Click here to load reader
Upload
ivan-gogala
View
85
Download
14
Embed Size (px)
Citation preview
VIRI ONESNAŽEVANJA
• Na leto načrpajo in predelajo preko 3 milijarde t nafte, polovico te količine prevažajo z ladjami
• Tankerji: balastne vode-nekaj sto t ostanka na večjem tankerju
• Vzdrževanje v doku: vzdrževanje, popravila, čiščenje ladje
• Naftni terminali: nesreče zaradi človeških napak, puščanja cevi...
• Težko gorivo in zaoljene vode: predhodno čiščenje v separatorjih
VIRI ONESNAŽEVANJA
• Nesreče tankerjev: so razmeroma pogoste, a pri večini ne pride do razlitja tovora, pri večjih nesrečah so posledice lahko katastrofalne, saj se nesreče največkrat zgodijo na območjih gostejšega prometa (ožine, obalno morje)
• Nesreče drugih ladij: možno razlitje težkega goriva• Črpanje nafte: voda prisotna v surovi nafti,
predhodno čiščenje v separatorjih• Rafinerije na obali: voda v nafti, voda uporabljena
pri predelavi surove nafte
VIRI ONESNAŽEVANJA
• Spiranje urbanih področij in vnos z rekami: spiranje cest, ulic, industrijskih območij
• Vnos iz atmosfere: emisije iz prometa, industrije, kurišč..., mokra in suha depozicija
• Odlaganje v morje: poglabljanje plovnih poti, odlaganje sedimenta v morje, možno onesnaženje
• Naravni viri: izviri nafte na morskem dnu, fitoplankton in kopenske rastline sintetizirajo nekatere ogljikovodike
OCENJEN SVETOVNI VNOS OGLJIKOVODIKOV V MORJE (106 t/leto)
Date Oil Spill Location Volume in tonnes
1967 Torrey Canyon, grounding England 108,100 - 116,900
1972 Sea Star, collision/fire Gulf of Oman 106,900
1978 Amoco Cadiz, grounding France 203,000 - 230,000
1979 Atlantic Empress, fire Barbados 125,700
1979 Aegean Captain, Atlantic Empress Tobago 151,100
1979-1980 Ixtoc I, well blow-out Mexico 421,000 - 1,296,000
1980 Irenes Serenade, fire Greece 37,200 - 110,800
1980-1981 D-103 Libya, well blow out Libya 127,000
1983 Nowruz Oil Field, well blow out Persian Gulf 242,000 - 560,000
1983 Castillo de Bellver, broke/fire South Africa 151,000 - 242,000
1988 Storage Tank The Monongahela River 3,800,000
1989 March Exxon Valdez, grounded Prince William Sound, Alaska 38,800
1991 January Iraq, Gulf War, deliberate release Persian Gulf 1,400,000
1991 April Haven Genoa, Italy 50,000
1991 May ABT Summer, explosion Angola 260,000
1992 December Aegean Sea La Coruna, Spain 80,000
1993 Braer, grounded Off The Shetland Islands 85,000
1996 Sea Empress Off SW Wales 72,000
1999 December Erika Brittany 13,000
2000 January A ruptured pipeline Guanabara Bay, Rio de Janeiro, Brazil 1,030
2001 Jessica Galapagos Islands 240,000
2002 Prestige Spain 77,000
NASTANEK IN SESTAVA NAFTE
• Nastanek iz posedle organske snovi v morskem okolju
• Ogljikovodiki (tudi do 50 ogljikovih atomov), žveplove organske spojine (heteroaromatske, tioli, tiofeni), dušikove organske spojine (piridini), kisikove organske spojine (maščobne in naftenske kisline), kovine (V, Zn, Pb, Fe, Cr...) in raztopljeni plini (NH3, H2S, CO2, N2...)
PREDELAVA NAFTE
Vrelišče Ime frakcije število C atomov v spojini Uporaba
do 20oCplin
1-4 gorivo, kemijska industrija
70 oC - 175 oC bencin, gazolin 5-10 gorivo (bencinski motorji), topilo, kemijska industrija
175 oC - 250 oC kerozin 10-16 letalsko gorivo, topila
nad 250 oC plinsko olje 16-18gorivo za diesel motorje, topila, kurilno olje
voskasto oljeparafinski vosekasfalt, bitumen
18-2021-40nad 40
maziva, surovina za krekingsveče, kemijska industrijaasfaltiranje cest, izolacije
PROCESI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
PROCESI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
Omejitev širjenja madeža s pregradami (baraže)
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
Absorbenti
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
“Skimmerji-Posnemovalci
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
Sežig
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJE
Disperzanti
UKREPI OB RAZLITJU NAFTE V MORJEČiščenje obale:
-Mehansko
-Disperzanti
-Bioremediacija: naraven proces, mikrobna razgradnja
PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA
• Ladje morajo biti opremljene s centrifugalnimi separatorji, s katerimi čistijo zaoljene vode
VPLIV ONESNAŽEVANJA
• Škodljivo za človeka, morska hrana
• Škoda v ribištvu, marikulturi, posledice za življenje v morju in na obali
• Škoda na obali, turizem, rekreativne dejavnosti
STRUPENOST OGLJIKOVODIKOV
• Mnoge sestavine surove nafte in naftnih derivatov so strupene za morske živali in rastline
• Aromatski ogljikovodiki so bolj strupeni kot alifatski, poliaromatski so kancerogeni
• Nižjemolekularni ogljikovodiki bolj škodljivi, ker so bolj topni
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME
Pri velikih razltjih nafta prekrije organizme, tako tiste na obali, kot tiste na morskem dnu (bentos), zadušitev, nezmožnost premikanja, prevlada bolj prilagojenih vrst, nafta se vključi v strukturo sedimenta-dolgoročen vpliv
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME
• Plankton in neuston, živeča v površinski plasti morja podvržena visokim koncentracijam vodotopnih frakcij
• Koncentracije pod 50 ng/g lahko pospešujejo fotosintezo, višje koncentracije pa jo zatrejo, pri velikih razlitjih naftni madež preprečuje dostop svetlobe v vodni stolpec, stanje se izboljša v nekaj tednih
• Pritrjene rastline (trave), preprečujejo erozijo obalnega območja, so okolje za razvo juvenilnih stadijev morskih organizmov, razlita nafta se “ujame” med rastline, omejeno cvetenje, nastanek semen, omejeno razmnoževanje
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME• Ptice se “zaoljijo”, zmanjša
količina zraka v perju, ptice ne morejo več plavati in leteti, zmanjša se valjenje jajc
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME
• Ribe so običajno manj ogrožene ob takih nesrečah, ker se umaknejo z ogroženega območja, ogrožene posredno, saj propadejo začetni stadiji razvoja rib (jajčeca, ličinke), ki se razvijajo v površinskem delu morja, neprimeren vonj in okus, subletalni efekti
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME
• Morski sesalci so običajno manj prizadeti, ker se lažje umaknejo s prizadetega območja, vseeno pa lahko pride do pogina, možni subletalni efekti
VPLIV NA MORSKE ORGANIZME
• Subletalni efekti: motnje normalnih biokemičnih procesov v celicah, motnje prehranjevanja in razmnoževanja, v končni fazi spremembe v morskih združbah
• Strupenost: letalni efekti pri koncentracijah višjih od 1 mg/l, za juvenilne oblike že pri 0.1 mg/l, subletalni efekti pri koncentracijah nižjih od 10 μg/l
Guzzella and de Paolis, Mar. Pollut. Bull. 1994
Adami et al., J. Environ. Monit., 2000
Notar et al., Mar. Pollut. Bull., 2001
Sampl. site/ date
K(µg/l)
KK(µg/l)
14(µg/l)
PM(µg/l)
MA(µg/l)
June 0,03 0,02 0,24 0,20 0,07
September 0,04 0,20 0,28 0,38 0,17
November 0,06 0,15 0,23 0,20 0,10
December 0,15 0,14 0,26 0,36 0,20
Ogljikovodiki v morski vodi
Sampling site 00CZ 0014 00PM 000K 00KK 00MA 000F
Total PAH 670 1.184 2.973 658 344 557 452
Hydrocarbons 00CZ 0014 00PM 000K 00KK 00MA 000F
n-heptadecane (C17) 58 282 162 61 56 115 56
Pristane 38 279 22 40 26 42 8
n-octadecane (C18) 19 190 19 3 18 15
Phytane 10 297 20 10 10 1 5
n-C14 to n-C34 1856 9375 1880 2099 1368 1808 943
Total aliphatic 1904 9951 1922 2149 1404 1851 956
-
-
Station Code
0024 ±SD
00TM ±SD
Total aliphatic 2860 540 3205 408
Total aromatic 984 343 2175 470
IZVOR OGLJIKOVODIKOV
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,20,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
Pyrolytic
Pe
trog
enic
PetrogenicPyrolytic
Me
PH
E/P
HE
LMW/HMW
52
4
67
3 1
0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,20
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
22
24
Pyro
lyticP
etro
ge
nic
Petrogenic Pyrolytic
PH
E/A
NT
FLTH/PYR
61
5
24
3
7
OSTALA ORGANSKA ONESNAŽILA
•Klorirani ogljikovodiki: topila (kloroform, diklorometan, trikloroetilen
• Organoklorni pesticidi: heksaklor, klordan, DDT
•Poliklorirani bifenili (PCB): transformatorska olja, barve, laki, lepila, premazi, nekatere vrste papirja
•Hormonski motilci: ftalati, PCB, sestavine detergentov
•Sredstva proti obrasti: Cu-spojine, herbicidi, tributilkositer (TBT)
•Ostanki zdravil
MBT (μgg−1 Sn) DBT (μgg−1 Sn) TBT (μgg−1 Sn)
Ladjedelnica Izola 0.03 <0.01 0.10
Marina Portorož 0.39 0.18 0.78
Mesečev zaliv <0.01 <0.01 <0.01
Marikultura Sečovlje
<0.01 <0.01 <0.01