OPTIMIZACIJA TISKANJA IN NJEGOV VPLIV NA OKOLJE V …laserskih večfunkcijskih naprav smo izvedli z analizo SWOT. Iz navedenih tehničnih lastnosti smo izluščili samo tiste lastnosti,

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu

OPTIMIZACIJA TISKANJA IN NJEGOV VPLIV NA OKOLJE V MANJŠEM PODJETJU

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Simon Škulj

Somentor: izr. prof. dr. Uroš Rajkovič

Kranj, september 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku, izr. prof. dr. Urošu Rajkoviču, ter direktorju podjetja Promo.fil d.o.o., Patriku Zupančiču, ki mi je dovolil, da vire podjetja uporabim v svoji diplomski nalogi. Posebej bi se zahvalil staršem in Saši, ki me je spodbujala k zaključku študija.

POVZETEK

Namen te diplomske naloge je raziskati in pokazati kolikšni so lahko cenovni

prihranki tiskanja, kako lahko privarčujemo pri papirju, ter kako s smotrnim tiskanjem obvarujemo okolje. Vsako podjetje ima npr. točno evidentirane avtomobile, nadzorujejo njihovo porabo in prevožene kilometre in v splošnem poskušajo stroške čim bolj optimizirati, vendar se velikokrat pozabi na »skrite« potrošnike, ki pa so vsem na očeh – tiskalniki oziroma multifunkcijske naprave. Ker imamo v Sloveniji zelo veliko samostojnih podjetnikov in malih podjetij je ta diplomska naloga usmerjena v raziskavo optimizacije tiskanja v malem podjetju, podjetju Promo.fil d.o.o. Stroški tiskanja imajo pogosto v strukturi celotnih stroškov podjetja nezanemarljiv delež, zato je smiselno tej problematiki posvetiti več pozornosti. V diplomski nalogi smo raziskali, kakšni so dejanski stroški tiskanja z laserskim tiskalnikom, ki je trenutno v uporabi v podjetju Promo.fil d.o.o., ter opravili analizo stroškov tiskanja na več različnih laserskih in brizgalnih večfunkcijskih napravah. Na podlagi opravljene analize smo izbrali najugodnejšo varianto. Pri tem smo poleg stroškovnih vidikov posvetili pozornost tudi vplivom na okolje.

KLJUČNE BESEDE:

- Barvna laserska večfunkcijska enota - Barvna brizgalna večfunkcijska enota - Papir - Optimizacija - Ekologija

ABSTRACT The purpose of this thesis is to investigate and show how much money can we save

with printing, how can we save on paper, and how can we protect the environment with smart and economical printing. Each company has for example accurately recorded cars, control their consumption and mileage, and generally trying to optimize costs as much as possible, but they often forget about the "hidden" consumers, who are all in the eye - printers and multifunction devices. Since Slovenia has a lot of entrepreneurs and small businesses, this thesis focused on the research to optimize printing in a small company, the company Promo.fil d.o.o. Printing costs are often of total company costs not negligible proportion, so it makes sense to this issue more attention. In this thesis, we studied what are the actual cost of printing with a laser printer, which is currently in use in the company Promo.fil d.o.o., and conducted an analysis of the costs of printing on a variety of laser and inkjet devices. Based on the analysis, we chose the best variant. In this context, in addition to cost considerations devote attention to the impact on the environment.

KEYWORDS:

- Color laser multifunction unit - Color ink-jet multifunction unit - Paper - Optimization - Ecology

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................. 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA............................................................................. 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ................................................................................. 1 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ........................................................................ 2 1.4. METODE DELA ................................................................................................ 2

2. TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................ 3 2.1. RAZVOJ PAPIRJA ............................................................................................ 3 2.2. PRIČETEK STROJNEGA IZDELOVANJA PAPIRJA ............................................. 4 2.3. PAPIR, KOT GA POZNAMO DANES.................................................................. 4 2.4. VRSTE PAPIRJA .............................................................................................. 5 2.5. OKOLJE IN PAPIR ........................................................................................... 5

2.5.1. IZSEKAVANJE GOZDOV ........................................................................... 5 2.5.2. RECIKLIRANJE PAPIRJA........................................................................... 6 2.5.3. VPLIV NA VODE ....................................................................................... 7 2.5.4. VPLIV NA OZRAČJE ................................................................................. 8

2.6. TISKALNIKI......................................................................................................... 8 2.6.1. BRIZGALNI TISKALNIKI ............................................................................ 8 2.6.2. LASERSKI TISKALNIKI .............................................................................. 9 2.6.3. RECIKLIRANJE KARTUŠ IN TONERJEV................................................... 10

3. TISKANJE V PODJETJU PROMO.FIL D.O.O ...................................................... 13 3.1. OBSTOJEČE STANJE ..................................................................................... 13 3.2. POSNETEK STANJA....................................................................................... 13

4. PRENOVA ......................................................................................................... 16 4.1. SPLOŠNO O TISKANJU .................................................................................. 16 4.2. ANALIZA SWOT............................................................................................. 18

4.2.1. LASERSKI TISKALNIKI ............................................................................ 18 4.2.2. BRIZGALNI TISKALNIKI .......................................................................... 19

4.3. PRIMERJAVA IZBRANIH VEČFUNKCIJSKIH NAPRAV ...................................... 20 4.3.1. SAMSUNG SL-C2670FW ......................................................................... 22 4.3.2. HP PAGEWIDE PRO 477DW ................................................................... 24 4.3.3. POVZETEK TEHNIČNIH LASTNOSTI ....................................................... 26 4.3.4. STROŠKOVNA PRIMERJAVA IZBRANIH VEČFUNKCIJSKIH NAPRAV ........ 26

5. ZAKLJUČKI ....................................................................................................... 28 5.1. OCENA UČINKOV .......................................................................................... 28 5.2. POGOJI ZA UVEDBO ..................................................................................... 28 5.3. MOŽNOSTI NADALJNjEGA RAZVOJA ............................................................ 28 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 30 KAZALO SLIK ........................................................................................................... 31 KAZALO TABEL ........................................................................................................ 31

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Simon Škulj: Optimizacija tiskanja in njegov vpliv na okolje v manjšem podjetju stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Vsako podjetje ima npr. točno evidentirane avtomobile, nadzorujejo njihovo porabo in prevožene kilometre in v splošnem poskušajo stroške, čim bolj optimizirati, vendar se velikokrat pozabi na »skrite« potrošnike, ki pa so vsem na očeh, v mislih imamo tiskalnike oziroma multifunkcijske naprave. Po nekaterih

podatkih lahko strošek tiskanja doseže tudi do 3% prometa nekega podjetja (Finance, 2009). V diplomski nalogi smo raziskali, katera naprava je najbolj primerna za malo podjetje seveda ob predpostavki, da le ta zadostuje zahtevam, ki jih postavlja določeno podjetje. Poleg zahtev podjetja je pametno upoštevati tudi dodatne dejavnike na katera podjetja ob nakupu novih večfunkcijskih naprav običajno ne pomislijo, kot so na primer cene potrošnega materiala, možnost avtomatskega dvostranskega tiska, hitrost do prvega tiska, hitrost tiskanja, kvaliteta tiskanja, možnost kopiranja, itn. Naša raziskava temelji predvsem na dejstvu, če se v podjetju, ki ga raziskujemo, da še dodatno znižati stroške tiskanja in znižati škodljive vplive na okolje. Cilj diplomske naloge je pokazati kolikšni so lahko prihranki tiskanja, kako lahko privarčujemo pri papirju, ter kako s smotrnim tiskanjem obvarujemo okolje. V diplomski nalogi želimo poiskati finančno in ekološko ugodno rešitev v izbranem majhnem podjetju.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Podjetje Promo.fil d.o.o. je bilo ustanovljeno konec leta 2009. Osnovne dejavnosti podjetja so storitve, kot so »pospeševanje prodaje«, »potniško delo« in »izvedba promocij«. Sedež podjetja se nahaja v Škofljici, pisarna pa je v Ljubljani. Podjetje deluje v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer imamo hčerinsko družbo podjetja. V letu 2014 se je v podjetju pokazala potreba po zamenjavi že kar iztrošenega laserskega tiskalnika (multifunkcijska naprava). Izbira tiskalnika oz. multifunkcijske naprave za manjše podjetje, zahteva kar nekaj pregledov in analiz. Upoštevati je potrebno naslednje zadeve: kakovost tiska, koliko strani na mesec bomo natisnili, ceno naprave in cene potrošnega materiala, še posebej tonerjev, saj lahko pri nekaterih modelih komplet novih originalnih tonerjev doseže ceno nove naprave, kar pa iz vidika optimizacije stroškov vsekakor ni priporočljivo. Dandanes trg ponuja precej različnih proizvajalcev in modelov multifunkcijskih naprav, še večji pa je trg neoriginalnega potrošnega materiala - tonerjev, ki se lahko izkažejo kot približno enako kvalitetni originalom ob bistveno nižj i ceni, kar posledično močno zniža stroške tiska. Zadnje čase se pojavljajo podjetja, ki ponujajo storitev oddajanja tiskalnikov oz. multifunkcijskih enot. Pri teh ponudnikih se običajno odločimo za najem enega modela tiskalnika oz. naprave, ter paketa, ki določa kolikšna je maksimalna količina mesečno natisnjenih strani.



Takšen »paket« vsebuje najem tiskalnika, ter ves potrošni material, kot so tonerji in listi. Paket pa vsebuje tudi brezplačno vzdrževanje in servisiranje naprav.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V raziskovanem podjetju trenutno natisnejo v povprečju 1500 strani na mesec. Za lažjo raziskavo bomo predpostavili, da se ta številka ne bistveno spreminjala, saj v podjetju ni kolektivnega dopusta, torej se število natisnjenih strani tekom dopustov ne bo bistveno spreminjala. V raziskovanem podjetju tiskajo večinoma tekst in tabele, slik pa skoraj ne, zato potrebe po foto tiskalnikih nimajo, želijo pa imeti napravo, ki bo imela brezžično povezavo, opcijo fotokopiranja, ter bo imela barvni tisk. V raziskovalnem delu smo dodali še možnost avtomatskega dvostranskega tiska in preverili kakšna je ekonomska učinkovitost posamezne večfunkcijske naprave.

V primeru, da bi se število mesečno natisnjenih strani močno povečalo pa naša raziskava morda ne bi bila več zadovoljiva, saj bi vanjo morali vključiti še naprave, ki so dražje, vendar imajo pri veliko natisnjenih strani bistveno nižje stroške samega tiska, saj bi le tako lahko dokazali, če je nakup večje in dražje naprave ekonomsko upravičljiv.

1.4. METODE DELA

Pri raziskovalnem delu smo se med drugim osredotočili na že znane podatke, kot so na primer cene tonerjev in potrošnega materiala za obstoječo večfunkcijsko napravo, mesečno število natisnjenih strani, kar je pomembno za optimiziranje IT stroškov, ki jih uporabljamo v raziskovanem podjetju. Za zbiranje podatkov v raziskavi smo uporabili internetne vire oziroma uradne internetne strani proizvajalcev večfunkcijskih naprav, za cene potrošnega materiala pa smo uporabili znano slovensko internetno trgovino. Kritično oceno glede brizgalnih in laserskih večfunkcijskih naprav smo izvedli z analizo SWOT. Iz navedenih tehničnih lastnosti smo izluščili samo tiste lastnosti, ki so nam v tej raziskavi pomembni, kot so na primer način tiskanja večfunkcijske enote, stroški tiska, cene potrošnega materiala, fotokopiranje, itn.



2. TEORETIČNE OSNOVE 2.1. RAZVOJ PAPIRJA Človek je v zgodovini za shranjevanje in deljenje svojih idej uporabljal različne materiale. Eden od najbolj pomembnih in še danes zelo uporaben je prav gotovo papir. Papir je zlasti iz lesenih vlaknin na izdelovalnem stroju ali ročno izdelan ploskovni izdelek za pisanje, tiskanje, embaliranje, mehansko predelavo, navadno

z gramaturo do 225g/m2 (Humar, 1996). Za prvo podlago za pisanje, ki je bila podobna današnjemu papirju velja papirus, po katerem je v večini jezikov dobil papir tudi ime. Iznašli so ga stari Egipčani okoli leta 3500 pred našim štetjem. V uporabi je bil do približno začetka našega štetja. Papirus so izdelovali iz sprijetih tankih trakov zrezanih iz stebel istoimenske močvirske rastline, ki je rasla ob Nilu. Rastlini so odstranili ovoj stebla in iz sredice izrezali tanke lističe, ki so jih položili vzporedno in prečno drug na drugega, zmočili z vodo ali škropilnim lepilom ter močno stisnili v list. Na tak način pridobljen list so posušili na soncu, nato pa pogladili s pomočjo posebnih kamnov (Iglič, 1988, stran 2). Tako pridobljene liste so lahko podaljšali do poljubne dolžine. Njihova slabost pa je bila, da jih ni bilo možno prepogniti in iz njih izdelati knjige. Liste so navijali na lesene letve. Pri branju so tako na enem koncu list odvijali, na drugem pa ponovno navijali (Novak, 1998). Papirus je dobil v srednjem veku konkurenta – pergament, ki je ime dobil po mestu Pergamom, kjer so ga začeli izdelovati. Pergament so izdelovali iz kož raznih živali (antilop, ovc, koz,…), ki so jih potopili za daljši čas v apneno mleko (Novak, 1998). V poznem srednjem veku pa je pričela uporaba pergamenta upadati, saj ga je pričel izpodrivati papir. Za izumitelja papirja, kakršnega poznamo danes, velja kitajski minister Tsai Lunu (leta 105 našega štetja), ki je natančno opisal takratni način izdelovanja papirja. Stari Kitajci so papir izdelovali iz odpadkov krp, konoplje, vrvi,... Te snovi so najprej v kamnitem koritu stolkli z posebnim batom, nato razredčili z veliko količino vode in dobili vlakninsko kašo. Vlakninsko kaše so razporedili po površini posebej za ta namen narejenega sita iz bambusovih vlaken in las, ki je bil vpet v okvir iz bambusovih palic. Tako so dobili list, v velikosti sita. Dobljenemu listu so v stiskalnici odstranili del odvečne vode, preostalo vodo pa so odstranili tako, da so dali skladovnico listov v zakurjen prostor. Nato so posamezen list še pogladili z gladkim kamnom ali školjko. Na tak način pridobljene liste so lahko še dodatno obdelali s škrobno raztopino, ki je listu odvzela naravno vpojnost in s tem omogočili, da so po listu lahko pisali tudi s črnilom ali tušem (Iglič, 1988).

Sam način izdelave papirja je v svoji osnovi ostal do današnjega časa podoben kitajskemu načinu. Je pa preteklo kar nekaj stoletij, da se je umetnost izdelave papirja razširila po svetu, saj so Kitajci postopek izdelovanja skrbno čuvali. Na Japonsko, kjer so razvili mnoge nove vrste papirja, se je na primer umetnost izdelovanja papirja razširila šele okoli leta 610, torej kar 500 let po Tsai Lunu. V 8. stoletju je prišla umetnost izdelovanja papirja v roke Arabcev, ki so okoli leta 751 pričeli izdelovati papir v Samarkandu, 40 let pozneje tudi v Bagdadu. Od tu se



je proizvodnja papirja razširila po celotni arabsko mavrski državi. V arabsko mavrski dobi se je proizvodnja papirja močno povečala (Iglič, 1988). V Evropi se je umetnost izdelovanja papirja pričela v okolici Valencije okoli leta 1144. Okoli leta 1200 je bil tudi v Italiji izdelan prvi papir. Tudi v tem obdobju so kot glavno surovino za izdelovanje papirja uporabljali krpe. So pa Italijani prvi

prešli na tako imenovano pol-industrijsko izdelovanje papirja. Italijanom pripisujejo tudi iznajdbo vodnega znaka. Iz Italije je v začetku 14. stoletja izdelovanje papirja prišlo v Francijo. Italijanski strokovnjaki so pomagali tudi Nemcem pri zagonu njihovega prvega mlina za papir, ki je pričel obratovati leta 1390. V sredini 15. stoletja je v Nemčiji Gutenberg razvil umetnost tiskanje knjig. Ravno razvoj tiskarstva, ki je sovpadala z dobo reformacijo in s tem z željo po tiskanju knjig v narodnem jeziku, je povzročila veliko porabo papirja in seveda hitrejši razvoj papirništva. V Sloveniji so pričeli z izdelovanjem papirja leta 1544 v bližini Ljubljane. Lahko se pohvalimo, da smo izdelovali papir še pred Rusi, Nizozemci, Švedi in Ameriko (Novak, 1998) in (Iglič, 1988).

2.2. PRIČETEK STROJNEGA IZDELOVANJA PAPIRJA V 17. stoletju je bil velik del Evrope v vojni in posledično se je potreba po papirju močno zmanjšala. Velik del papirnih mlinov pa so porušili. Toda že v 18. stoletju se je pričelo izdelovanje papirja ponovno razvijati. Pričelo je primanjkovati tedaj edine surovine za izdelovanje papirja – krp. Krpe so pričeli nadomeščati z drugimi surovinami. Strojno izdelovanje papirja se je pričelo leta 1799, ko je Louis Nicholas Robert iznašel svoj papirni stroj, kar je močno zaznamovalo razvoj papirja. Uporaba lesa kot glavne sestavine papirja pa se je pričela leta 1840, ko je Friedrich Gottlob Keller postavil prvi primitivni brusilnik. Že leta 1845 je bila tako nastala bruševina prvič uporabljena za izdelavo papirja - del krp so nadomestili z vlakni bruševine (Iglič, 1988).

2.3. PAPIR, KOT GA POZNAMO DANES Glavna sestavina papirja, kakršnega uporabljamo danes je celuloza, ki jo pridobivajo iz lesa ali delov rastlin. Celuloza je v naravi najbolj razširjena ogljikova spojina, ki nastane s fotosintezo in sestavlja skoraj polovico snovi, ki so v deblu in enoletnih rastlinah. In kako iz lesa nastane papir? Prvi korak pri obdelavi lesa je odstranitev lubja. Les nato narežejo na drobne koščke, ki jih prečistijo na posebnih sitih, kjer odstranijo večje in trše dele. Sledi razgradnja celuloze, ki jo dosežejo z sočasnim delovanjem kemikalijami (kislin in luga), toplote in pritiska. Celulozo nato izpirajo, jo razvlaknijo na vlakna, razporedijo na posebna valjasta sita, nato pa valjasto kašo stisnejo v plošče, ki jih kasneje zvijejo v zvitke, ki so primerni za prevoz do papirnic. Celulozo naknadno belijo s pomočjo različnih kemikalij – najbolj uporaben je klor. Papir sestavljajo tudi različna polnila, v večini rudninskega izvora. Njihova naloga je, da naredijo papir bolj prožen, manj prosojen, da je površina papirja bolj gladka in da bolje vpija barvo. Največ polnil dodajajo v srednjo plast papirja.



V maso, iz katere naredijo papir, pa dodajo tudi lepilo. Ta zapolni votla vlakna, ki sestavljajo papir, jih poveže in nase veže tudi delce polnil in tako povečuje trdnost papirja. Belino papirja pa dosežejo z dodajanjem modre in vijolične barve, ki nevtralizira osnovni belo-rumeni ton papirja (Od lesa do papirja, 2005).

2.4. VRSTE PAPIRJA

Papir lahko kategoriziramo na več načinov. Predstavimo le dve kategoriji. Prvi način kategoriziranja papirja je glede na gramaturo. Enota za gramaturo papirja je g/m2 in nam pove, koliko tehta 1m2 papirja. O papirju govorimo, ko 1m2 tehta največ 225 g/m2. Če je njegova gramatura večja, govorimo o kartonu oziroma lepenki. Glede na gramaturo ločimo tri skupine papirja: • Nizkogramske - z gramaturo do 59 g/m2, • Srednjegramske - z gramaturo med 60 in 119 g/m2, • Visokogramske (imenovane tudi polkarton) - z gramaturo med 120 in 200

g/m2. (Novak, 1998). Za tiskanje v podjetjih in v domačem okolju običajno uporabljajo papir z gramaturo 80 g/m2. Glede na to, da papir z 80 g/m2 gramaturo, najdemo v vsaki trgovini lahko sklepamo, da je to najbolj prodajan papir. Med bolj poznanimi razvrstitvami papirja pa je kategorizacija po formatu papirja. Najbolj znan format v je prav gotovo papir velikosti A4. A4 je eden od formatov papirjev, ki ga določa mednarodni standard ISO 216 za velikost papirja. ISP 216 se uporablja praktično po vsem svetu z izjemo Združenih Držav Amerike. Razvil se je iz standarda DIN 476. ISP 2016 določa velikosti treh skupin papirjev – A, B in C. Papir formata A ima razmerje stranic 1:√2, pri čemer ima list formata A0 ploščino 1m2, naslednje liste (A1, A2, …) pa dobimo tako, da razpolovimo prejšnji list. Najbolj poznani list formata A4 je tako velikosti 210 x 297 mm. (ISO 216, 2016). Liste formatov A uporabljamo za poslovna pisma, risbe, reklame, časopis. Listi formatov B in C pa so po večini namenjeni pisemskim ovojnicam, mapam in pokrovom za akte (Novak, 1998).

2.5. OKOLJE IN PAPIR Življenja brez papirja si dandanes ne moremo predstavljati. Toda pri tem pogosto pozabljamo, kakšen vpliv ima proizvodnja papirja za naš planet. Ker je še vedno glavna surovina za izdelavo papirja celuloza, ki jo najpogosteje pridobimo iz lesa oziroma iz delov rastlin, je seveda na mestu vprašanje, koliko prinaša industrija papirja k izsekavanju gozdov. Ekologi brez meja v svojem gradivu za medije iz leta 2014 navajajo, da se je v zadnjih 40 letih globalna poraba papirja povečala za kar 400%, kar je seveda vodilo v vse večje krčenje gozdov. Poleg krčenja gozdov je papirna industrija tudi velika porabnica energije in ob enem onesnaževalka okolja (Ekologi brez meja, 2014).

2.5.1. IZSEKAVANJE GOZDOV Za proizvodnjo papirja uporabljamo celulozo, ki je najpogosteje pridelana iz lesa, sladkornega trsa, slame ali rastlinskih vlaken konoplje (Strozak, 2014). Zato je najbolj viden vpliv proizvodnje papirja na okolje v izsekavanju gozdov. Iz leta v



leto pa je ekološka osveščenost ljudi vse večja. Vse več podjetji tako pri nas kot v svetu namreč zahteva od uvoznikov lesa in lesnih izdelkov, certifikat, ki zagotavlja, da les prihaja iz trajnostno gospodarjenjih gozdov, kar dolgoročno zagotavlja sonaravno ravnanje z gozdovi. Svetovno gledano je največji program za potrjevanje certifikacije gozdov PEFC (Pan-European Forest Certification). Ustanovljen je bil leta 1999. Po podatkih na spletni strani PEFC je do danes v PEFC

vključenih 300 milijonov hektarjev gozdov ter več kot 750.000 lastnikov (PEFC, 2014) Slovenija je postala članica PEFC leta 2004 (Pavlin, 2011). Za vključitev v regijsko certifikacijo gozdov PEFC lahko lastniki gozdov zaprosijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Po letnem poročilu KGZS za leto 2014 je bilo takrat v regijsko certifikacijo vključenih 411 lastnikov gozdov s 16.394 hektarji gozdov. Oktobra 2009 so certifikat PEFC kot prvemu podelili distributerju grafičnih in pisarniških papirjev Alpe papir (Pavlin, 2011).

2.5.2. RECIKLIRANJE PAPIRJA

Poleg skrbnega ravnanja z gozdovi pa lahko na manjšo porabo lesa in manjšo obremenjenost deponij poskrbimo tudi z recikliranjem starega papirja. V Sloveniji povprečno zberemo 46% starega papirja, kar je bilo nekaj časa celo največ v svetu. Za primerjavo: v Evropi zberemo med 40% in 45% starega papirja, v ZDA le 20% (Iglič, 1993). Poleg tega z recikliranjem papirja privarčujemo veliko električne energije ter prispevamo k manjši onesnaženosti vod in manjšemu izpustu toplogrednih plinov. Po podatkih EPA (United States Environmental Protection Agency) naj bi se z recikliranjem papirja onesnaženje vode zmanjša za 35%, zraka pa kar za 74% (EPA, 2016). Zgodovina recikliranja papirja je zelo dolga, če ne kar enako dolga kot zgodovina papirja. Po podatkih internetne strani Paperrecovery (Paperrecovery, 2014) se je v Evropi recikliranje v zadnjih 15 letih zaradi pomembnih vlaganj papirne industrije podvojilo. V Evropi je celo papirna industrija največja predelovalka starih surovin. Leta 2014 smo v Evropi reciklirali 71,7% vsega rabljenega papirja, kar je kar 58 milijonov ton. Slika 1 prikazuje rast recikliranja papirja v Evropi, v obdobju 1991 – 2014.



Slika 1. Recikliranje papirja v Evropi, v obdobju 1991 – 2014 (Paperrecovery, 2014) Prav Evropa pa je tudi globalno gledano vodilna v papirni reciklaži. Sledi ji Severna Amerika. V Evropi velja: • 90% evropskih časopisov je natisnjenih na recikliran papir,

• 72% uporabljenega papirja je zbranega za reciklažo, • 54% surovin, ki jih uporabimo za pridobivanje celuloze za nov papir in karton, pridobimo iz recikliranega papirja (Paperrecovery, 2014).

2.5.3. VPLIV NA VODE Papirna industrija se uvršča med štiri najbolj potratne porabnice vode. Poleg papirne so to še živilska, tekstilna in kemična (Finance, 2016). Poleg tega, da med proizvodnjo papirja porabimo ogromne količine vode, pri tem nastane tudi veliko snovi, ki onesnažujejo okolje. Pri papirni industriji ločimo tri tipe le te, prva industrija proizvodnje kaše, druga pa papirna proizvodnja. Slednji dve Industriji sta običajno ločeni. Zadnja tretja vrsta industrije pa je vedno bolj prisotna

industrija za recikliranje papirja. Vse tri vrste papirne industrije imajo podobno onesnaženo odpadno vodo (Wikia, 2016). Za proizvodnjo papirja v proizvodnji papirne kaše se uporabljata kemična procesa imenovana Kraftov in sulfidni proces. Ter polkemični procesi, kot so na:

- »NSSC (Neutral sulphite semichemical oziroma polkemični nevtralni sulfid)«, ki ima 75% donos

- »TMP (Thermo-mechanical process oziroma termo-mehanski proces)«, ki ga običajno uporabljamo za proizvodnjo časopisnega papirja

- »CTMP (Chemi-Thermo-Mechanical proces oziroma kemično-termo-mehanski process) « le ta je najnovejši z izredno visoko učinkovitostjo (približno 95%), pozitivna stran tega procesa je poraba vode, ki je v tem procesu nižja, slaba stran pa je da proizvodnjo kaše porabimo več električne energije (Wikia, 2016).



Zaradi zagotavljana čistega okolja in vode je pomembno, da tovarne, ki proizvajajo papir vodne odplake zberejo in obdelajo, preden jih spustijo nazaj v naravo. Najboljši načini so: • Ponovna uporaba obdelane vode, s čimer zmanjšamo količino odplak • Z dodajanjem različnih plinov • Čiščenje odpadne vode z industrijskimi plini

Pri dodajanju čistih plinov nam na primer dodajanje čistega kisika v odpadno vodo izboljšuje naravno razpadanje odpadnih voda, dodajanje ozona izboljšuje oksidacijo vode, s čimer zmanjšujemo odpadne snovi v iztoku, z vpihovanjem ogljikovega dioksida pa dosežemo nevtralizacijo alkalnih odpadnih voda (Wikia, 2016). Z industrijskimi plini odpadno vodo čistimo z naslednjimi postopki: ioniziranje, nevtraliziranje pH vrednosti, oksigeniranje - dodajanje kisika. Odpadno vodo čistimo tudi s pomočjo aktivnega oglja in membransko filtracijo. Velika težava v onesnaževanju okolja pa povzroča beljenje oziroma natančneje tako imenovana »belilna lužica«, odpadna voda polna strupenih snovi. V današnji moderni proizvodnji papirja pride iz obrata čistejša voda, kot je prišla vanj. To dosežemo s več različnimi in med seboj povezanimi načini čiščenja vode, ter njene izboljšave (Wikia, 2016).

2.5.4. VPLIV NA OZRAČJE Med proizvodnjo papirja nastajajo med drugim dušikov dioksid NO2, žveplov dioksid SO2 in ogljikov dioksid CO2. Med tem ko sta prva dva glavna povzročitelja kislega dežja, je ogljikov dioksid toplogredni plin, ki povzroča podnebne spremembe (Wikipedia, Environmental impact of paper, 2016).

2.6. TISKALNIKI

Za začetnika tiskanja lahko štejemo Johann Gutenberg, ki je sredi 15. stoletja predstavil prvi tiskalni stroj. Gutenbergov stroj je temeljil na principu stiskalnice in premičnih črk. Dandanes si ne predstavljamo več pisarne brez tiskalnika. Ta izhodna naprava računalnika, ki omogoča, da kodirane podatke iz računalnika pretvori v besedilo in/ali sliko in jo odtisne na papir ali drug material, je prisotna tudi skorajda v vsakem gospodinjstvu. Ker pa so potrebe posameznikov različne, so se proizvajalci razvili tudi različne tipe tiskalnikov. V naslednjih razdelkih predstavimo dve najpogostejši vrsti tiskalnikov.

2.6.1. BRIZGALNI TISKALNIKI Brizgalni tiskalniki so najbolj običajni tiskalniki. Tekst oziroma sliko riše s pomočjo glave, ki brizga na papir curke črnila. Idejo o takem načinu tiskanja je leta 1749 dobil gospod Nollet, ki je ugotovil, da lahko kaplje črnila statično naelektri, kar povzroči zelo hitro premikanje kapelj (FMF, 2016), (Wikipedia, Tiskalniki, 2016).



Prvi brizgalni tiskalnik besedil je leta 1955 izdelal Ascoli. Deset let pozneje je Paillard predstavil prvi pisalni stroj z brizgalno tehniko izpisa. Leta 1974 so izdelali tiskalnik Mead Dijit, ki je v eni minuti natisnil 4 metre papirja. Njegova ločljivost je bila 100 dpi (FMF, 2016), (Wikipedia, Tiskalniki, 2016). Zanimivost: Canon je leta 1977 v svojem laboratoriju izumil brizgalni tisk povsem

po naključju. Vodja Ichiro Endo je po nesreči postavil brizgalko s črnilom v stojalo za spajkalnik. Ko se je črnilo segrelo, je pričelo brizgati iz igle in tako se je rodila ideja za Canonov brizgalni tiskalnik. Skoraj istočasno je inženir pri Hewlettu Packardu prišel do podobne tehnike brizganja barvil, ko je opazoval mehurčke v pokvarjenem kavnem avtomatu. Toda s patentom so jih prehiteli pri Canonu. Prve brizgalne tiskalnike po dostopnih cenah je trgu ponudil HP (FMF, 2016), (Wikipedia, Tiskalniki, 2016). Večina brizgalnih tiskalnikov še danes deluje po principu mehurčne tehnologije (bubble jet), ki jo je leta 1977 patentiral Canon. Brizgalna cevka, ki se segreje, izbrizga segret mehurček, ki se izlije na papir v obliki kapljice. Tiskalna glava ima običajno za vsako od 4 osnovnih barv med 16-144 brizgalnih šob, kar omogoča tiskanje z zelo veliko ločljivostjo (FMF, 2016), (Wikipedia, Tiskalniki, 2016). Toda podatek o ločljivosti ni najpomembnejši pri nakupu tiskalnika. Na kakovost izpisa namreč vpliva veliko drugih dejavnikov in dodatnih izboljšav tehnik brizganja. Tako so na primer pri Canonu uporabili tehniko brizganja različno velikih kapljic. Na ta način zmore tiskalnik zmešati na izgled bolj prijetne barvne prelive. Tehnološko najzahtevnejši del brizgalnega tiskalnika je tiskalna glava. To je v bistvu cevka, v kateri je črnilo in je na eni strani priključena na rezervoar s črnilom, druga stran pa je odprta. Cilj brizgalnega tiskalnika je, da brizga kapljice črnila iz cevke čim hitreje, saj hitre kapljice letijo do papirja naravnost, kar zagotavlja bolj točno postavitev pik na papirju. Zaželeno je tudi, da kapljice letijo iz šobe posamično, kar preprečuje packe na papirju. Kapljice pa morajo biti tudi čim manjše, čim bolj okrogle in kar se da podobne ena drugi (FMF, 2016), (Wikipedia, Tiskalniki, 2016).

2.6.2. LASERSKI TISKALNIKI Prvi laserski tiskalnik (Xerox Star 8010), je prišel na tržišče leta 1977. Zaradi velikosti in visoke cene so ga kupovali večinoma laboratoriji in inštituti. S širjenjem osebnih računalnikov in razvojem laserskih tiskalnikov, so postajali laserski tiskalniki vedno boljše kvalitete in običajnemu potrošniku primerne cene (Hardware news, 2016). Laserski tiskalniki slovijo po tem, da proizvajajo visoko kvaliteten tisk. Delujejo na podobnem principu kot fotokopirni stroji, le da namesto močne luči, s pomočjo katere fotokopirni stroj bere podatke, uporablja laserski žarek (nekateri tiskalniki pa tudi svetleče diode). Najpomembnejši del laserskega tiskalnika ni laser, temveč valj, prevlečen s snovjo, ki jo lahko statično naelektrimo, razelektrimo pa s svetlobo. Imenujemo ga boben tiskalnika. Boben se na začetku tiskanja naelektri s pozitivnim nabijem. Nato z laserski žarkom, ki se premika naprej in nazaj po negativno nabitem bobnu ustvarimo diferencialno sliko - boben razelektrimo na določenih mestih. Sledi



razporejanje barvila (sestavljenega iz pozitivnih nabitih delcev) po celotni površini tiskalnika. Barvilo se tako zaradi odbojnosti med pozitivnimi delci nalepi zgolj na mestih, ki smo jih razelektrili z laserskim žarkom. Nato se zapelje v mehanizem papir, ki ga tiskalnik naelektri z negativnim nabojem. Ko se papir potegne po površini bobna, se zaradi privlačnosti med nasprotnima nabojema, barvilo prenese na papir. V nadaljnji fazi tiskalnik razelektri papir, da se le ta

odlepi od bobna. Tiskalnik pošlje papir še skozi razvijalno enoto, ki s segreje barvilo, katero se sprime z vlakni v papirju. Tiskalnik papir odloži na odlagalni pladenj. Boben se s pomočjo temu namenjene luči še razelektri in nato znova naelektri s pozitivnim nabojem. Sedaj je pripravljen na tiskanje nove strani. (Šepetavc, 2005), (Dominko, 2010).

2.6.3. RECIKLIRANJE KARTUŠ IN TONERJEV Raziskave dokazujejo, da je možno predelati kar 97 odstotkov, kartuš, tonerjev, ter trakov. Lahko jih ponovno uporabimo oziroma jih obnovijo v zato namenjenih podjetjih ali jih damo predelati v druge izdelke. Izrabljen toner lahko uporabimo kot surovine, kot na primer sta plastika (40%) in kovine (40%), ki sta glavna elementa v vseh tonerjih, nekaj malega pa je pene, gume, barv in črnil. Iz plastike lahko izdelujemo na primer gumbe, etuie za očala, pladnje iz kovine na primer vijake, šobe in podobno (Lep-planet, 2016). V Sloveniji morda najbolj poznan način zbiranja tonerjev in kartuš je zagotovo akcija Rdeči noski, kjer se zbrani denar od prodaje izrabljenih tonerjev in kartuš uporablja za tako imenovan »Reciklažni program v korist RDEČIH NOSKOV - klovnov zdravnikov!« Zbirna mesta so takšna kot so na Slika 2, ki so postavljena po vsej Sloveniji, najdemo jih na univerzah, v bolnišnicah, domu za ostarele, poslovnih centrih, trgovskih središči, v podjetjih in še bi lahko naštevali. Trenutne zbirne točke lahko najdemo na internetnem naslovu Rdeči noski. Z registracijo na njihovi strani pa si lahko naročite brezplačno zbiralno škatlo, ki vam jo ko je polna tudi brezplačno odpeljejo (Rdeči noski, 2016).

V Sloveniji poznamo vsaj še eno tovrstno zbiranje izrabljenih kartuš in tonerjev. Neprofitno društvo se imenuje Srčne mamice. Njihov zbiranje poteka na podoben način kot zbiranje pri Rdečih noskih, vendar denar, ki ga dobijo od podjetja, ki za njih odvaža in predeluje izrabljene kartuše in tonerje porabijo za drugačne namene. Na njihovi internetni strani lahko preberemo pod zavihkom »Akcije« preberemo za kakšen namen trenutno zbirajo tonerje in kartuše. Med drugim lahko v arhivu »Akcij« preberemo, da so s tako pridobljenimi sredstvi obdarovali otroke s plišastimi igračami v bolnišnicah, centrih za socialno delo. Zbirajo sredstva tudi za nakup aparatov, igral in kozmetike, seveda so vsa darila namenjena otrokom oz. bolnišnicam, ki skrbijo zanje. Društvo Srčne mamice se je med drugim povezalo tudi s podjetjem Big Bang. Z upravo Bigbang so se dogovorili, da bodo v njihovih trgovinah po vsej Sloveniji postavili zabojnike v katera bodo stranke Big Banga in njihovi zaposleni odlagali izrabljene tonerje in kartuše v zabojnike. Ta akcija poteka že več kot dve leti. Pred tem so v trgovinah Bigbang izrabljene kartuše in tonerje vozili v zbirna mesta z nevarnimi odpadki, sedaj pa ponje prihajajo iz podjetja Bitea iz Dravelj.



Slovensko podjetje Bitea d.o.o. iz Dravelj je po navedbah, ki jih najdemo na njihovi internetni strani v Sloveniji precej aktivno z zbiranjem in odvažanjem odpadnih kartuš in tonerjev. Njihove zbiralne akcije potekajo tudi po šolah. Otroci pa gredo z zbranim denarjem, ki ga dobijo od podjetja na primer na končne izlete.

Takšna sodelovanja med podjetji in neprofitnimi organizacijami moramo spoštovati, saj gre tu za zares dober namen. Poleg tega se na takšne načine v reciklažo zagotovo vrne bistveno več izrabljenih tonerjev in kartuš, ki so sicer izredno nevarni za okolje, istočasno pa imajo vsi vpleteni nekaj od tega. Podjetja na tak način pridejo do rabljenih tonerjev in kartuš po verjetno dokaj ugodnih cenah, jih reciklirajo ali obnovijo, ter jih obnovljene ponovno pošljejo na trg. Neprofitne organizacije kot so na primer Rdeči noski in Srčne mamice, pa na takšen način pridobijo nekaj sredstev, s katerimi lahko razveseljujejo naše najmlajše. Seveda pa lahko izrabljene tonerje in kartuše vrnemo tudi prodajalcu, ki jih je po zakonu dolžan vzeti in jih poslati dobaviteljem oziroma v zbirne centre z nevarnimi odpadki ali jih v tovrstne centre odnesemo sami.

Slika 2. Primer zbiranja izrabljenih kartuš in tonerjev za Rdeče noske (Rdeči noski, 2016).

Po zgledu koncerna HP in Kalifornije bi se morda lahko začeli zgledovati tudi ostale države sveta in proizvajalci tiskalnikov, ter se povezali za dobro okolja in ljudi. Zvezna država Kalifornija z Združenih državah amerike in HP sta se povezala v programu za »reciklažo tiskalniških kartuš in okolju prijazno okolje«. S tem projektom pričakujejo da bodo samo v tej zvezni državi izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za 500 ton. Program je zasnovan tako, da z zbiranje kartuš



pridobivamo točke, ki jih lahko izkoristimo za nadgradnjo tiskalnikov. Kartuše in tonerji se bodo zbirali brezplačno oziroma bodo poskrbeli za brezplačen odvoz le teh. Ocenjujejo, da bodo ko bo program v polnem zagonu, vsako leto na smetišča odložili 100 ton izrabljenih kartuš in tonerjev manj. Poleg tega bodo z reciklažo močno zmanjšali tudi porabo električne energije (Siol, 2016).



3. TISKANJE V PODJETJU PROMO.FIL D.O.O 3.1. OBSTOJEČE STANJE Za tiskanje vse potrebne dokumentacije, navodil, poročil, priporočil, pogodb in ostalih tiskanin se v podjetju Promo.fil uporablja multifunkcijsko napravo znamke Hewlett Packard, LaserJet MFP M375nw. To je barvna laserska multifunkcijska naprava primerna za manjša podjetja, z možnostjo brezžičnega tiskanja,

skeniranja, fotokopiranja in tiskanja različnih vrst papirja, kot so običajni A4 listi, kuverte, nalepke itn. Zaradi optimizacije stroškov smo se odločili za uporabo neoriginalnih tonerjev, ter običajnega pisarniškega papirja. Porabljene tonerje pa vrnemo dobavitelju le teh, ki jih pravilno reciklira. Po podatkih, navedenih na tiskalniku, ter na podlagi dobavnih listov, smo izračunali, da na leto natisnemo približno 10.000 črno belih strani, ter približno 6.000 barvnih strani. Večina natisnjenih strani je tiskana na svoj list papirja, le majhen delež pa obojestransko. Verjetno delni razlog v takšnem tiskanju je tudi »lenoba« uporabnikov, katerim se velikokrat ne da vračati liho natisnjenih strani nazaj v predalnik za papir, kjer bi se natisnile še sode strani. To težavo bi zagotovo lahko vsaj delno odpravili z nakupom multifunkcijske naprave ki bi imela vgrajen avtomatski obračalnik papirja imenovan tudi duplex. V takšen primeru bi kot privzeto nastavitev v uporabniških prenosnikih nastavil dvostransko tiskanje. Privzete lastnosti za tiskanje smo že takoj ob inštalaciji programske opreme multifunkcijske naprave na uporabniške prenosnike nastavili, da tiskajo z ekonomično porabo tonerjev. Tisk je zato sicer malenkost slabši (še posebej pri tisku slik), vendar naj bi po podatkih s strani proizvajalca prihranili okoli 10% toner prahu pri vsakem tisku. Ob raziskovanju smo ugotovili, da tiskalnika, ki ga trenutno uporabljamo ne moremo nadgraditi z obračalnikom listov, pa čeprav je praktično identičen, kot njemu soroden model HP LaserJet M475nw.

3.2. POSNETEK STANJA Podjetje Promo.fil je priklopljeno na zunanjega ponudnika internetnih storitev. Informacijska postavitev sistemov je sledeča: v središču našega raziskovalnega dela je seveda laserski tiskalnik, ki ima vzpostavljeno brezžično povezavo z usmerjevalnikom. Na brezžično omrežje je v času polne obiskanosti pisarne priklopljenih okoli 5-6 prenosnih računalnikov in še kakšen telefon. Brezžično omrežje v podjetju je zaščiteno z enkripcijo tipa AES, ki onemogoča dostop do našega omrežja nepooblaščenim in nepovabljenim gostom. Brezžično omrežje smo nastavili tako, da se nanj lahko priklopijo tudi gostje, kateri »vidijo« drugo brezžično omrežje, ki je namenjeno samo njim. Tudi to je zaščiteno z



geslom, vendar ob prijavi na omrežje ne morejo dostopati do tiskalnika in ne vidijo ostalih naprav, ki so povezane v omrežje. Podjetje se je za arhiviranje podatkov pred časom odločilo za nakup Qnap omrežne rešitve. Qnap smo nastavili tako, da ima vsak posameznik dostop do zasebnih podatkov, ki jih je na Qnap naložil sam, ter do podatkov, ki imajo

dodeljene različne nivoje dostopov. Te nivoje dostopov dodeli uporabnikom administrator v podjetju po navodilih direktorja. Zaradi zagotovitve hitrejšega branja in zapisovanja na Qnap smo v pisarni poleg brezžičnega omrežja, poskrbeli tudi za mrežne LAN kablom, na katere se posameznik lahko priklopi, če potrebuje večjo količino dokumentov. Ker pa se zavedamo, da so podatki ključnega pomena za vsak posel, smo pri vsakem uporabniku nastavili tudi VPN, ki mu omogoča, da se lahko od kjerkoli priklopi na Qnap, ter tako dostopi do podatkov. Ena izmed ključnih zadev v podjetju pa je tudi tiskanje. Obseg papirnega poslovanja in s tem tudi število natisnjenih strani v podjetju se je – v veliki meri tudi zaradi uporabe Qnap sistema – sicer opazno znižal, vendar pa se v tovrstni dejavnosti papirnemu poslovanju ni možno popolnoma izogniti. Trenutno tiskamo z laserskim tiskalnikom na papir z težo 80g/m2, zadnje čase s tiskalnikom natisnimo tudi veliko priporočil, ki jih potem pošljemo našim potnikom na teren, zato se število natisnjenih strani počasi a vztrajno povečuje, s tem pa se povečujejo tudi izdatki, ki jih podjetje potroši za tisk. Ker pa se danes skoraj vsak dan pojavljajo novi tiskalniki, ki po navedbah proizvajalcev prinašajo velike prihranke smo v podjetju, ki je tudi okoljsko ozaveščeno dolžni raziskati, kaj in koliko bi lahko privarčevali, ter kakšen vpliv na okolje bi imel morebiten nakup novega tiskalnika. Kot smo že omenili v raziskovanem podjetju trenutno porabljamo nadometne tonerje. V spodnjih dveh tabelah smo raziskali in dokazali, kolikšen je strošek ene natisnjene strani in kakšen bo skupen prihranek v času amortizacije pri dosedanji večfunkcijski napravi, ker uporabljamo nadomestne namesto originalnih tonerjev. Pri izračunih smo predvideli, da je dejanska pokritost tiska 15% in ne 5%, kot jo navajajo podatki o kapaciteti tonerjev. Morda najbolj očitni slabosti uporabe nadomestnih tonerjev sta dve, prva je

nekoliko slabša kvaliteta natisnjenih strani, druga, verjetno bolj pomembna pa je, da v primeru okvare, nimamo garancije. Pri izračunu smo predpostavili, da se barve pri barvnem tisku v povprečju mešajo v razmerju 90:10 za barve.



Znamka in model naprave črn tisk barvni tisk črn tisk barvni tisk

HP MFP375 nw 0,0231 € 0,0345 € 0,0825 € 0,1460 €

cena tiska na stran z

nadomestnim tonerjem

s 15% pokritostjo

cena tiska na stran z

originalnim tonerjem s

15% pokritostjo

razlika v ceni tiska med

nadomestnim in originalnim

tonerjem

+257% +424%

Tabela 1. Primerjava stroškov tiskanja z nadomestnimi oziroma originalnimi tonerji na stran na obstoječi napravi

Znamka in model naprave črn tisk barvni tisk črn tisk barvni tisk

HP MFP375 nw 1.107,65 € 829,73 € 3.955,88 € 3.511,30 €

skupaj:

+257% +424%

cena tiska s 15% pokritostjo v

času amortizacije z

nadomestnim tonerjem s

predvideno natisnjenimi 1500

stranmi na mesec - 66,6/33,3

črn/barvni tisk)

cena tiska s 15% pokritostjo v

času amortizacije z originalnim

tonerjem s predvideno

natisnjenimi 1500 stranmi na

mesec - 66,6/33,3 črn/barvni

tisk)

razlika v ceni tiska med

nadomestnim in originalnim

tonerjem (izraženo v odstotkih)

1.937,38 € 7.467,18 €

skupaj: +285%

Tabela 2. Primerjava stroškov tiskanja z nadomestnimi oziroma originalnimi tonerji v času amortizacije na obstoječi napravi

Namenoma smo tu naredili dve tabeli, da dobimo občutek, da se tistih »nekaj« centov razlike na natisnjeno stran med originalnim in nadomestnim tonerjem, v 4 letih spremeni v precejšnje številke.

Pri analizah v Tabela 1 in v Tabela 2 lahko vidimo, da so stroški tiska z originalnimi tonerji od 2,5-krat do 4-krat višji, kot je tisk z nadomestnimi tonerji.



4. PRENOVA 4.1. SPLOŠNO O TISKANJU Če se najprej osredotočimo na različni gramature papirja ugotovimo, da je poleg 80g/m2 dokaj enostavno dobavljiva še 75g/m2 različica papirja pri specializiranih dobaviteljih tiskarniškega repro materiala, vendar je le ta precej dražji. Papir iz alternativnih surovin je pa še težje dobavljiv in ravno tako dražji, čeprav je

proizvodnja cena obeh alternativ cenejša, še posebej, če bi kupili papir, ki je narejen iz konoplje. Skoraj vsi proizvajalci navajajo, da je z njihovih napravah možno tiskati že 60-65g/m2 papir, vendar je to v praksi dokaj neuporabno, saj se skozi tako tanek papir skoraj vidi skozenj. Poleg tega je problem tudi v tem, da so ti listi toliko tanjši, da marsikateri tiskalnik naenkrat vzame dva, namesto enega lista. V malih podjetjih potrebujemo večinoma multifunkcijske naprave, ki nam omogočajo skeniranje, tiskanje ter kopiranje. To se lastnosti, ki jih verjetno potrebuje vsak samostojni podjetnik oziroma manjše podjejte. Le te delimo v splošnem delimo na laserske in brizgalne naprave. V podjetju Promo.fil d.o.o. smo iskali napravo, ki poleg stroškovne in ekološke učinkovitosti zadostuje tudi načinom povezovanje – wifi. lahko tiskamo tudi preko VPN-ja. Potrebovali smo napravo s hitrim in izpisom. Poleg črnega tiska natisnemo, kaj nekaj tabel in obrazcev v barvni tehniki, vendar skoraj ne tiskamo slik, tako da potrebe po foto tisku v podjetju ni. K tem kriterijem smo v raziskovalni nalogi dodali zahtevo, da mora večfunkcijska naprava podpirati še avtomatski duplex, saj na tak način lahko precej privarčujemo pri stroških, hkrati pa smo tudi bolj ekološko prijazni. Ravno tako smo pod drobnogled vzeli tudi prednosti, ki jih oglašujejo proizvajalci naprav. To so ekonomske optimizacije (varčevanje z barvami, manjša poraba električne energije, cena tiska, duplex tiskanje), ekološke optimizacije (manj odpadne embalaže pri tonerjih oz. kartušah, manjša poraba el. energije). Porabo električne energije pri večfunkcijskih naprav v raziskavi nismo upoštevali, saj so razlike med napravami enakega cenovnega razreda zelo majhne. Poleg tega se cene električne energije in prispevkov dokaj pogosto spreminjajo, uporabniki pa lahko prestopajo tudi med ponudniki električne energije. Pri izbiri naprave moramo upoštevati tudi predvideno mesečno količino, ki je v raziskovanem podjetju okoli 1500 strani na mesec. V raziskovalni nalogi, smo naredili kratko primerjavo večfunkcijskih naprav.

Primerjali smo po tri izbrane modele z brizgalno in laser tehnologijo. Izhajali smo iz zahtev, da mora imeti naprava brezžično povezavo avtomatski podajalnik papirja, ter da je cenovno dostopen samostojnim podjetnikom in malim podjetjem. Primerjali smo cene naprav, cene originalnih tonerjev, cene originalnih kartuš, posledično pa smo seveda iz danih podatkov lahko izračunali koliko nas stane 1 natisnjena stran in koliko nas pride tisk v štirih letih, kolikor je predvidena amortizacijska doba tiskalnika.



Pri laserskih tiskalnikih, bi lahko upoštevali cene nadomestnih tonerjev, vendar smo se temu izognili, saj z uporabo le teh izgubimo garancijo v primeru okvare (čeprav je cena nadomestnih tonerjev tudi do 4x nižja). Pri nadomestnih kartušah pa je že v osnovi problem, ker jih skoraj ni, oziroma so na voljo samo za nekatere tiskalnike (tudi v ceni nadomestnih kartuš ne prihaja do

velikih odstopanj, kot pri laserskih tonerjih). Upoštevati moramo, da smo raziskavo naredili na podlagi uradnih podatkov, ki jih zagotavlja vsak proizvajalec večfunkcijskih naprav. Po navedbah proizvajalcev naprav, kartuš in tonerjev kapaciteta, ki je navedena, kot količina strani, ki jo lahko natisnemo z eno enoto upošteva standard za tiskamo s 5% pokritostjo tiska. Za lažjo predstavo smo na Slika 3 prikazali 5% pokritost (na levi strani) in 30% pokritost (na desni strani) (Printink, 2016).

Slika 3. Prikaz lista, potiskanega 5% oziroma 30%. (Printink, 2016)

»Standard je bil postavljen s strani mednarodne organizacije za standardizacijo - ISO (standard ISO/IEC 19798:2007) in predvideva, da povprečno dolgo poslovno pismo na A4 strani obsega 5 % pokritost tiskanja. Na pokritost in s tem število natisnjenih strani vpliva tudi font in velikost pisave, razmaki med vrsticami, širina okvirja na strani in vstavljeni elementi kot so glava, noga, logotip, grafični izpisi, slike ipd.« (Printink, 2016). V naši raziskavi smo poleg uradnih navedb o podatkih za tonerje in kartuše, ki predvideva 5% pokritost strani izračunali po naših ocenah še malo bolj realno ceno predpostavko, da je realna pokritost strani 15%.



Pri primerjave večfunkcijskih naprav smo pri vseh modelih v analizo dali največje kartuše oz. tonerje. Upoštevati pa moramo, da ima vsak laserski tiskalnik poleg tonerja, tudi boben, ki ga je potrebno zamenjati po določenem številu iztisnjenih strani. Boben ni ravno poceni. Pri brizgalnem tiskalniku pa stroškov z nakupom bobna nimamo.

4.2. ANALIZA SWOT

4.2.1. LASERSKI TISKALNIKI V Tabela 3. Analiza SWOT laserskih naprav smo raziskali in izpisali glavne prednosti, slabosti, priložnost in pasti laserskih tiskalnikov. Prednosti so zagotovo odličen kvaliteta izpisa dokumentov (ostri robovi), vedno enaka hitrost tiska, ne glede na pokritost strani. Tonerjih v laserskih naprav se običajno izrabijo do konca in ne v njih ne ostane nič prahu, kot je to praksa pri kartušah. Zaradi dokaj enostavne sestave laserskih naprav lahko pričakujemo dolgo življenjsko dobo, saj ključne elemente zamenjamo brez težav (toner, po potrebi tudi boben). Zaradi enostavne sestave je enostavno tudi vzdrževanje, v primer, da se prah malo strehe iz tonerja ga enostavno posesamo in praktično ne pušča nobenih sledi. Slabosti laserskih naprav so dokaj slabi v kvaliteti foto tiska, saj se barve ne morejo prelivati tako tekoče kot pri brizgalnih napravah. Pri delovanju do dokaj glasni, potrebujejo pa tudi kar nekaj časa, da se iz načina mirovanja pripravijo v delovanje, le ta čas je potreben za segrevanje bobna. Kot slabost moramo zagotovo omeniti še visoke cene tonerjev.

Priložnosti za izboljšave lahko iščemo pri samih proizvajalcih teh naprav. Morda bi le ti lahko uporabili novejše materiale, ki bi omogočali hitrejše segrevanje bobnov. Zagotovo bi lahko uvedli na primer pakete vzdrževanja, kot je so to uvedli v avtomobilski industriji, kjer imate na uradnem servisu z vsakim letom cenejše rezervne dele. Ker večina kupcev ne pomisli in se ne pozanima o menjavi bobnov, prodajalci in proizvajalci pa tega en obešajo na veliki zvon moramo definitivno izpostaviti tudi menjavo bobna, ki pri končnih stroških tiska dvigne ceno le tega.



Prednosti Slabosti

- odličen tisk dokumetnov - dolg čas do prvega tiska

- učinkovita izraba tonerja - visoke cene tonerjev

- hitro tiskanje ne glede na pokritost strani - glasnost delovanja

- enostavno čiščenje in vzdrževanje - slabši tisk fotografij

-dolga življenska doba

Priložnosti Pasti

- pocenitev tonerjev - menjava bobna

- krajši čas do prvega tiska

Analiza SWOT laserskih naprav

Tabela 3. Analiza SWOT laserskih naprav

4.2.2. BRIZGALNI TISKALNIKI V Tabela 4. Analiza SWOT brizgalnih naprav smo raziskali in izpisali glavne prednosti, slabosti, priložnost in pasti brizgalnih tiskalnikov. Prednosti so zagotovo odlična kvaliteta izpisa fotografij (lepo prelivanje in prehodi barv), Delovanje samih brizgalnih naprav je dokaj tiho. Tovrsten naprave potrebujejo zelo malo časa do prvega tiska, saj le te ne potrebujejo ogrevanja, kot na primer laserske naprave. V zadnjem času so kartuše postale dokaj velike in se da z eno natisniti že toliko strani, kot na primer s tonerji. Hkrati so cene kartuš v zadnjih letih močno padle. Slabosti brizgalnih naprav je v slabši kvaliteti tiska dokumentov, saj robovi niso tako zelo ostri. Pri brizgalnih napravah hitrost tiska močno vpliva pokritost strani, saj se z večjo pokritostjo daljša čas tiska. Izpostavit moramo tudi same kartuše, saj je tu izraba le teh lahko dokaj slaba, v njih ostane nekaj barve, poleg tega pa

se lahko ob neuporabi barva tudi zasuši. Če ob menjavi barv nismo previdni se lahko z njimi hitro umažemo, barve pa so tudi na koži precej trdovratne za odstranjevanje, da o morebitnih madežih na oblačilih sploh ne govorimo. Priložnosti za izboljšave trenutno vidimo predvsem v vpeljavi takšnih kartuš, v katere je barvno mogoče dolivati, kar so vodilni proizvajalci že uvedli v nižje cenovne brizgalne tiskalnike. Kot morebiti edina past ob nakupu in uporabi brizgalnih naprav bi omenili, da je sestava in delovanje le teh bolj zapletena, saj imajo te naprave pri samem tiskanju bistveno več gibljivih delov v primerjavi z laserskimi napravami. To pa praviloma pomeni večjo možnost okvar in posledično krajšo življenjsko dobo.



Prednosti Slabosti

- odličen tisk fotografij - slabši tisk dokumentov

- glasnost delovanja - slaba izraba kartuš

- kratek čas do prvega tiska - težavno čiščenje in vzdrževanje

- nizke cene kartuš

Priložnosti Pasti

- pocenitev tiska z barvami v flaškah - krajša življenska doba

- možnosti okvar

Analiza SWOT brizgalnih naprav

Tabela 4. Analiza SWOT brizgalnih naprav

4.3. PRIMERJAVA IZBRANIH VEČFUNKCIJSKIH NAPRAV V primerjavo med različnimi večfunkcijskimi napravami smo dali po tri modele brizgalnih naprav in tri modele laserskih večfunkcijskih naprav. Za laserske večfunkcijske naprave smo izbrali Samsung SL-C2670fw, HP CLJ M477dw in Canon MF724Cdw. Če te tri modele primerjamo med seboj, hitro vidimo, da je Samsungov model najdražji, vendar ima zaradi nižjih cen tonerjev nižje stroške tiska. Kot slabost Samsung večfunkcijske naprave lahko štejemo tudi najdaljši čas do prvega tiska. HP večfunkcijska naprava ima daleč najnižji čas do prvega tiska in najhitrejši tisk med navedenimi modeli, vendar je cena tiska precej višja kot pri Samsungu. Pri Canonu je začetna investicija najnižja in na prvi pogled se zdi morda uporabniku smotrna izbira, vendar ko pogledamo ceno

tonerje, glede na kapaciteto tiska vidimo, da je pri tej napravi le ta najvišji med vsemi. V Tabela 5. Primerjava laserskih večfunkcijskih naprav - podatke o cenah smo pridobili na internetni strani (Mimovrste, 2016 smo pri kapaciteti tonerjev upoštevali navedbe proizvajalcev, torej, da je pokritost natisnjenih strani 5%.

Znamka in model

laserske

večfunkcijske

naprave:

teža medija -

papir

hitrost barvnega

tiska

hitrost črnega

tiska

čas do prvega

tiska

priporočena mesečna

naklada

avtomatsko

dvostranko

tiskanje

Samsung SL-C2670FW 60 - 220g/m2 do 26 strani/min do 26 strani/min 19 s 700-4000 strani/mesec DA

HP CLJ MFP M477fdw 60 - 200g/m2 do 27 strani/min do 27 strani/min 9-9,5 s 750 - 4000 strani/mesec DA

Canon MF724Cdw 60 - 220g/m2 do 20 strani/min do 20 strani/min 14,5 s 750 - 2000 strani/mesec DA

cena napravecena črnega

tonerja

cena barvnega

tonerja

kapaciteta

črnega tonerja

kapaciteta barvnega

tonerja

cena

črnega

cena barvnega

tiska na stran

Samsung SL-C2670FW 763 € 90 € 89 € 5000 3500 0,0180 € 0,0247 €

HP CLJ MFP M477fdw 499 € 177 € 201 € 6500 5000 0,0272 € 0,0389 €

Canon MF724Cdw 456 € 119 € 122 € 3400 2900 0,0350 € 0,0414 € Tabela 5. Primerjava laserskih večfunkcijskih naprav - podatke o cenah smo pridobili na internetni strani (Mimovrste, 2016) Za brizgalne večfunkcijske naprave pa smo izbrali HP PageWide Pro 477dw, HO OfficeJet Pro 8730 in Brother MFC-J6920DV.



Če le te tri modele primerjamo med seboj ugotovimo, da je HP PageWide Pro 477dw najdražji. Vendar, kot se je pokazalo že pri laserskih napravah, najvišja začetna investicija pomeni končno najnižjo ceno tiska. Ta večfunkcijska naprava ima zaradi nižjih cen tonerjev nižje stroške tiska, morda velika prednost omenjenega tiskalnika je tudi v tem, da ima zelo veliko kapaciteto kartuš, kar pomeni, da jih ne rabimo ves čas menjavati, med vsemi modeli ko smo jih

primerjali pa ima daleč najvišjo hitrost tako barvnega, kot tudi črnega tiska. Naslednja HP naprava, ki smo jo dali v primerjavo je OfficeJet Pro 8730HP, le ta ima najnižjo ceno naprave. Cena barvnega tiska je skoraj enaka kot pri dražjem modelu HP PageWide Pro 477dw, vendar pa je cena črnega tiska med primerjanimi napravami daleč najvišja. Zadnja večfunkcijska naprava v Tabela 6. Primerjava brizgalnih večfunkcijskih naprav je Brother MFC-J6920DW, ki je cenovno postavljena med obe HP napravi. Pri tej napravi bi kot slabost omenili, da proizvajalec ne podaja časa do prvega tiska. Kot slabost lahko štejemo tudi dejstvo, da ima ta model zelo majhne kartuše, kar pomeni pogoste menjave. Cena črnega tiska je le malce višja kot pri HP PageWide Pro 477dw, vendar je cena barvnega tiska, pri tej napravi najvišja. Tudi v Tabela 6. Primerjava brizgalnih večfunkcijskih naprav smo pri kapaciteti kartuš upoštevali navedbe proizvajalcev, torej da je pokritost natisnjenih strani 5%.

Znamka in model

brizgalne večfunkcijske

naprave:

teža medija -

papir

hitrost barvnega

tiska

hitrost črnega

tiska

čas do prvega

tiska

priporočena mesečna

naklada

avtomatsko

dvostranko

tiskanje

HP PageWide Pro 477dw 60 - 200g/m2 do 40 strani/min do 40 strani/min 6,5-7 s 750-4000 strani/mesec DA

HP OfficeJet Pro 8730 60 - 200g/m2 do 20 strani/min do 24 strani/min 10-11 s 250-2000 strani/mesec DA

Brother MFC-J6920DW 64 - 285g/m2 do 20 strani/min do 22 strani/min ni podatka 500-2000 strani/mesec DA

cena napravecena črnega

tonerja

cena barvnega

tonerja

kapaciteta

črnega tonerja

kapaciteta barvnega

tonerja

cena črnega

tiska na

stran

cena

barvnega

tiska na

stran

HP PageWide Pro 477dw 603 € 122 € 116 € 10000 7000 0,0122 € 0,0161 €

HP OfficeJet Pro 8730 350 € 39 € 27 € 2000 1600 0,0197 € 0,0171 €

Brother MFC-J6920DW 410 € 33 € 15 € 2400 600 0,0137 € 0,0237 € Tabela 6. Primerjava brizgalnih večfunkcijskih naprav - podatke o cenah smo pridobili na internetni strani (Mimovrste, 2016). Izračunali smo kolikšen je strošek tiska na stran, ter kolikšen bi bil strošek v času predvidene 4 letne amortizacije naprave. Pri raziskavi smo upoštevali samo tisk naprav, saj imamo stroške s papirjem vedno enake, ne glede na to katero napravo uporabljamo, glede porabe elektrike pa smo že omenili v enem od zgornjih odstavkov. Pri barvnem tisku smo tudi tu uporabili predpostavko da je le ta sestavljen iz 10% črne in 90% barvne barve. Pri laserskih večfunkcijskih napravah smo z primerjalno tabelo dodali še večfunkcijsko napravo (HP MFP375nw), ki je trenutno v uporabi v raziskovanem podjetju. Pri tej napravi smo izračunali ceno tiska z nadomestnimi tonerji, ki se

uporabljajo trenutno, ter ceno tiska, če bi uporabili originalne tonerje, kot smo to predvideli pri ostalih napravah.



strošek tiska

72000 strani (5%

pokritost)

strošek tiska

72000 strani (15%

pokritost)

Laserske večfunkcijske naprave: črn tisk barvni tisk

HP MFP375 nw * 0,0077 € 0,0115 € 646,63 € 1.939,89 €

Samsung SL-C2670FW 0,0180 € 0,0247 € 1.456,79 € 4.370,37 €

HP CLJ MFP M477fdw 0,0272 € 0,0389 € 2.241,33 € 6.724,00 €

HP MFP375 nw 0,0275 € 0,0487 € 2.489,86 € 7.469,58 €

Canon MF724Cdw 0,0350 € 0,0414 € 2.673,01 € 8.019,02 €

cena tiska na stran

(5%pokritost)

(čas amortizacije je 4 leta s predvideno

natisnjenimi 1500 stranmi na mesec -

66,6/33,3 črn/barvni tisk)

Tabela 7. Primerjava stroškov tiska med posameznimi laserskimi večfunkcijskimi napravami.

strošek tiska 72000

strani (5% pokritost)

strošek tiska 72000

strani (15% pokritost)

Brizgalne večfunkcijske naprave: črn tisk barvni tisk

HP PageWide Pro 477dw 0,0122 € 0,0161 € 1.067,05 € 3.201,15 €

HP OfficeJet Pro 8730 0,0197 € 0,0171 € 1.293,79 € 3.881,37 €

Brother MFC-J6920DW 0,0137 € 0,0237 € 1.465,90 € 4.397,69 €

cena tiska na stran

(čas amortizacije je 4 leta s predvideno

natisnjenimi 1500 stranmi na mesec -

66,6/33,3 črn/barvni tisk)

Tabela 8. Primerjava stroškov tiska med posameznimi brizgalnimi večfunkcijskimi napravami. Kot je razvidno iz Tabela 7. Primerjava stroškov tiska med posameznimi laserskimi večfunkcijskimi napravami. in iz Tabela 8, sta za tisk najugodnejši napravi Samsung SL-C2670FW (na Slika 4. Laserska večfunkcijska naprava Samsung SL-C2670FW) iz družine laserskih večfunkcijskih naprav, ter HP PageWide Pro 477dw (na Slika 5. Brizgalna večfunkcijska naprava HP PageWide Pro 477dw) iz družine brizgalnih večfunkcijskih naprav. Zato smo se za nadaljnjo raziskavo osredotočili na ti dve napravi. Raziskali smo stroške (nakup naprave, nakup tonerjev oziroma kartuš), tehnične lastnosti, njune prednosti in slabosti, možnosti za izboljšavo in morebitne pasti pri nakupu oziroma uporabi.

4.3.1. SAMSUNG SL-C2670FW Na Slika 4 je fotografija laserske večfunkcijske naprave Samsung SL-C2670FW, v Tabela 9. Tehnični podatki o laserski večfunkcijski napravi Samsung SL-C2670FW pridobljeni na uradni internetni strani (Samsung, 2016) pa smo natančneje predstavili tudi tehnične lastnosti le te.



Slika 4. Laserska večfunkcijska naprava Samsung SL-C2670FW (Samsung, 2016)



Tehnični podatki SAMSUNG SL- C2670FW

Mere (Š x G x V) 469 x 452,5 x 504,3 mm

Teža 26,62 kg

Hitrost črno-belega tiskanja: do 26 strani/minuto

Hitrost barvnega tiskanja: do 26 strani/minuto

Prva natisnjena stran (v pripravljenosti) črno-bela manj kot 17 s

barvna manj kot 17 s

Kakovost črno-belega tiskanja (najboljša) do 600 x 600 dpi

Delovna obremenitev (mesečno, A4) do 60.000 strani

Priporočeno število strani na mesec proizvajalec ne navaja

Kakovost barvnega tiskanja (najboljša) 600 x 600 dpi

LCD prikazovalnik 4,3-palčni zaslon LCD na dotik

Število tiskalnih kartuš 4 (črn, rdeč, rumen, moder)

Ločljivost skeniranja do 1200 x 1200 dpi

Zmogljivost samodejnega podajalnika dokumentov 50 listov

Duplex obojestransko skeniranje DA

do 600 x 600 dpi

Obojestransko kopiranje DA

FAX FAX DA

Brezžična povezava 802.11b/g/n

Standardna povezava

High-Speed USB 2.0,

USB Host,

1 Ethernet 10/1000 Base-TX network,

2 RJ-11 modem port/phone line

Podprti operacijski sistemi

Windows 8 / 7 / Vista / XP / 2008R2 / 2008 /

2003, Mac OS X 10.4 - 10.8, različni sistemi

Linux / Unix

Združljivost s spominsko kartico SD kartica 4GB

Notranji pomnilnik 512MB

NapajanjeInput voltage: 100 to 240 VAC (+/- 10%), 50/60

Hz (+/- 3 Hz)

Poraba energije

600 watt (največ)

500 watt

18 watt stanje pripravljenosti

2.48 watt spanje

0.1 watt ugasnjen

Energetska učinkovitost Eco Mode

Raven hrupa

Manj kot 55 dBA (tiskanje) / Manj kot 56 dBA

(kopiranje) / Manj kot 37 dBA (stanje

pripravljenosti)

Zahteve za

napajanje in

delovanje

Mere in teža

TISKANJE

SKENIRANJE

KOPIRANJE

Možnosti

povezovanja

Tehnični

podatki o

Tabela 9. Tehnični podatki o laserski večfunkcijski napravi Samsung SL-C2670FW pridobljeni na uradni internetni strani (Samsung, 2016).

4.3.2. HP PAGEWIDE PRO 477DW Na Slika 5. Brizgalna večfunkcijska naprava HP PageWide Pro 477dw je brizgalna večfunkcijska naprava HP PageWide Pro 477dw, v Tabela 10. Tehnični podatki o brizgalni večfunkcijski napravi HP PageWide Pro 477dw pridobljeni na uradni internetni strani (HP, 2016) pa smo podrobneje predstavljene njene tehnične lastnosti.



Slika 5. Brizgalna večfunkcijska naprava HP PageWide Pro 477dw (HP, 2016)

Tehnični podatki HP PageWide Pro 477dw

Mere (Š x G x V) 530 x 407 x 467 mm

Teža 26.39 kg

Hitrost črno-belega tiskanja: do 40 strani/minuto

Hitrost barvnega tiskanja: do 40 strani/minuto

Prva natisnjena stran (v pripravljenosti) črno-bela približno 6.5 s

barvna približno 7 s

Kakovost črno-belega tiskanja (najboljša) do 600 x 600 dpi

Delovna obremenitev (mesečno, A4) do 50.000 strani

Priporočeno število strani na mesec 750 to 4.500

Kakovost barvnega tiskanja (najboljša) 600 x 600 dpi

LCD prikazovalnik 4,3-palčni zaslon LCD na dotik

Število tiskalnih kartuš 4 (črna, rdeča, rumena, modra)

Ločljivost skeniranja do 1200 x 1200 dpi

Zmogljivost samodejnega podajalnika dokumentov 50 listov

Duplex obojestransko skeniranje DA

do 600 x 600 dpi

Obojestransko kopiranje DA

FAX FAX DA

Brezžična povezava 802.11b/g/n

Standardna povezava

High-Speed USB 2.0,

1 Hi-Speed USB 2.0 Device,

1 Ethernet 10/100 Base-TX network,

2 RJ-11 modem port/phone line

Podprti operacijski sistemi

Windows 10, 8.1, 8, 7: 32-bit/64-bit, Vista

MAC OS X v10.11 El Capitan, OS X v10.10

Yosemite, OS X v10.9 Mavericks

Združljivost s spominsko kartico NE

Notranji pomnilnik 768MB

NapajanjeInput voltage: 100 to 240 VAC (+/- 10%), 50/60 Hz

(+/- 3 Hz)

Poraba energije

100 watt (največ),

70 watt povprečno tiskanje

10 watt stanje pripravljenosti

4.8 watt spanje

0.2 watt ugasnjen

Energetska učinkovitost ENERGY STAR® qualified

Raven hrupa proizvajalec ne navaja

Zahteve za

napajanje in

delovanje

Mere in teža

TISKANJE

SKENIRANJE

KOPIRANJE

Možnosti

povezovanja

Tehnični

podatki o



Tabela 10. Tehnični podatki o brizgaln i večfunkcijski napravi HP PageWide Pro 477dw pridobljeni na uradni internetni strani (HP, 2016).

4.3.3. POVZETEK TEHNIČNIH LASTNOSTI Kot lahko razberemo iz Tabela 9. Tehnični podatki o laserski večfunkcijski napravi Samsung SL-C2670FW pridobljeni na uradni internetni strani (Samsung, 2016) in Tabela 10. Tehnični podatki o brizgalni večfunkcijski napravi HP PageWide Pro 477dw pridobljeni na uradni internetni strani (HP, 2016)nam morda najprej v oči pade podatke o hitrosti tiskanja saj nas je pri primerjavi teh dveh naprav presenetil podatek (po navedbah proizvajalca), ki pravi da brizgalna večfunkcijska naprava tiska hitreje kot tiska laserska večfunkcijska naprava. Kot smo pri porabi električne energije lahko pričakovali, je bistveno večji porabnik le te laserska večfunkcijska naparava, saj v času tiska porabi približno 7-krat več električne energije, kar je predvsem posledica drugačne zasnove in delovanja laserskega tiska. Žal ne moremo primerjati glasnosti delovanja, saj HP za brizgalno večfunkcijsko napravo ne navaja podatkov, skoraj zagotovo pa lahko trdimo, da je samo tiskanje na laserski napravi

glasnejše kot na brizgalni. Drugače sta napravi približno enako težki in v pisarni zasedeta enako prostora. Izpostavimo tudi dejstva, da obe napravi zadostujeta zahtevam uporabnikov in dodatnim zahtevam za optimizacijo stroškov tiskanja, ter znižanja slabega vpliva na okolje: - fotokopiranje - barvno tiskanje - skeniranje - brezžična povezava - avtomatska duplex enota Iz Tabela 9 in Tabela 10 lahko razberemo tudi tehnične podatke obeh preučevanih enot. Kot zanimiv podatek se izkaže, da je praktično na celotnem tehničnem področju v prednosti brizgalna večfunkcijska naprava. Še posebej vredno omembe je, da je ima brizgalna večfunkcijska naprava bistveno višjo hitrost tiska, kar je bila v splošnem do sedaj v domeni laserskih tiskalnikov. V kvaliteti tiska pa zagotovo še vedno prednjačijo laserske naprave, saj je že njihovo delovanje v osnovi, bistveno bolj natančno in precizno. Najbolj pa pridejo do izraza barven tisk oziroma slike. Po podatkih iz uradne spletne strani Samsung Slovenija, je potrebna menjava bobna pri večfunkcijski napravi Samsung SL-C2670FW šele po natisnjenih 100.000 straneh, zato strošek menjave bobna nismo vključili v strošek amortizacije.

4.3.4. STROŠKOVNA PRIMERJAVA IZBRANIH VEČFUNKCIJSKIH NAPRAV Po raziskavi, ki smo jo opravili na tehničnem, smo se natančneje lotili če skupnih stroškov v času amortizacije, vključno z nakupom naprave za vsako večfunkcijsko napravo posebej. Čas amortizacija večfunkcijske naprave smo ocenili na 4 leta.



Kot lahko vidimo v Tabela 11 je laserska večfunkcijska naprava malce dražja, cene tonerjev pa so nižje, vendar imajo le ti nižjo kapaciteto, kot kartuše za HP večfunkcijsko napravo, kar pomeni, da je strošek tiska na laserski večfunkcijski napravi višji. Skupni strošek v času amortizacije pri brizgalni večfunkcijski napravi HP PageWide Pro 477 je približno 3.800€, pri laserski Samsung SL-C2670FW pa je le ta za dobrih 34% višji oziroma znaša dobrih 5.100€.

Znamka in model naprave

cena

naprave -

začetna

investicija

cena originalnih

tonerjev/kartuš

črne barve

cena

originalnih

tonerjev/kartu

š barvne barve

možnost

nakupa

nadomestnih

barv

kapaciteta

črne barve

(5% pokritost

strani)

kapaciteta

barvne barve

(5% pokritost

strani)

strošek tiska v

času

amortizacije +

začetna

investicija

HP PageWide Pro 477dw 603,0 € 122,0 € 116,0 € NE 10000 7000 3.804,0 €

Samsung SL-C2670FW 763,0 € 90,0 € 89,0 € DA 5000 3500 5.133,0 €

Cene in informacije o nakupu nadomestnih barv pridobljene na internetni strani (Mimovrste, 2016)

Tehnične lastnosti o tonerjih pridobljene na uradni internetni (Samsung, 2016)

Tehnične lastnosti o kartušah pridobljene na uradni internetni (HP, 2016) Tabela 11. Primerjava cen potrošnega materiala in začetne investicije Kot zanimivost naj morda še omenimo, da se cene barvnih brizgalnih večfunkcijskih naprav večinoma končajo že okoli 600€. Cene barvnih laserskih večfunkcijskih naprav pa se pri 250€ šele dobro pričnejo, dosegajo pa lahko tudi

več deset tisoč Euro. Izboljšave pri brizgalnih napravah za male poslovne uporabnike bi ob nespremenjeni tehnologiji tiskanja zagotovo lahko iskali v dodatnih pocenitvah barv. Morda bi se proizvajalci tu lahko zgledovali po tehnologiji, ki so jo vpeljali v cenejše tiskalnike, to so flaške z barvo, ki jo uporabnik lahko dolije, ko jo zmanjka v tiskalniku. Izboljšave pri laserskih tiskalnikih pa bi ravno tako lahko iskali v pocenitvi tonerjev, saj številni proizvajalci nadomestnih tonerjev s svojimi nizkimi in med seboj tekmovalnimi cenami dokazujejo, da je na tem področju veliko prostora za njihov zaslužek, kar bi lahko s pridom izkoristili tudi proizvajalci laserskih naprav z nižjimi cenami. Razmerja med originalnimi in nadomestnimi tonerji dosežejo tudi večkratnik cene v prid nadomestnega tonerja. Po vsej analizi in raziskavi večfunkcijskih naprav moramo upoštevati, da sta omenjeni napravi primerni za manjša podjetja oziroma uporabnike, ki ne bodo natisnili več tisoč ali celo deset-tisoče strani mesečno. V tem primeru, bi imeli napravi verjetno precej krajšo življenjsko dobo, pri laserski večfunkcijski napravi pa bi po natisnjenih 100.000 straneh morali zamenjati tudi boben. V primeru, da bi se obseg tiskanja v podjetju močno povečal, bi definitivno svetovali predčasni nakup zmogljivejše laserske večfunkcijske naprave. Pri slednjih je začetna investicija seveda višja, vendar je potem tisk praviloma cenejši.



5. ZAKLJUČKI 5.1. OCENA UČINKOV V raziskovanem podjetju smo se nevede, da bomo z uporabo nadomestnih tonerjev izgubili garancijo odločili za uporabo le teh, saj smo z njimi stroške izpisa znižali za 76% pri barvnem tisku in za 72% pri črnem tisku. Prevedeno v številke, v 4 letih bomo ob predvideno natisnjenih 72.000 strani privarčevali približno 5.500€ seveda

ob predpostavki, da v tem času ne bo prišlo do okvare in se bomo zadovoljili z nekoliko slabšim tiskom (kot so morebitne občasne črte, nepravilna kalibracija barv, itn.). Če pa bo v garancijskem roku prišlo do kakšne resnejše okvare, potem bomo verjetno imeli težave, saj nam servis ne bo zagotovil brezplačnega popravila. Tej situaciji bi se lahko izognili z uporabo brizgalne večfunkcijske naprave. Kvaliteta tiska je res pri brizgalnih napravah res nekoliko slabša, vendar v podjetjih, kjer se večinoma tiska besedilo in tabele, kot je to primer raziskovanega podjetja to niti ni tako pomembno. Kot smo ugotovili v raziskavi, v približno enakem raziskovanem cenovnem razredu v večini tehničnih lastnosti vodi brizgalna večfunkcijska naprava pred lasersko.

5.2. POGOJI ZA UVEDBO Ker so v raziskovanem podjetju, večfunkcijsko napravo kupili šele pred slabima dvema letoma se za nakup nove skoraj zagotovo ne bodo odločili. Po grobih ocenah direktorja podjetja, kar potrjuje tudi naša raziskava so v podjetju že do danes prihranili toliko z uporabo nadomestnih tonerjev, da imajo napravo že pokrito v celoti, tudi v primeru če neha delovati naslednjega dne. Poleg tega pa bo vsak čas konec garancijske dobe popravila. V primeru pa, da bi se v podjetju sedaj odločali za nakup večfunkcijske naprave bi bilo bolj smotrno kupiti brizgalno večfunkcijsko napravo, saj na koncu amortizacijskega obdobja razlika v stroških tiska in investicije ni tako zelo velika. Kot je razvidno iz raziskovalnega dela, so brizgalne večfunkcijske naprave v segmentu, ki je primeren malim podjetjem in samostojnim podjetnikom napredovale do te mere, da se lahko kosajo z laserskimi večfunkcijskimi napravami.

5.3. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Zagotovo bi pri varovanju okolja precej pridobili, če bi namesto lesa, kot glavni vir za papir uporabljali bambus ali konopljo. Vendar je za enkrat po takšni vrsti papirja še premalo povpraševanja, zato je takšen papir posledično dražji in tudi težje dobavljiv. Ker je evropska unija zelo velik porabnik papirja, bi to lahko spremenili skoraj čez noč. Na primer evropska unija bi lahko zagnala večjo reklamno propagando, ki bi ozaveščala ljudi o prednosti, ki bi jih imela uporaba takšnega papirja za okolje. Ter morda tudi s svojimi smernicami ali subvencijami podprla rabo papirja, ki je pridobljen na bolj okolju prijazen način.



Kar pa se tiče uporabe večfunkcijskih naprav pa so nadaljnje rešitve definitivno možne v kratkem roku. Ena takšnih bi bila lahko, da bi pri brizgalnih napravah »stekleničke« z barvami iz cenejših tiskalnikov prenesli tudi v poslovni razred večfunkcijskih naprav. Rešitev za pocenitev laserskega tiska bi morda lahko iskali tudi v pocenitvi

laserskih tonerjev, saj smo videli, da je cena nadomestnih laserskih tonerjev lahko tudi do 3krat nižja ob predvidoma enaki kvaliteti tiska. Lahko pa bi se kakšen večji proizvajalec nadomestnih tonerjev dogovoril s proizvajalcem laserskih naprav, da bi zanj izdeloval nadomestne tonerje, ki pa ne bi izničili garancije. Ali pa bi za »starejše« naprave uvedli posebne popuste. Oba zgoraj omenjena koncepta, so pred časom uvedli v avtomobilski industriji oziroma na pooblaščenih servisih po Sloveniji (WV, Renault,…). Saj so le ti izgubljali stranke, takoj po preteku garancijskega roka avtomobilov, stranke pa so zaradi cenejšega vzdrževanja avtomobil raje peljale na »ne uraden« oziroma ne pooblaščeni servis.



LITERATURA IN VIRI

Dominko S., 2010. Laserski tiskalniki zadnje generacije. (Seminarska naloga) Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti.

Ekologi brez meja, 2014. Pridobljeno 15.9.2016 na http://ebm.si/p/star-

papir2014/Gradivo_za%20medije_SPZNU14_12032014.pdf

EPA, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

https://archive.epa.gov/region4/rcra/mgtoolkit/web/html/faqs.html

Finance, 2009. Pridobljeno 15. 9. 2016 na https://beta2.finance.si/files/2009-11-19/IKT%20INFORMATOR.pdf

Finance, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

http://gradbenistvo.finance.si/8336748

FMF, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na http://www.educa.fmf.uni-

lj.si/izodel/sola/2000/di/Postrak/zgradba_racunalnika/ink-jet.htm)

Hardware news, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na http://www.devhardware.com/c/a/Hardware-News/The-Newest-Innovations-in-Printing-Technology/1/

HP, 2016. Pridobljeno 10.9.2016 na

http://www8.hp.com/si/sl/products/printers/product-detail.html?oid=7771118

Humar M., 1996. Papirniški terminološki slovar. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Iglič B., 1988. Kratka tehnologija pridobivanja vlaknin in proizvodnje

papirja ter kartona za slušatelje lesarstva na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo.

Iglič B., 1993. Pridobivanje celuloznih vlaknin. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.

ISO 216, 2016. Wikipedija. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/ISO_216

Lep-planet, 2016. Pridobljeno 20.9. 2016 na http://www.lep-

planet.si/kaj-lahko-recikliramo/drugo/kartuse/

Mimovrste, 2016. Pridobljeno 11.9.2016 na http://www.mimovrste.com

Novak G., 1998. Papir, karton, lepenka. Ljubljana, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo.

Od lesa do papirja, 2005. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

http://www.uciteljska.net/Zgodovina6/ZapisMisli/VIRIZP/papir.pdf

Paperrecovery, 2014. Pridobljeno 15. 9. 2016 na http://www.paperrecovery.org/uploads/Modules/Publications/Final_MonitoringReport2014.pdf

Pavlin C., 2011. Zdaj tudi certifikacija gozdov. Deloindom.si. Pridobljeno

15. 9. 2016 na http://www.deloindom.si/zdaj-tudi-certifikacija-gozdov

PEFC, 2014. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

http://www.kgzs.si/Portals/0/GOZD%20regijska%20certifikacija%20Pefc-splet.docx

http://ebm.si/p/star-papir2014/Gradivo_za%20medije_SPZNU14_12032014.pdf

http://ebm.si/p/star-papir2014/Gradivo_za%20medije_SPZNU14_12032014.pdf

https://archive.epa.gov/region4/rcra/mgtoolkit/web/html/faqs.html

https://beta2.finance.si/files/2009-11-19/IKT%20INFORMATOR.pdf

http://gradbenistvo.finance.si/8336748

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2000/di/Postrak/zgradba_racunalnika/ink-jet.htm

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2000/di/Postrak/zgradba_racunalnika/ink-jet.htm

http://www.devhardware.com/c/a/Hardware-News/The-Newest-Innovations-in-Printing-Technology/1/

http://www.devhardware.com/c/a/Hardware-News/The-Newest-Innovations-in-Printing-Technology/1/



https://sl.wikipedia.org/wiki/ISO_216

http://www.lep-planet.si/kaj-lahko-recikliramo/drugo/kartuse/

http://www.lep-planet.si/kaj-lahko-recikliramo/drugo/kartuse/

http://www.mimovrste.com/

http://www.uciteljska.net/Zgodovina6/ZapisMisli/VIRIZP/papir.pdf

http://www.paperrecovery.org/uploads/Modules/Publications/Final_MonitoringReport2014.pdf

http://www.paperrecovery.org/uploads/Modules/Publications/Final_MonitoringReport2014.pdf

http://www.deloindom.si/zdaj-tudi-certifikacija-gozdov





Printink, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na https://www.printink.si/t/kaj-je-5-pokritost

Rdeči noski, 2016. Pridobljeno 21.9.2016 na

http://www.rdecinoski.org/kartuse

Samsung, 2016. Pridobljeno 10.9.2016 na

http://www.samsung.com/si/consumer/it/printer-multifunction/color-multifunction-printer/SL-C2670FW/SEE

Siol, 2016. Pridobljeno 21.9.2016 na http://siol.net/digisvet/novice/hp-in-kalifornija-za-zmanjsanje-izpustov-toplogrednih-plinov-279424

Strozak P. I., 2014. Vrednotenje okoljskih vplivov proizvodnje papirja skladno s standardom ISO 14025 v papirnici v Bío Bío regiji v Čilu (Magistrsko delo). Koper: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Šepetavc P., 2005. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

http://www.monitor.si/clanek/z-laserjem-na-papir/121513/.

Wikia, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

http://novebiologije.wikia.com/wiki/Dolo%C4%8Ditev_specifi%C4%8Dnih_problemov_%C4%8Di%C5%A1%C4%8Denja_odpadnih_vod_papirne_industrije

Wikipedia, Environmental impact of paper, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Environmental_impact_of_paper

Wikipedia, Tiskalniki, 2016. Pridobljeno 15. 9. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiskalnik.

KAZALO SLIK Slika 1. Recikliranje papirja v Evropi, v obdobju 1991 – 2014 (Paperrecovery, 2014)...................................................................................................................................... 7 Slika 2. Primer zbiranja izrabljenih kartuš in tonerjev za Rdeče noske (Rdeči noski, 2016). ......................................................................................................................... 11 Slika 3. Prikaz lista, potiskanega 5% oziroma 30%. (Printink, 2016)........................ 17 Slika 4. Laserska večfunkcijska naprava Samsung SL-C2670FW (Samsung, 2016)... 23 Slika 5. Brizgalna večfunkcijska naprava HP PageWide Pro 477dw (HP, 2016)....... 25

KAZALO TABEL Tabela 1. Primerjava stroškov tiskanja z nadomestnimi oziroma originalnimi tonerji na stran na obstoječi napravi ....................................................................... 15 Tabela 2. Primerjava stroškov tiskanja z nadomestnimi oziroma originalnimi tonerji v času amortizacije na obstoječi napravi..................................................... 15 Tabela 3. Analiza SWOT laserskih naprav ................................................................. 19 Tabela 4. Analiza SWOT brizgalnih naprav ............................................................... 20 Tabela 5. Primerjava laserskih večfunkcijskih naprav - podatke o cenah smo pridobili na internetni strani (Mimovrste, 2016) ...................................................... 20 Tabela 6. Primerjava brizgalnih večfunkcijskih naprav - podatke o cenah smo

pridobili na internetni strani (Mimovrste, 2016)...................................................... 21

https://www.printink.si/t/kaj-je-5-pokritost

https://www.printink.si/t/kaj-je-5-pokritost



http://siol.net/digisvet/novice/hp-in-kalifornija-za-zmanjsanje-izpustov-toplogrednih-plinov-279424

http://siol.net/digisvet/novice/hp-in-kalifornija-za-zmanjsanje-izpustov-toplogrednih-plinov-279424

http://www.monitor.si/clanek/z-laserjem-na-papir/121513/



https://en.wikipedia.org/wiki/Environmental_impact_of_paper

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiskalnik



Tabela 7. Primerjava stroškov tiska med posameznimi laserskimi večfunkcijskimi napravami. ................................................................................................................. 22 Tabela 8. Primerjava stroškov tiska med posameznimi brizgalnimi večfunkcijskimi napravami. ................................................................................................................. 22 Tabela 9. Tehnični podatki o laserski večfunkcijski napravi Samsung SL-C2670FW pridobljeni na uradni internetni strani (Samsung, 2016)......................................... 24 Tabela 10. Tehnični podatki o brizgalni večfunkcijski napravi HP PageWide Pro 477dw pridobljeni na uradni internetni strani (HP, 2016)....................................... 26 Tabela 11. Primerjava cen potrošnega materiala in začetne investicije................ 27

Documents

OPTIMIZACIJA TISKANJA IN NJEGOV VPLIV NA OKOLJE V …laserskih večfunkcijskih naprav smo izvedli z analizo SWOT. Iz navedenih tehničnih lastnosti smo izluščili samo tiste lastnosti,