-
LASTNOSTI IN UPORABA LESA JELKE
Katarina Čufar, Martin Zupančič
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta
VIII/34, 1000 Ljubljana, SLO
-
Brez obarvane jedrovine Les brez smolnih
kanalovLes ni naravno trajen
-
Gostota ro Ocena300-500 nizka
•Grosser & Teetz 1985
•Celuloza,papir•Iverne plošče•Luščen furnir •Izdelki iz
furnirja•Rezan furnir•Lažji okviri•Pohištvo in drugi izdelki
-
Gostota lesaro 320...410...710 kg/m3
odvisna od širin branik in deleža kasnega lesa
Rani les
Kasni les
-
(Wagenführ 2007, Grosser & Teetz 1985)
Tlačna trdnost II40 N/mm2
Upogibna trdnost II62 N/mm2 do 68 N/mm2
-
Les se zmerno krči in ima po sušenju dobro dimenzijsko
stabilnostTotalni skrčki ß: vzdolžni (ßl) 0,1 %tangencialni (ßt)
7,2 do 7,6 %radialni (ßr) 2,9 do 3,8 %volumenski (ßv) 10,2 do 11,5
%
Diferencialno nabrekanje (q), nabrek ob spremembi lesne
vlažnosti za 1 % : radialni (qrad) 0,14 %/% tangencialni (q) 0,28
do 0,32 %/%volumenski 0,34 do 0,38 %/%
(Wagenführ 2007, Grosser & Teetz 1985)
ßt
-
Les ni naravno trajenBeljava se dobro impregnira, jedrovina
zadovoljivo
Sušenje -dobro in hitro (brez zvijanja in pokanja)Obdelava -
dokaj dobra z vsemi orodji in strojiŽebljanje in vijačenje -
dobroLepljenje – dobroPovršinska obdelava – dobra, vsi komercialni
laki
pH-vrednost lesa 5,5 do 6,1Les je izredno odporen proti kislinam
in bazam.Les ni kemijsko reaktiven
-
SPIRALNA RASTrahla spiralna rast normalnaizrazita spiralna rast
napaka
-
MOKRO SRCE
okuženo z bakterijamivisoka vlažnostspremenjena permeabilnostpo
sušenju lesa izgine
Čufar. 1990. Doktorska disertacija
Torelli, Sinjur, Gorišek. 2007. Biologija mokrega srca pri
jelki. GV
Torelli, Gorišek, Oven, Merela. 2005. Mokro srce pri jelki.
Les
-
•radialne natezne napetosti•šibko mesto
v živem drevesu
KOLESIVOST,KROŽNE RAZPOKE
-
SmrekovinaVsebuje smoloLes bolj svilnat
Aromatičen vonjBolj zaželena
JelovinaNe vsebuje smole
Kemijsko nereaktivnaLes bolj “pust”, manj svilnat
Napake: kolesivost, mokro srce
-
Celuloza in papir, iverne plošče, opažne plošče za
gradbeništvo
r0
-
PohištvoNotranje oblogePodi
OknaNotranja vrata
OstrešjaZunanji opaži
-
SkodleŠkafiSodiGlasbeni inštrumentiKoritaLesene cevi
-
Les za konstrukcije, ostrešjaV preteklosti so v Sloveniji
prevladovala jelova ostrešja
17601848
17481544, 1692
1758
-
1900 1910 1920 1930 1940 1950 1984
Leto
0
400
RW
(0,0
1m
m)
Situacija 1985, nad Bistro pri Vrhniki
prizadeta
zdrava drevesa
-
Nepopolne in izpadle branike
0,3 mm0,3 mm
-
BIGLER, C., GRIČAR, J., BUGMANN, H., ČUFAR, K. 2004Growth
patterns as indicators of impending tree death in silver fir Forest
Ecology & Management 199: 183-190
Situacija 2002, Ravik pri Logatcu
prizadetamrtva
zdrava
Modeli smrtnosti (mortality models)Velika prizadeta
drevesa-velika nevarnost da bodo
odmrla okoli 10 let po tem ko prirastek drastično pade in se
pojavijo manjkajoče branike v prsni višini
-
1 mm
1 mm
Normalen prirastek
Prirastek pri zelo prizadetem drevesu
-
15 October 1999
Schmitt et al. 2003Gričar 2006, 2007Gričar et al. 2005, 2007
S1
M
S2P
Nastajanje lesa v kambiju
-
SKORJA JELKE
SKORJA JELKE
Skorja
Gospodarski pomenFiziološki pomen
-
zaščita
1 cm
Prevajanje asimilatov
KRŽE, GRIČAR, ČUFAR. 2007. Zbornik gozdarstva in lesarstva
84GRIČAR, KRŽE, ČUFAR. 2009.IAWA
-
ČufarGorišekGričarKermavnarKržeLevaničMerelaOvenRobičStražeTorelliZupančič
Raziskave jelke na Oddelku za lesarstvo Katedra za tehnologijo
lesa
COBISSSpletna stran
-
Nastajanje lesa
LASTNOSTI IN UPORABA LESA JELKE ��Katarina Čufar, Martin
Zupančič ��Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, �Rožna
dolinaGostota lesa �ro 320...410...710 kg/m3 �odvisna od širin
branik in deleža kasnega lesa
