JAVNO UPRAVO7.1 Zakaj je nadzor potreben?Da se zagotovi delovanje uprave v skladu z naeli (zakonitost, pravna varnost,)

7.2 Katere oblike delovanja se nadzira?1.)

oblastne (predpisi, oblastni posamini akti)2.)neoblastni


20/27

20

7.3 Kdo izvaja nadzor?1.) formalni nadzor = izvajajo ga dravni organi v predpisanih postopkih in s predpisanimi

pooblastili z ukrepanjea.) notranji = poteka znotraj javne uprave same:

y hierarhini (viji organ nadzira nijega)y horizontalni (- proraunska inpekcija, upravna inpekcija; - v dravni upravi so

slube, ki nadzirajo celotno javno upravo)b.) sodni nadzor = zunanji nadzor

y sodia splone pristojnosti (pravdni ali kazenski postopek)y upravno sodiey ustavno sodie

c.)parlamentarni (politini nadzor) = poslanska vpraanja, interpelacija, parlamentarnapreiskava

d.) raunsko sodie = samostojen organ, ki nadzira zakonitosti, namenskost in smotrnostjavne porabe. Opravlja revizijo pri vseh proraunskih uporabnikih, izdaja poroila inizreka ukrepe za odpravo nepravilnosti. Predlaga ukrep, ne more pa ga oblastno

odrediti.e.) Varuh lovekovih pravic = poslanstvo, da nadzira spotovanje temeljnih pravic inlovekovih svoboin. Izdaja poroila in predlaga ukrepe ne more pa jih izrei(opozarja)

2.)neformalni nadzor = nad javno upravo ga izvaja civilna druba (posamezniki, redarji,drutva, nevladne organizacije)y dostop do informacij javnega znaajay medijiy nevladne organizacije

7.4 Sodni nadzor!Upravni spor:

- spor o zakonitosti posaminih aktov javne uprave- stranke v sporu (stranka, ki meni, da je bila z odlobo krena neka pravica toena

stranka pa je organ, ki je izdal odlobo)- procesni pogoji (izrpana morajo biti vsa druga pravna sredstva, ele nato se lahko

sproi upravni spor)- odloanje na podlagi upravnega spisa ali ugotavljanje dejstev (samo ne ugotavlja

dejstva, le odpravi odlobo)- pooblastila sodia: 1.) kasacija (odlobo odpravi in e je treba naloi upravnemu

organu, da ponovno odloa), 2.) spor polne jurisdikcije ( pooblastilo, da sodie samoodloi o pravici)

7.5 Ustavno sodie! (2 pomembna postopka)1.)postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti = tu se ocenjuje ustavnost zakonov ter

ustavnost in zakonitost predpisov javne uprave. Postopek:a.)pobuda in zahteva tistega, ki izkae svoj pravni interes (da ta posega v njegove

pravice oz. v njegov pravni poloaj)


21/27

21

b.)e pravnega interesa ni, se pobuda zavre ali pa e je le-ta oitno neutemeljenac.) e ugotovi, da je podzakonski predpis nezakonit, ga odpravi ali njegove posamezne

dolobe (odloba lahko razveljavi uinkuje za naprej, odpravi uinkuje zanazaj)

2.)postopek z ustavno pritoboa.)posamini pravni akt = samo v primeru, e je krena neka ustavna pravica in podpogojem, da so bila izrpana vsa druga pravna sredstva

b.) ustavna pritoba s podroja upravnega prava = do teh privede upravni postopekc.)postopek: procesni preizkus (senat), plenarna seja

8 JAVNI USLUBENCIPojem javni uslubenci: oseba, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju (niso vse

osebe, ki delajo v javnem sektorju javni uslubenci npr. funkcionarji)

8.1 Funkcionarji!y Imenovanje ali izvolitev po politini poti (javni uslubenci po strokovnih

usposobljenostih)y Politina odgovornosty Politino odloanjey Izvrujejo dravno oblast (med javnimi uslubenci to izvrujejo uradniki npr. policist,

uradnik UE)y Ureditev v zakonu o funkcionarjih v dravnih organih in podronih zakonihy Omejitve v zakonu o nezdruljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjoy Izven sistema kolektivnih pogajanj1.)na dravni ravni:

- predsednik republike, poslanec dravnega zbora, predsednik vlade in ministri, lanidravnega sveta

- ustavni sodniki, predsednik raunskega sodia, varuh lovekovih pravic- sodniki in dravni toilci (samo po statusu, po znailnostih pa so bliji javnim

uslubencom)- generalni sekretar vlade, dravni sekretarji

2.)na lokalni ravni:- upan, podupan, lan obinskega sveta

8.2 Omejitve funkcionarjev!y Prepoved opravljanja pridobitne dejavnostiy Prepoved sprejemanja darily Prepoved poslovanja gospodarskih drub v najmanj 25 % lati funkcionarja ali

druinskega lana z javnim sektorjemy Dolnost prijave premoenja


22/27

22

8.3 Sistem urejanja javnih uslubencev!y Zakon o delovnih razmerjihy Kolektivna pogodba za javni sektory Pomone kolektivne pogodbe (npr. zdravstvo, kultura, socialno varstvo,y Zakon o javnih uslubencih (prvi del velja za celotni javni sektor, drugi del pa za dravne

organe in lokalne uprave)y Zakon o sistemu pla v javnem sektorjuy Podroni zakoni (npr. zakon o policiji, obrambi, zunanjih zadevah,)

8.4 Zakon o javnih uslubencih!Za koga velja?

1.)prvi del: iri javni sektor2.)drugi del: dravni organi in uprave lokalnih skupnosti doloa pravni sistem pravic inobveznosti v javnem sektorju. Delodajalec ne sme dati vejih obveznosti kot je navedeno

v zakonu3.)pojmi: dravna uprava, javna uprava, dravni organi, javni sektor natanno ureja

uslubenski sistem za dravne organe in uprave lokalnih skupnosti

Zakon ne zajema celotne uprave, ker ne zajema tistih nosilcev pooblastil v paradravnemdelu.Podroben je zaradi svojih velikih specifik (izvruje oblast in zagotavlja politino nevtralnost)

Kateri pravni akti urejajo sistem javnih uslubencev v dravnih organih in obinskih upravah,

njihove pravice in obveznosti?

ZDR, KPNG, ZJU, podroni zakoni (npr. zakon o policiji,), vladne uredbe (z njimi urejaizvedbena vpraanja), sploni akti organov (tudi krojijo pravice in obveznosti javnihuslubencev, ki morajo biti v skladu z vsemi zgoraj navedenimi)

ZJU je namenjen predvsem kadrovskemu managamentu (ne toliko pravice in obveznosti)

8.5 Organizacijska vpraanja!1.)Delodajalec; v dravnem organu je delodajalec RS Slovenija. Drava je pravna oseba,

prehod iz enega v drug organ ne predstavlja prekinitev delovnega razmerja.2.)odloanje o pravicah in obveznostih; formalne odloitve sprejemajo predstojniki organov.

Ta ima pravico, da prenese pooblastilo na vodjo kadrovskega poslovanja.3.)pravno varstvo; ZJU ohranja pravico pravnega sredstva (pritoba) znotraj delodajalca.

Odloanje o pritobi ne ostane v organu ampak centralizirana komisija za pritobo (vrokah vlade). Oblikuje se enotna praksa v celotni javni upravi.


23/27

23

4.)organizacija kadrovskega upravljanja; je razpren. Vse vodje sprejemajo kadrovskeodloitve, dejansko pa je podpisan predstojnik. Pomo nudijo kadrovske slube. Samokljune strateke funkcije so v rokah vlade (kadrovski nart, nadzor, postavljanje sistema)

5.)uradniki svet; poslanstvo skrb za kadrovanje na najvijih kljunih pozicijah vlade6.) socialno partnerstvo; vloga reprezentativnih sindikatov. Zavezuje delodajalca, da svoje

splone akte usklajuje s sindikati (monost dajanja pripomb). Velja za predpise in za

interne akte.

8.6 Kadrovsko nartovanje!1.)pomen; predstavlja okvir zaposlovanja in upravljanja kadrovskih virov. Za obdobje 2 let

doloa zaposlitvene kvote. Najtesneje je povezano s proraunskim nartovanjem. Problemv dravni upravi je, da kadrovski nart in proraun v mnogih primerih nista usklajena(tenja za znianje strokov plae).

2.)Vsebina3.)Nivoji kadrovskega nartovanja v dravni upravi; vsak organ ima svoj kadrovski nart. 3

nivoji:a.) nivo organa

b.) enotni kadrovski nart skupine proraunskih uporabnikov (npr. ministrstvo s svojimiorgani v sestavi, vse upravne enote skupaj,)

c.) skupni kadrovski nart dravne uprave (kvota za celotno dravno upravo in kvoteposameznih grozdovtoka b.)

4.)Sprememba kadrovskega narta; samo v okviru prorauna, praviloma samo znotraj skupnekvote (npr. spremembe dvigovanja delovnih mest, nivo izobrazbe)

5.)SKN 2004-2005; priakovane spremembe:y Nujno poveanje zaposlenih v policiji in vojski (engenska meja)y Zmanjevanje zaposlenih v carini (zaradi vstopa v EU)y Zmanjevanje tevila zaposlenih za 1% (nenadomeanje odhodov niti odpuanja).

Izjemoma e 40 zaposlitev za administrativne strukture za rpanje iz sklada EU

8.7 Sistematizacija delovnih mest!Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne upravein v pravosodnih organih

1.)akt o notranji organizaciji in sistemizaciji; mora biti skladen z uredbo2.)pomen sistemizacije; seznam delovnih mest, ki obstajajo v notranji organizaciji organa in

so uvrena v posamezne organizacijske enote. Je organizacijski akt in delovnopravni akt(vpliva na pravice in obveznosti)

3.) skladnost s kadrovskim nartom; mora biti realna in v mejah dovoljenih kvot4.)postopek sprejemanja sistemizacije; sprejme jo predstojnik. Soglasje vlade je potrebno

samo za prvo sistemizacijo ali za velike spremembe oz. ureditve5.)vsebina sistemizacije; delovna mesta uvrena znotraj organizacije, navaja pogoje

delovnih mest in opis nalog, sistemizacija mora biti notranje objavljenja


24/27

24

8.8 Delovna mesta in nazivi!1.)kaj je delovno mesto? ; je osnovna organizacijska enota v vsaki organizaciji zapisana v

sistemizaciji2.)uradnika (po logiki temeljne dejavnosti-priprava in izvrevanje politik) in strokovno-

tehnina delovna mesta (spremljajoe dejavnosti); za uradnike obvezen strokovni izpit,

izbor po razpisu, doloeni nazivi, lahko napredujejo v vije nazive, doloene omejitveglede opravljanja dejavnosti izven slube. Vse to za strokovno-tehnina delovna mesta nevelja.

3.)katalog delovnih mest; katalog tipinih uradnikih in strokovno-tehninih delovnih mest.delovna mesta se iz kataloga povzamejo v sistemizacije. Zagotavlja enoten nain delovnihmest.

4.)elementi sistemizacije pogoji; sploni pogoji, izobrazba, delovne izkunje, funkcionalnain specialna znanja, kompetence, opis dela, plailni elementi

5.) strandardi strokovne usposobljenosti za top management ; pomenijo dodatne zahteve,doloa pa jih uradniki svet

8.9 Poloaji!1.)kaj je poloaj? ; vodstveno delo, za katera velja enako kot za ostala delovna mesta, le da

so vodstvena2.)pogoji za poloaj3.)poseben reim za top management ; npr. v ministrstvih generalni direktor, generalni

sekretar, predstavniki organov v sestavi, predstojniki vladnih slub, naelniki upravnihenot So kljuna mesta za delovanje javne uprave, zato poseben reim. So delikatne

pozicije, ker so blizu politike ( usojeno stalno delovanje s politiko, ki tei k temu,d a seteh mest polasti, ker tako laje uveljavljajo svoje interese). Ureditev pa zahteva visokostrokovnost, da bo tenja na strokovnosti in ne na politinem preprianju.

8.9.1 Reim:a.) izbirajo se na javnih nateajih ali na internih nateajih ( vnjem se kombinira preizkusstrokovne usposobljenosti in monost osebne izbire za ministra ali predsednika vlade

b.) imenovani za 5 let (managerski mandat) z monostjo obnavljanja mandata Uradniki svet telo iz 12 lanov, ki so predstavniki 4 razlinih interesov (4 imenujevlada, 3 predstavniki uradnitva, 2 sindikata 3 strokovne javnosti, ki jih imenuje

predsednik vlade). Ta postavlja zahteve, ki se bodo na nateajih preverjale.top management se lahko razrei zaradi nesposobnosti, reorganizacije (organ se ukine)ali zaradi krivdnega razloga

8.10Kaj je naziv?1.)osebni status uradnika2.)pogoji (izobrazba, delovne izkunje, strokovni izpit)3.)povezava med delovnim mestom (ali poloajem) in nazivom; naziv se lahko izgubi zaradi

krivde, nesposobnosti ali reorganizacije4.)kje so doloeni nazivi?; doloeni v vladni uredbi5.)Napredovanje v viji naziv; striktno vezano na ocenjevanje delovne uspenosti


25/27

25

8.11Zaposlovanje!1.)predpostavka za zaposlitev prosto sistemizirano delovno mesto2.)postopek prednost ima notranja seznanitev:

a.) notranja seznanitev vseh zaposlenih v organu, interni nateaj (opcija), premestitevb.)javni nateaj ali objava:

y javni nateaj odloba o izbiri imenovanje v naziv pogodba o zaposlitvi(uradniki)

y objava pogodba o zaposlitvi (za strokovno-tehnina mesta)Pri uradnikih mestih e ustava zahteva javni nateaj:1.)objava delovnega mesta v dnevnem asopisu ali v Uradnem listu2.)zahteva postavitev izbirne komisije, ki doloi merila za izbiro in predlaga izbiro

najustreznejega kandidata3.)neizbrani kandidat se lahko pritoi na komisijo za pritobe in ta lahko odlobo o izbiri

razveljavi

8.12Premestitev!1.) soglasna2.)brez soglasja javnega uslubenca (zaradi delovnih potreb)3.)uradnik lahko ob premestitvi napreduje za najve 2 naziva

8.13Posebne dolobe o pravicah in obveznostih!1.)delo po navodilih nadrejenega; v primeru, da se naloi protipravno dejanje, lahko javni

uslubenec zahteva pisno navodilo, lahko pa ga tudi zavrne

2.)povean obseg dela3.)delo v projektnih skupinah4.)nezdruljivost in kolizija interesov5.)omejitve glede sprejemanja daril

8.14Obvezni instrumenti HRM (human resourses management)!1.) letni razgovor2.)ocenjevanje delovne uspenosti3.)program usposabljanja in izobraevanja

8.15Prenehanje delovnega razmera!1.) sporazumno2.)odpoved (iz strani uslubenca)3.)disciplinski ukrep4.)nesposobnost (nanaa se na zadnjih 6 mesecev)5.)poslovni razlogi (javni finanni razlogi, liberalizacija, reorganizacija-npr. preseki)


26/27

26

8.16Plae v javnem sektorju!Zakon o razmerjih pla v dravnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih(1994).

1.) sprva enoten sistem, nato posegi s podronimi zakoni in pomonimi kolektivnimipogodbami

2.)plaa osnovna (KPNG, usklajevanje) * kolinik (doloen v zakonu) + delovna uspenost+ dodatki

3.)problematika; rast dodatkov v podronih zakonih in kolektivnih pogodbah

Zakon o sistemu javnih pla:1.)enovita ureditev za javni sektor2.)primerljivost pla (enaka delovna mesta:enaka osnovna plaa)3.) transparentnost (preglednost)4.)poudarek na kolektivni pogodbi za javni sektor

8.17Struktura!Osnovna plaa + dodatki + delovna uspenost (julij/december)

8.18Osnovna plaa!1.)osnovna plaa plailni razredi (65), plailne skupine in podskupine; usklajevanje (letno

in usklajevanje z inflacijo s kolektivno pogodbo)

2.)uvrstitev funkcije (odlok DZ), uslubenska mesta in nazivi (kolektivna pogodba javnegasektorja + kolektivna pogodba dejavnosti + uredba3.)napredovanje v viji plailni razred:

- za viji naziv 5 plailnih razredov- za tiste, ki napredovanje v viji naziv ni moen pa za 10 plailnih razredov

8.19Dodatki!1.)poloajni (5-20%) uredba2.)delovna doba KPJS (kolektivna pogodba javnega sektorja)3.)mentorstvo KPJS4.) specializacija, magisterij, doktorat KPJS5.)dvojezinost6.)manj ugoden delovni as KPJS7.)manj ugodni delovni pogoji KPJS8.)posebne obremenitve in nevarnosti (skupaj max. 15%) KPJS


27/27

8.20Delovna uspenost!1.)julij/december nadpovprene rezultate in delovna obremenjenost2.)napredovanje rezultat, samostojnost, ustvarjalnost, zanesljivost (fiksno se povea

osnovna plaa)3.) seznanitev z oceno

Documents

organizacija javne uprave