Prometno onesnaPrometno onesnažževanje ozraevanje ozraččjaja

asist. dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakultasist. dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakultetaeta

Smog in fotokemiSmog in fotokemiččni smogni smog

Londonski smogTermin smog je leta 1905 uvedel H. A. De Voeux, ko je opisoval meglo in dim v nekaterih mestih v Veliki Britaniji. Termin smog je sestavljen iz besed smoke (=dim) + fog (=megla), v uporabo pa se je razširil jeseni 1911, ko je na konferenci, kjer so razpravljali o kakovosti zraka, De Voeux predstavil poročilo o jeseni 1909 v mestih Edinburgh in Glasgow. Tedaj je zaradi onesnaženosti zraka umrlo več kot 1000 ljudi (Jacobson, 2002).

V tistem času je smog predstavljal emisije zaradi izgorevanja premoga in drugih surovin, pri čemer je bil premog namenjen pridobivanju energije, druge surovine pa so bile namenjene proizvodnji kemikalij, zlasti sodinpepel (Na2 CO3(s)), namenjen proizvodnji mila, detergentov, čistil, papirja, stekla in barv. Pri teh procesih so kurili žveplo, kalijev nitrat, natrijev klorid, kalicijev karbonat, v zrak pa so se sproščali saje, žveplova kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, kalcijev sulfid, vodikov sulfid idr. Danes imenujemo onesnaževanje ozračja, ki je posledica izgorevanja premoga in nekaterih kemičnih snovi, londonski smog (Jacobson, 2002).

Londonski smog imenujemo tudi klasičen smog ali kar smog.

Fotokemični smog V 20. stoletju je pozornost pritegnilo tudi onesnaževanje zraka v večjih mestih poleti. V tem primeru je šlo za precej bolj trajen sloj onesnaženega zraka nad mestom (kot pri londonskemu smogu), ki je »ležal« oziroma lebdel nad mestom. V prvih desetletjih 20. stoletja je ta sloj povzročala kombinacija neposredno izpuščenega londonskega smoga s kemičnim onesnaževanjem ozračja. Vse skupaj so poimenovali fotokemični smog.

Fotokemični smog je smog, ki za svoj nastanek potrebuje poleg prvotnih virov še medsebojno reagiranje izpuščenih snovi pod vplivom svetlobe. Prav svetlobna energija je ključnega pomena za nastanek nekaterih novih snovi, ki sicer ne bi nastale. Dim so povzročale tovarne, kemično onesnaževanje pa je poleg tovarn prihajalo tudi iz prometa. Leta 1903 je bil sloj dima nad Los Angelesom tako debel, da so ljudje mislili, da je sončev mrk. (SCAQMD, 2000) Avtomobilski promet je postopno naraščal in prevzemal vse večji delež onesnaževanja v primerjavi z onesnaževanjem, ki ga je povzročal dim. V Los Angelesu so se razmere konec tridesetih in v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja močno poslabšale. 26. julija 1943 naj bi bila vidljivost v Los Angelesu le 3 ulice naprej.

Slika: Opoldanska slika iz Donore/Pennsylvania, 29. oktobra 1948, ob pojavu smrtonosnega smoga (Jacobson 2002, str. 88)

Proti fotokemičnemu smogu se danes borimo na več načinov, vendar zelo velikih uspehov (kot npr. pri žveplovem dioksidu) še ne beležimo. Med bolj pogoste ukrepe za zmanjšanje fotokemičnega smoga sodijo uporaba katalizatorjev na vozilih, zmanjšanje gostote osebnega prometa in večja uporaba javnih prometnih sredstev, tehnološke rešitve v smeri manjše porabe goriva, v prihodnosti pa verjetno zamenjava energenta.

Promet je pomemben onesnaževalec ozračja in vanj z izgorevanjem fosilnih goriv prispeva naslednja onesnažila (Hoyle, Knowles, 1994): ogljikov dioksid (CO2)ogljikov monoksid (CO)dušikove okside (NOx)ogljikovodiki (CxHx)žveplov dioksid (Pb)svinec (vedno manj)lebdeče delceIzpušne snovi nastanejo pri izgorevanju, ali pa so prisotne že v gorivu. Skupno se v ozračje sprošča okoli 200 različnih snovi, od katerih je povsem neškodljivih razmeroma malo. Ena takih je npr. voda. (Majcen, 2001)

Vsa ta onesnažila so škodljiva rastlinam, živalim in ljudem. Ogljikovodik benzen, ki je sestavina bencina je celo rakotvoren. Prometni izpusti pa prispevajo k polovici dnevno vdihanega benzena pri nekadilcih. Svinec prizadane človeške organe, vključno z možgani, torej vpliva tudi na umske sposobnosti, zlasti med otroštvom.Ogljikov dioksid je pomemben toplogredni plin, dušikovi in žveplovi oksidi pa povzročajo kisle padavine (Hoyle, Knowles, 1994).Promet predstavlja tudi znaten delež porabe fosilnih goriv. Tako npr. v ZDA skoraj dve tretjini porabljene nafte odpadeta na promet in v Z Evropi približno ena šestina. (Hoyle, Knowles, 1994)V Veliki Britaniji pa promet povzroča 20 % vseh emisij ogljikovega dioksida in okoli 40 % sestavin kislega dežja.

Vsa ta onesnažila so škodljiva rastlinam, živalim in ljudem. Ogljikovodik benzen, ki je sestavina bencina je celo rakotvoren.

Prometni izpusti pa prispevajo k polovici dnevno vdihanega benzena pri nekadilcih. Svinec prizadane človeške organe, vključno z možgani, torej vpliva tudi na umske sposobnosti, zlasti med otroštvom.

Ogljikov dioksid je pomemben toplogredni plin, dušikovi in žveplovi oksidi pa povzročajo kisle padavine (Hoyle, Knowles, 1994).Promet predstavlja tudi znaten delež porabe fosilnih goriv. Tako npr. v ZDA skoraj dve tretjini porabljene nafte odpadeta na promet in v Z Evropi približno ena šestina (Hoyle, Knowles, 1994).

V Veliki Britaniji pa promet povzroča 20 % vseh emisij ogljikovega dioksida in okoli 40 % sestavin kislega dežja.

Vpliv prometa na zdravje ljudiVpliv prometa na zdravje ljudi

UUččinki prometa na zdravje ljudi so veinki prometa na zdravje ljudi so veččplastni in plastni in ččeprav eprav jih danes vse bolj opredeljujemo kot negativne, je jih danes vse bolj opredeljujemo kot negativne, je dejstvo, da je z mobilnostjo, ki jo je razvoj prometa dejstvo, da je z mobilnostjo, ki jo je razvoj prometa momoččno poveno poveččal, v marsial, v marsiččem pridobilo tudi zdravstvo.em pridobilo tudi zdravstvo.

Pozitiven vpliv prometnega razvoja na zdravstvo in tudi Pozitiven vpliv prometnega razvoja na zdravstvo in tudi na zdravje ljudi (na zdravje ljudi (ToleyToley in in TurtonTurton, 1995): , 1995):

omogoomogočči dostop do zdravstvene oskrbe,i dostop do zdravstvene oskrbe,omogoomogočči dostop do izobrai dostop do izobražževanja,evanja,dostop do obmodostop do območčij rekreacije, trgovin, podeij rekreacije, trgovin, podežželja,elja,socialne oskrbe. socialne oskrbe.

Nesporni so negativni uNesporni so negativni uččinki izpustov duinki izpustov duššikovega ikovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovodikov, ozona, dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovodikov, ozona, svinca, benzena. Negativni so tudi usvinca, benzena. Negativni so tudi uččinki hrupa, tresenja inki hrupa, tresenja tal, stresa,...tal, stresa,...in seveda vplivi prometnih nesrein seveda vplivi prometnih nesrečč. (. (ToleyToley in in TurtonTurton, , 1995)1995)

Onesnaževanje lokalnih razsežnosti vpliva na zdravje ljudi. Povzroča pljučne in kardiovaskularne bolezni, prispeva k napredovanju nekaterih bolezni kot so npr. bronhitis in rak.

Bolj so negativnim učinkom podvrženi otroci, nosečnice, starejši ljudje in ljudje s prsnimi, pljučnimi in srčnimi težavami. Močan sum obstaja tudi pri povezavi prometnih izpustov in otroško astmo, kar potrjujejo podatki sprejemov otrok v bolnišnice v letih 1979-1989 v Veliki Britaniji.

Ugotovili so povezanost med gostoto prometa in rakom v otroštvu.

Policiklični ogljikovodiki povzročajo tumorje;

Los Angelesu pa so dobili rezultate študije, da bi zmanjšanje koncentracije ozona na stopnjo lokalne zakonodaje odstranilo vsako leto 107 milijonov glavobolov, 180 milijonov bolečin v grlu in 190 milijonov draženj oči.

Zelo previdni in konservativni rezultati Ameriškega pljučnega združenja kažejo, da izpusti vozil povzročijo 10 000-24 000 prezgodnjih smrti Američanov (Toley in Turton, 1995).

Svinec: do devetdesetih let obvezen dodatek bencinu, za povečanje oktanskega števila. Več kot 90 % svinca v okolju je bilo posledica prometnih izpustov. Predstavlja veliko zdravstveno tveganje pri izpostavljenosti vsakršni koncentraciji. Povezan je z visokim krvnim pritiskom, poškodbami ledvic in jeter ter z zaostalim razvojem otrok.

V ZDA so ugotovili, da izpostavljenost prevelikim koncentracijam povzroča nesposobnost koncentracije, hiperaktivnost in zmanjšan inteligenčni kvocient. Kljub zmanjšanemu onesnaževanju v zadnjih letih, so prsti marsikje onesnažene do te mere, da bodo potrebna stoletja za samoočiščenje.

20 % okolice Londona je tako močno onesnažene, da je neprimerna za pridelovanje hrane.

Ruralna področja v Veliki Britaniji pa imajo tudi do 800-krat večje koncentracije kot v s prometom neobremenjenih prsteh na Grenlandiji (Toley in Turton, 1995).

Posreden vpliv prometa na zdravje je tudi ta, da je motoriziran promet razlog, da se večina ljudi manj giblje, kar vodi k manj zdravemu načinu življenja,

V Evropi je 90 % mestnega prebivalstva izpostavljena prevelikim učinkom prašnih delcev in plinov, ki jih povzroča promet (Otorepec, 2002).

Poznamo akutne in kronične posledice povišanih koncentracij, ki so posledica prometnih izpustov.

Med akutne učinke sodijo draženje oči, poslabšanje pljučne funkcije in simptomi prizadetosti dihal, npr. kašelj, bolečine v grlu, piskanje in kratka sapa (Otorepec, 2002).

Kronični učinki povečujejo pojav kroničnih bolezni, ki jih povzročata žveplov in dušikov dioksid, prav tako pa krajšo življenjsko dobo pri dolgotrajnih izpostavljenostih delcem v zraku (Otorepec, 2002).

Po ocenah v Evropi vsako leto zaradi učinkov prometa na zdravje umre 40 000 –130 000 ljudi. V državah kot so Avstrija, Francija in Švica, pa letno pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku 6 % vseh smrti, kar je dvakrat več kot žrtev prometnih nesreč (Otorepec, 2002).

Ogljikov monoksid:je gorljiv, brezbarven, brez vonja in strupen plin. Pojavlja se kot rezultat nepopolnega izgorevanja, zlasti v Otto motorjih. Npr. pri nizkih obratih-v kolonah in pri neogretihmotorjih. Glavni vir predstavlja promet.

Strupenost ogljikovega monoksida izhaja iz njegove sposobnosti hitre vezave na krvno barvilo hemoglobin, s tem pa prepreči vezavo kisika, ki je ključen za dihanje celic. Afiniteta ogljikovega monoksida do hemoglobina je 200-300 krat večja kot pri kisiku, res pa je, da je ta vezava reverzibilna, kar pomeni, da ko človek pride na svežzrak, se hitro vzpostavi prvotno stanje. Učinki CO na zdravje človeka so povezani s trajanjem izpostavljenosti in koncentracijo plina, kateri je človek izpostavljen.2 % karboksi hemoglobina v krvi povzroči zmanjšan občutek za čas,4,5-5 % karboksi hemoglobina v krvi povzroči psihomotorične motnje in poslabšanje vida,45-50 % karboksi hemoglobina povzroči kolaps in nezavest, 60 % karboksi hemoglobina povzroči smrt v eni minuti.Da ne bi presegli praga 2 % karboksi hemoglobina v krvi, koncentracija CO ne bi smela preseči 9-10 ppm. V velikih mestih pa so izmerili že 30-50 ppm. Znani so primeri, da so imeli povzročitelji prometnih nesreč v krvi veliko karboksi hemoglobina, ki je omamil voznike in zmanjšal njihovo sposobnost pravočasnega reagiranja. Še bolj pa so izpostavljeni vplivom CO kadilci v zaprtih avtomobilih, saj se pri počasnem tlenju cigarete prav tako sprošča CO.

VPLIV PROMETNIH ONESNAŽEVAL NA ZDRAVJE

DuDuššikovi oksidi ikovi oksidi NOxNOx::Pod ime duPod ime duššikovi oksidi spadata duikovi oksidi spadata duššikov oksid in duikov oksid in duššikov dioksid. Velik del ikov dioksid. Velik del duduššikovih oksidov NO takoj po izpustu v ozraikovih oksidov NO takoj po izpustu v ozraččje reagira s kisikom v rjavkast je reagira s kisikom v rjavkast plin NO2. V Sloveniji je promet glavni vir duplin NO2. V Sloveniji je promet glavni vir duššikovih oksidov in je v letu 2005 ikovih oksidov in je v letu 2005 prispeval k skupnim izpustom tega plina kar 61 %.prispeval k skupnim izpustom tega plina kar 61 %.

DuDuššik ni pomemben sestavni del goriv, paik ni pomemben sestavni del goriv, pačč pa vstopa v procese izgorevanja pa vstopa v procese izgorevanja iz zraka (78 % zraka je iz zraka (78 % zraka je dvoatomnidvoatomni duduššik Nik N2); );

Eno in veEno in večč letna izpostavljenost koncentraciji 0,1 letna izpostavljenost koncentraciji 0,1 ppmppm duduššikovega dioksida ikovega dioksida povzropovzročča porast pogostnosti bronhitisa in ima negativen vpliv na delovaa porast pogostnosti bronhitisa in ima negativen vpliv na delovanje nje pljupljučč pri otrocih. Osebam s kronipri otrocih. Osebam s kroniččnim bronhitisom povzronim bronhitisom povzročča otea otežženo eno dihanje. Z raziskavami pa skudihanje. Z raziskavami pa skuššajo dokazati tudi povezanost duajo dokazati tudi povezanost duššikovih ikovih oksidov s sprooksidov s sproššččanjem strupenih nitratov v krvi. To naj bi bilo posledica anjem strupenih nitratov v krvi. To naj bi bilo posledica vpliva duvpliva duššikovih oksidov na hemoglobin, pri ikovih oksidov na hemoglobin, pri ččemer naj bi nastajal emer naj bi nastajal nitrohemoglobinnitrohemoglobin, po, poččasno pretvarjanje pa naj bi v kri sproasno pretvarjanje pa naj bi v kri sproššččalo strupene alo strupene nitrate.nitrate.

DuDuššikovi oksidi pa so tudi t.i. primarna onesnaikovi oksidi pa so tudi t.i. primarna onesnažževala, kar pomeni, da so vir evala, kar pomeni, da so vir pri nastajanju fotokemipri nastajanju fotokemiččnega smoga, ki ima nega smoga, ki ima šštevilne negativne vplive na tevilne negativne vplive na okolico in tudi na okolico in tudi na ččloveka.loveka.

ŽŽveplov dioksid SO2veplov dioksid SO2

Žveplov dioksid je brezbarven plin s posebnim vonjem. Je strupen, saj ob vdihavanju poškoduje dihalne organe in v njih poškoduje številne majhne migetalke bronhialne sluznice. Naloga teh migetalk je izločanje prašnih delcev. Tako ti delci ostajajo v človeku in obremenjujejo človeka. Poznan je tudi t.i. Kruppov sindrom, ki ga spremlja močan kašelj, težko dihanje in povišana temperatura. Pri maksimalnih koncentracijah 0,16 mg/m3 so ugotovili značilen porast bolezni. Dobro poznan je tudi vpliv žveplovega dioksida na nastanek kislih padavin preko H2SO3 v H2SO4, kar ima številne negativne posledica na zgradbah, biomasi, prsti in zdravju.Emisije žvepla in dušika naj bi povečale število astmatičnih obolenj, ki v nekaterih državah že mejijo na epidemijo.Izpusti žvepla pri prometu ne sodijo med pomembnejše, nekoliko več ga je v izpustih dieselskih motorjev. Večji problem je pomenil v času ogrevanja na premog.

SvinecSvinčev tetraetil (Pb(C2H5)4 se je dolgo uporabljal kot dodatek bencinu za zvišanje oktanskega števila za 6-8 oktanskih enot (Zupančič, 1997). Če je oktansko število prenizko, prihaja do t.i. klenkanja v motorju, ki ga povzroča predčasen vžig mešanice. V devetdesetih letih so v Evropski uniji omejili in ustavili dodajanje svinca v bencin, tako da je v Evropi in ZDA prometno onesnaževanje ozračja s svincem vse bolj stvar preteklosti. Vendar pa je svinec izredno trdovratno onesnaževalo. Po izpustu v zrak se hitro usede in v tleh ostane zelo dolgo, tudi več kot 100 let.

Prsti, ki so prekomerno onesnažene s svincem, je potrebno odstraniti, saj se kopičenje svinca v biomasi preko rasti rastlin vrši ves čas, dokler je prisoten v prsti. Uporabo neosvinčenega bencina je omogočila tudi uporaba katalizatorjev, ki imajo tudi vpliv na zmanjšanje izpustov NOx, CH in CO.Pri izgorevanju osvinčenega bencina se tvorijo delci svinčevih oksidov. Približno 80 % svinca v gorivu se odvaja v okolje v obliki izpustov.

V telo prihaja svinec z onesnaženo hrano in z dihanjem. Svinec zelo škodljivo vpliva na človeški zarodek, mentalni razvoj otrok, delovanje ledvic, jeter in reproduktivni razvoj, prav tako pa vpliva na poslabšanje sinteze hemoglobina in na genetske spremembe. Zelo nevaren je tudi za odraščajoče otroke, saj dokazano zavira razvoj inteligenčnega faktorja oziroma zavira duševni razvoj otroka.

Svinec se v krvi zadržuje večinoma v eritrocitih (več kot 90 %), veže pa se tudi na kostno tkivo in v notranje organe, ki vsebujejo maščobno tkivo. Njegovo delovanje naj bi bilo povezano predvsem z blokiranjem delovanja encimov tako, da se funkcija presnove ne more izvršiti. Svinec povzroča tudi krčenje mišic in ožilja. Obstajajo tudi razlike glede na to, kako pridemo v stik s svincem. V kolikor vstopi svinec skozi usta in v želodec (s hrano), se ga resorbira5-10 %, če pa ga vdihamo, je resorbcija kar 30-50%.

Onesnaženost prsti s svincem je nemogoče ugotoviti, če ne poznamo naravne prisotnosti svinca, oziroma, če ne poznamo količine svinca v prsti, ki je posledica naravnih pedogenetskih procesov. Naravna prisotnost svinca v prsti je odvisna od sestave matične podlage, koncentracije v vzorcih različnih prsti pa variirajo od sledi, do 1200 ppm. Povprečna koncentracija znaša med 15-25 ppm, vsebina svinca pa je odvisna tudi od količine humusa, organskih in glinenih delcev v prsti.

Svinec ima valenco 2+, zato lahko nadomesti elemente kot so barij (B), kalij (K), stroncij Sr in tudi kalcij (Ca). Večinoma se svinec zadrži v zgornjih plasteh prsti.

V okolju se svinec ne zadržuje dolgo v zraku, pač pa se razmeroma hitro usede na tla.

Ceste so dolgo časa predstavljale stalen linijski vir onesnaževanja okolja s svincem. Stopnja tega onesnaževanja je bila odvisna od gostote in strukture prometa, vsebnosti svinca v gorivu, načina vožnje, meteoroloških pojavov,...

Lebdeči svinčeni delci se usedejo s suho depozicijo ali s suhim usedanjem delcev večjih od 10µm, manjši delci se usedejo zaradi adhezije, še manjši pa zaradi Brownove difuzije (Zupančič, 1997).

Tudi v Sloveniji je ob večjih prometnicah prišlo do onesnaženja tal s svincem. Raziskave so pokazale, da se svinec hitro usede na tla in da je obcestni pas, kjer so učinki svinčenih usedlin povzročili močno onesnaženje, razmeroma ozek. Ob cesti Ljubljana – Zagreb so ugotovili, da je pas, kjer vrednosti svinca v prsti presegajo 100 ppm, širok največ do 10 m na eni strani, večinoma pa od 0-5 m (Zupančič, 1997).

Ogljikov dioksid

Ogljikov dioksid je v naravi pogost plin, saj nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, še bolj pomembno pa je, da je produkt enega najpomembnejših procesov na Zemlji, to je dihanja. V koncentracijah, v katerih se pojavlja v atmosferi, je neškodljiv. Lokalno, ker je težji od zraka, lahko ob večjih virih njegova koncentracija močno naraste. Če se ujame v neprevetrenekonkavne oblike (depresijski relief), je lahko tudi smrtno nevaren.

Antropogene emisije ogljikovega dioksida z vidika zelo visokih koncentracijniso problematične, saj se večinoma izpušča v zrak še ob prisotnosti drugih plinov v ozračju.

Pač pa je ogljikov dioksid najpomembnejši toplogredni plin, kar pomeni, da ima glede na količino emisij, njegovo koncentracijo in njegovo sposobnost zadrževanja dolgovalovnega zemeljskega sevanja, največji delež pri že prisotnih in prihajajočih klimatskih spremembah. Ker se sprošča v ozračje pri vsakem izgorevanju biomase in fosilnih goriv, je njegovo povečanje v atmosferi izključno posledica človeških dejavnosti. Njegovega vpliva se, kljub vse bolj očitnim podnebnim spremembam odločno premalo zavedamo, kar potrjuje tudi sprenevedanje svetovne javnosti in voditeljev držav pri ukrepih glede zmanjšana emisij tega plina.

Lahkohlapne organske spojine (VOC)

Lahkohlapni ogljikovodiki so spojine, ki sestojijo iz ogljika in vodika, lahko pa so prisotni tudi drugi elementi. V atmosferi se nahajajo kot posledica izgorevanja fosilnih goriv ob nepopolnem izgorevanju. Lahko pridejo v zrak tudi ob izhlapevanju npr. pri pretakanju, prevozu ali skladiščenju goriv.

So zelo pomembna sestavina fotokemičnega smoga v mestih, nekatere VOC pa so tudi zelo strupene in povzročajo rakasta obolenja kot npr. benzen. Glavni vir atmosferskega benzena naj bi bil izpust na bencinskih črpalkah. Te hlape bi lahko ujeli s posodami za lovljenje lahkohlapnihogljikovodikov, ali pa z napravami za odsesovanje plinov.

VOC povzročajo respirabilne težave, draženje oči, na nekatere sestavine pa je padel sum, da povzročajo raka in da so mutagene. Benzen se uporablja kot dodatek bencinu za povečanje oktanskega števila.

VOC in ogljikovodiki so tudi pomembna sestavina fotokemičnega smoga.

Ozon v prizemni plasti zraka nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) iz dušikovih oksidov, katerih glavni vir je promet (motorji z notranjim izgorevanjem) in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo industrija, promet, gospodinjstva, bencinske črpalke, kemične čistilnice itd. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona. Mešanici predhodnikov, kjer v fotokemijskih reakcijah nastaja tudi ozon pa fotokemični smog.

OZON (O3)

Fotostacionarno stanje koncentracije ozona

Koncentracija ozona v ozadju je določena na naslednjimi enačbami: NO (g) + O3(g) → NO2(g) + O2(g) 1

Enačba 1 nam pokaže, da dušikov oksid v ozračju reagira z ozonom, novo nastala plina sta dušikov dioksid in molekula kisika.

NO2(g) + hv → NO(g) + O(g) λ <420 nm 2

Reakcija 2 pokaže, da je vir dušikovega oksida v ozadju razpad dušikovega dioksida pod vplivom sončne svetlobe.

O(g) + O2(g) M * O3(g) 3

Reakcija 3 pokaže, da se enoatomni kisik ob prisotnosti dodatne molekule veže z molekulo kisika, dobimo ozon.* z M je označena molekula, ki zagotavlja kolizijsko energijo. Lahko je katerakoli molekula, največkrat pa gre za molekulo kisika O2 ali dušika N2.

Mešalno razmerje v ozadju za ozon je precej večje kot mešalno razmerje pri dušikovem oksidu ali dušikovem dioksidu. Ker je mešalno razmerje dušikovega oksida manjše od mešalnega razmerja pri ozonu, reakcija 1 ne razgradi vsega ozona v ozračju ozadja. V urbanih območjih pa je dušikovega oksida dovolj, tako da je mešalno razmerje NO enako ali celo večje od ozonovega. Tam ozon ne ostaja.

Če je k1 koeficient reakcije 1 (cm3 molekula-1s-1) in je J(s-1) koeficient fotolize v reakciji 2 , je mešalno razmerje podano sledeče:

χ O3(g) = J/Ndk1 * χ NO2 (g)/ χ NO(g)

kjer je χ mešalno razmerje pri določenem volumnu (molekula plina na molekulo suhega zraka) in Nd je koncentracija suhega zraka (molekule suhega zraka na kubični centimeter). Enačba nam kaže: razmerje fotostacionarnega stanja.

Enačba ne trdi, da je koncentracija ozona odvisna le od dušikovih oksidov, pač pa lahko s poznavanjem dveh, spoznamo tretjo, do tedaj nepoznano količino.Dnevni ponor dušikovih oksidov: NO2(g) + OH (g) M HNO3 5

Lebdeči delci (delci, PM 2,5, PM 10)

Lebdeči delci so majhni, lebdeči, trdni delci v zraku. Poznamo naravne in antropogeneaerosole. Aerosoli antropogenega izvora se pojavljajo tudi ob prometnih izpustih, npr. fini delci azbesta, ki prihajajo iz zavornih diskov, delci, ki se odvajajo od plaščev gum, delci, ki nastajajo ob nepopolnem izgorevanju zlasti v dieselskih motorjih.

Aerosoli, večji od 10 µm, se kmalu usedejo, aerosoli manjši od 5 µm, pa lebdijo v zraku in tvorijo suspenzije oziroma raztopine. Ti aerosoli so zlasti nevarni, ker zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo v pljučne mehurčke. Poleg teh vplivov, so nevarni tudi kot kondenzacijska jedra. Nase vežejo vlago in tudi druge strupene pline. Z aerosoli lahko škodljiv plin pride globoko v pljuča, kamor sicer nebi mogel priti, saj bi se raztopili v zgornjem delu dihal. Tako so ti plini, ki neovirano prodrejo v človekovo notranjost lahko tudi 6x bolj nevarni kot sicer.

Delci v zraku tudi nastajajo!

Delci so danes največji problem prometnega onesnaževanja s stališča vplivov na zdravje.

V urbanih predelih so večinoma nad dopustnimi mejami. Večina prestolnic EU, tudi Ljubljana, sodi v to skupino mest.

Del delcev, ki so prisotni v zraku, je nastal kot posledica direktnih emisij iz prometa, industrije in kurilnih naprav (primarni delci), drugi pa so posledica različnih procesov v onesnaženi atmosferi. Sekundarni delci, ki nastanejo kot posledica različnih fizikalno - kemijskih procesov v plinski ali tekoči fazi (oblaki, megla), so običajno manjši od 1 μm.

Pomemben vir delcev iz prometa so dieselski motorji.

DELCI PM 10DELCI PM 10

PodroPodroččje delcev PM10 opredeljuje je delcev PM10 opredeljuje Uredba o Uredba o žžveplovem dioksidu, veplovem dioksidu, duduššikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku ikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku ((UR.l.RSUR.l.RS, , ššt.52/2002t.52/2002) in ) in Pravilnik Pravilnik monitoringmonitoring kakovosti zunanjega zraka kakovosti zunanjega zraka ((UR.l.RSUR.l.RS, , ššt.36/2007t.36/2007))..

Zakonsko predpisana 24Zakonsko predpisana 24--urna mejna vrednost za delce PM10 je urna mejna vrednost za delce PM10 je 50 50 μμg/m3g/m3. Le. Le--ta je lahko ta je lahko presepresežžena 35ena 35--krat v koledarskem letukrat v koledarskem letu. . Sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti je vsako leto manjSprejemljivo preseganje mejnih vrednosti je vsako leto manjšše in od e in od leta 2005 znaleta 2005 znašša 0 %. a 0 %.

V V 8.8.ččlenulenu Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljUredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljššanje kakovosti anje kakovosti zunanjega zraka zunanjega zraka ((Ur.l.RSUr.l.RS, , ššt.52/02t.52/02) je navedeno slede) je navedeno sledečče: e: »»Na Na poselitvenem obmoposelitvenem območčju ali drugem obmoju ali drugem območčju, kjer je zrak ju, kjer je zrak ččezmerno onesnaezmerno onesnažžen, je treba z ukrepi za izboljen, je treba z ukrepi za izboljššanje kakovosti anje kakovosti zraka zagotoviti, da se ravni onesnazraka zagotoviti, da se ravni onesnažženosti snovi iz priloge 3 enosti snovi iz priloge 3 zniznižžajo do predpisanih mejnih vrednosti do s predpisi ajo do predpisanih mejnih vrednosti do s predpisi dolodoloččenega roka.enega roka.««

Dan leto

50 (MV)4

20 (SOP) 430 (ZOP) 4

40 (MV) 10 (SOP) 14 (ZOP

Zgornji ocenjevalni prag je za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaženosti,pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja kombinacije meritev ter modelnih izračunov in drugih metod ocenjevanja (UL RS, št. 52/2002).Spodnji ocenjevalni prag je za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaženosti,pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporabljajo zgolj modelni izračuni in druge metodeocenjevanja (Uradni list RS, št. 52/2002).

Delci PM 10 mejne vrednosti

2000 2001 2002 2003 2004

SP(dan) 25 20 15 10 5

SP(leto) 8 6 5 3 2

4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu

Podatki in zakljuPodatki in zaključčki se nanaki se nanaššajo na merilna mesta in oajo na merilna mesta in ožžjo okolico ne jo okolico ne pa za celotno obmopa za celotno območčje. Heterogenost urbanih prostorov je toliko je. Heterogenost urbanih prostorov je toliko veveččji problem, saj je virov veliko in so razliji problem, saj je virov veliko in so različčni. Tudi morfologija tal ni. Tudi morfologija tal vpliva na razporeditev onesnavpliva na razporeditev onesnažženosti.enosti.V zaprtih, V zaprtih, neprevetrenihneprevetrenih cestnih koridorjih koncentracije mocestnih koridorjih koncentracije moččno no narastejo tudi ob razmeroma majhnih virih. Podobno je v cestnih narastejo tudi ob razmeroma majhnih virih. Podobno je v cestnih usekih in ozkih, zaprtih dolinah z viri na dnu.usekih in ozkih, zaprtih dolinah z viri na dnu.Na koncentracije poleg velikosti virov odloNa koncentracije poleg velikosti virov odloččilno vplivajo lokalni ilno vplivajo lokalni meteorolometeorološški dejavniki (npr. toplotni obrat, vetrovnost pri tleh, ki dejavniki (npr. toplotni obrat, vetrovnost pri tleh, osonosonččenost), kot tudi globalni (obmoenost), kot tudi globalni (območčje premikanja zraje premikanja zraččnih mas).nih mas).Lokalno je lahko vzorec sestave virov povsem drugaLokalno je lahko vzorec sestave virov povsem drugaččen od en od splosploššnega (npr. Trbovlje);nega (npr. Trbovlje);PosploPosplošševanje podatkov redke merilne mreevanje podatkov redke merilne mrežže na ostali prostor lahko e na ostali prostor lahko pripelje do vepripelje do veččjih zmot kot jih zmot kot čče meritev ni.e meritev ni.

Povprečna letna koncentracija PM10 (μg/m3) v obdobju 2002-2006

0

10

20

30

40

50

60

70

2002 2003 2004 2005 2006

konc

entr

acija

(μg/

m3)

Ljubljana Bež.

Maribor

MO Maribor

Celje

EIS-Celje

MV (+SP)

Vir podatkov: ARSO

Povprečna letna koncentracija delcev PM 10 (μg/m3) v obdobju 2002-2006

0

10

20

30

40

50

60

2002 2003 2004 2005 2006

konc

entr

acija

(μg/

m3)

Trbov lje

Zagorje

Nov a Gorica

Murska S.-Rakičan

Iskrba*

MV (+SP)

Vir podatkov: ARSO

Vir podatkov: ARSO

Število dni s preseženo mejno koncentracijo delcev

020406080

100120140160180200

2002 2003 2004 2005 2006

leto

štev

ilo d

ni

Ljubljana Bež.

MO Maribor

Maribor

Celje

Trbovlje

dovljeno preseganje

Vir podatkov: ARSO

Število dni s preseženo mejno koncentracijo delcev

02040

6080

100120

140160

2002 2003 2004 2005 2006

leto

štev

ilo d

ni

Murska S.-Rakican Zagorje Nova Gorica Pesje Škale Iskrba● dovljeno preseganje

ZakljuZaključčki (vir: ki (vir: šštudija ARSO):tudija ARSO):Z razpoloZ razpoložžljivimi podatki v slovenskem prostoru trenutno ni mogoljivimi podatki v slovenskem prostoru trenutno ni mogočče izdelati e izdelati verodostojnih ocen, planov in programov za zmanjverodostojnih ocen, planov in programov za zmanjššanje obremenitve s anje obremenitve s PM10. Prav tako bi bilo nemogoPM10. Prav tako bi bilo nemogočče dokazati njihov doprinos oz. ue dokazati njihov doprinos oz. uččinkovitost.inkovitost.

Prvi korak k bolj zanesljivim planom in programom za zmanjPrvi korak k bolj zanesljivim planom in programom za zmanjššanje anje koncentracije delcev PM10 mora obsegati:koncentracije delcev PM10 mora obsegati:daljdaljšši i ččasovni niz meritev,asovni niz meritev,zadostno zadostno šštevilo analiz za uporabo statistitevilo analiz za uporabo statističčnih modelov za porazdelitev po nih modelov za porazdelitev po virih PM10,virih PM10,razrazšširitev merilnega programa z dodatnimi parametri,iritev merilnega programa z dodatnimi parametri,izboljizboljššano bazo emisijskih podatkov (urbana srediano bazo emisijskih podatkov (urbana središščča, PM 10, PM 2,5, a, PM 10, PM 2,5, promet).promet).

OnesnaOnesnažženost z PM 10 je v Sloveniji stalnica enost z PM 10 je v Sloveniji stalnica žže vsaj 5 let, kar e vsaj 5 let, kar nazorno kanazorno kažžejo podatki. ejo podatki. Podatki so javni in tudi objavljeni na spletnih ARSO. Podatki so javni in tudi objavljeni na spletnih ARSO. Opozorila EC temeljijo na teh podatkih in bi se verjetno lahko Opozorila EC temeljijo na teh podatkih in bi se verjetno lahko zgodila tudi zgodila tudi žže prej.e prej.ČČe smo dole smo dolžžni znini znižžati te vrednosti, potem smo jih zaradi skrbi za ati te vrednosti, potem smo jih zaradi skrbi za zdravje drzdravje držžavljanov in ne zaradi opozorila EC. avljanov in ne zaradi opozorila EC.

Vzpostavitev trajnega in reprezentativnega Vzpostavitev trajnega in reprezentativnega monitoringamonitoringa je nujna. je nujna. Kljub ugotovitvam, ki niso enoznaKljub ugotovitvam, ki niso enoznaččne, je spekter prevladujone, je spekter prevladujoččih virov ih virov kar dobro znan, vse analize pa kakar dobro znan, vse analize pa kažžejo, da je to promet. Lahko ejo, da je to promet. Lahko pripriččnemo z omejevanjem emisij pri virih. Za promet v mestih velja nemo z omejevanjem emisij pri virih. Za promet v mestih velja gotovo okrepiti javni promet, spodbujati gotovo okrepiti javni promet, spodbujati nemotorizriannemotorizrian promet in promet in izloizloččitev vozil z visokimi emisijskimi faktorji PM (npr. menjava itev vozil z visokimi emisijskimi faktorji PM (npr. menjava starejstarejšših ih dieselskihdieselskih avtobusov z manjavtobusov z manjššimi, lahkimi plinskimi, imi, lahkimi plinskimi, ……). ). Tovorni promet, kjer tako domaTovorni promet, kjer tako domačči kot tuji tranzitni promet narai kot tuji tranzitni promet naraššččata, ata, je potrebno preusmeriti in mu zaraje potrebno preusmeriti in mu zaraččunati dejanske strounati dejanske strošške, ki jih ke, ki jih realno povzrorealno povzročča. a.

Indeks rasti tovornega PLDP

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

2002 2003 2004 2005

leto

RavbarkomandaTrojaneDolga vas

Vir podatkov: DRSC

Tovornjaki s prikolico na Lj. obvoznici

13741572

1904

2240

1608 15761812

2269

29823148

3716

4509

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

5000

2002 2003 2004 2005

Z obvoznicaV obvoznicavsi

1 ura1 ura 8 ur8 ur letoleto

OO33 ((μμg/mg/m33)) 180 (OV) 240 (AV) 180 (OV) 240 (AV) 120 (CV)120 (CV)55 40 (MV) 40 (MV)

5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010)

Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03) predpisuje za varovanje zdravja opozorilno in alarmno urno koncentracijo ter ciljno vrednost najvišje 8-urne dnevne koncentracije, za zaščito vegetacije je določena mejna vrednost faktorjaAOT40 za čas vegetacije.AOT40 vsota [μg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami ozona, ki presegajo 80 μg/m3 in vrednostjo 80 μg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do marca. Mejnavrednost za zaščito gozdov je 20.000 μg/m3.h

Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon (120 μg/m3)

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2003 2004 2005 2006

Krv av ec 1710 m

Iskrba 540 m

Ljubljana B. 298 m

Maribor 270 m

Celje 240 m

Trbov lje 265 m

mejna v rednost

Vir podatkov: ARSO

Vrednosti AOT40 za ozon

0100002000030000400005000060000700008000090000

100000

2002 2003 2004 2005 2006

Krvavec

Iskrba

Ljubljana B.

Maribor

Celje

Trbovlje

mejnavrednost

Vir podatkov: ARSO

Vrednosti AOT40 za ozon

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

2002 2003 2004 2005 2006

Hrastnik Zagorje Rakičan Nov a Gorica Zav odnje Velenje Kov k Vnajnarje mejna v rednost

Vir podatkov: ARSO

Slika 4: Koncentracije ozona v Ljubljani, 16. julija 2003. Vir: ARSO

Koncentracije ozona na merilnih mestih v času poletne kampanje od 25. 8. 2005-14. 9. 2005). Karta koncentracij ozona lepo pokaže večje koncentracije ozona stran od cestišča in delno tudi proti obrobju mesta. (Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Visoke koncentracije ozona se pojavljajo predvsem poleti, v toplVisoke koncentracije ozona se pojavljajo predvsem poleti, v toplih in ih in sonsonččnih dneh. So zelo odvisne od vremena. Koncentracije so nih dneh. So zelo odvisne od vremena. Koncentracije so visoke, ko so visoke, ko so konckonc. nekaterih drugih onesna. nekaterih drugih onesnažževal praviloma nieval praviloma nižžje je ((NOxNOx, SO, SO22, delci)., delci).Je zdravju Je zdravju šškodljiv, drakodljiv, dražži sluznico...i sluznico...V bliV bližžini cest in drugih virov NO ga je zelo malo, saj reagira v ini cest in drugih virov NO ga je zelo malo, saj reagira v fotokemijskihfotokemijskih reakcijah (vereakcijah (veččinoma odda en atom kisika duinoma odda en atom kisika duššikovemu ikovemu monoksidu).monoksidu).VeVečč ga je in dlje je prisoten na obrobjih mest, kjer je ponorov malga je in dlje je prisoten na obrobjih mest, kjer je ponorov malo in o in pa v vipa v viššjih legah. To pomeni, da so koncentracije ozona pogosto jih legah. To pomeni, da so koncentracije ozona pogosto zelo visoke dlje od virov njegovih predhodnikov, npr. v zelo visoke dlje od virov njegovih predhodnikov, npr. v ““mirnihmirnih””stanovanjskih soseskah in v gorah. stanovanjskih soseskah in v gorah. Tam, kjer je v urbanih srediTam, kjer je v urbanih središšččih prisoten uih prisoten uččinek toplotnega otoka, inek toplotnega otoka, lahko ta sredilahko ta središščča del ozona iz okolice mest dosea del ozona iz okolice mest dosežže v noe v noččnih urah;nih urah;V viV viššjih legah so koncentracije manj spremenljive, praviloma ni jih legah so koncentracije manj spremenljive, praviloma ni kratkih obdobij zelo visokih koncentracij . kratkih obdobij zelo visokih koncentracij . Zelo pomembno vlogo v viZelo pomembno vlogo v viššjih legah in tudi ponekod v nijih legah in tudi ponekod v nižžinah (Nova inah (Nova Gorica, Obala) lahko igra regionalen prenos onesnaGorica, Obala) lahko igra regionalen prenos onesnažževal iz eval iz obseobsežžnejnejšših obmoih območčij nastajanja fotokemiij nastajanja fotokemiččnega smoga (npr. Padska nega smoga (npr. Padska ninižžina).ina).

Proti ozonu se borimo z zmanjProti ozonu se borimo z zmanjššanjem njegovih predhodnikov, anjem njegovih predhodnikov, vendar je zelo pomembno tudi razmerje vendar je zelo pomembno tudi razmerje lahkohlapnihlahkohlapnih ogljikovodikov ogljikovodikov in in NOxNOx, ki so primarna onesna, ki so primarna onesnažževala. V mestih je potrebno evala. V mestih je potrebno predvsem nipredvsem nižžati VOC, medtem ko je v ati VOC, medtem ko je v nemestnemnemestnem okolju potrebno okolju potrebno ninižžati emisije ati emisije NOxNOx (Lukan, 2002). (Lukan, 2002). Redne avtomatske meritve lahko zelo uRedne avtomatske meritve lahko zelo uččinkovito dopolnijo meritve z inkovito dopolnijo meritve z difuzivnimi vzordifuzivnimi vzorččevalniki, s katerimi lahko dobimo sliko evalniki, s katerimi lahko dobimo sliko onesnaonesnažženosti na majhnih razdaljah, kar je pomembno zlasti v enosti na majhnih razdaljah, kar je pomembno zlasti v mestih in v onesnamestih in v onesnažženih obmoenih območčjih.jih.

DuDuššikovi oksidiikovi oksidi

Promet v Sloveniji povzroči 61,3 odstotka NOx, (Energetska bilanca RS, 2006). Ob izgorevanju pri visokih temperaturah nastaja dušikov monoksid, ki na začetku predstavlja 80-90 % dušikovih oksidov (NOx). Kmalu pa ta reagira v ozračju s kisikom v dušikov dioksid (NO2).

1 ura1 ura 3 ure3 ure letoleto400 (AV) 400 (AV) NONO22

((μμg/m3)g/m3)200 200 (MV)2(MV)2

48 (DV)= 40 48 (DV)= 40 (MV)+ SP(MV)+ SP

NOxNOx((μμg/m3)g/m3)

30 (MV)30 (MV)

Povprečne letne koncentracije dušikovih oksidov (NOx)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

2002 2003 2004 2005 2006

konc

entr

acija

(μg/

m3)

Ljubljana Bežigrad

Maribor

Celje

Trbovlje

Murska S.-Rakican

Nova Gorica

Vnajnarje

mejna vrednost

Vir podatkov: ARSO

Povprečna letne koncentracije dušikovega dioksida (NO2)

0

10

20

30

40

50

60

2002 2003 2004 2005 2006

konc

entr

acije

(μg/

m3)

Ljubljana Bežigrad

Maribor

Celje

Trbov lje

Murska S.-Rakican

Nov a Gorica

Vnajnarje

mejna v rednost

Vir podatkov: ARSO

Povprečen profil Šmartno

0

10

20

30

40

50

60

-80 -60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

zahod oddaljenost od AC (m) vzhod

konc

. NO

2 (μ

g/m

3)

povprečna konc.

mejna 2006mejna 2010

mejna rast.

Vpliv avtoceste s povprečnim dnevnim prometom okoli 25 000 vozil dnevno na kakovost prostora prek onesnaževanja zraka je bil zunaj 20 metrskega pasu na obeh straneh cestišča še v mejah dovoljenega. (Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Profil Vrbnje-Radovljica

0

5

10

15

20

25

30

35

-200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200

Vrbnje oddaljenost od ceste (m) Radovljica

konc

. NO

2 (μ

g/m

3)povp. K5K5v1K5v2K5v3ozadje 1v1v2v3ozadje 2v1v2

Potek koncentracij dušikovega dioksida med 11. in 25. oktobrom 2006 ob glavni cesti Lesce-Črnivec. (Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Na razdalji 2-3 metrov smo dobili povprečno koncentracijo 30 μg/m3. Na razdalji 57–60 metrovje ta padla na 17 μg/m3 in na najbolj oddaljenem merilnem paru na razdalji 172-179 metrov le še na 14 μg/m3. V času kampanje pa niti cesti najbližji merilni par ni bil izpostavljen prekomerni onesnaženosti z dušikovim dioksidom, ki je za leto 2006 znašala 48 μg/m3. Kljub razmeroma visokemu PLDP, ki je bil med kampanjo 26.232 vozil dnevno (Arhiv DRSC), glede na izmerjene koncentracije med kampanjo 5 tudi mejna koncentracija za varstvo rastlin ni bila presežena.

merilni par povprečna letna koncentracija NO2

(μg/m3)

Poljanska 82

Pošta 82

A Banka 77

Bavarski dvor 73

Drama 64

Kazina 62

Šestica 63

FF 59

Metalka 53

Uršulinke 51

povprečje 67

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v cestnem koridorju Slovenske ceste v Ljubljani.

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom po območju za pešce Cankarjeve in Čopove ulice v Ljubljani pozimi.

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom po območju za pešce Cankarjeve in Čopove ulice v Ljubljani poleti.

Meritve pokazale pokaže, da je bil zrak v povprečju prekomerno onesnažen znotraj 110-metrskega pasu po Cankarjevi in znotraj 52-metrskega pasu na Čopovi ulici. Povprečne koncentracije ob cesti pa znašajo med 70 in 80 μg/m3.

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani med 24. 1.in 7. 2. 2006 (Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani med 24. 8. in 14.9. 2005 (Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Koncentracije duKoncentracije duššikovega dioksida so moikovega dioksida so moččno poveno poveččane v cestnih ane v cestnih koridorjih. Tam koridorjih. Tam žže majhne obremenitve (npr. nad 5000 vozil) e majhne obremenitve (npr. nad 5000 vozil) povzropovzroččijo zelo visoke koncentracije. V takem prostoru se dnevno ijo zelo visoke koncentracije. V takem prostoru se dnevno nahaja venahaja večč tisotisočč ljudi (Univerza, ostale ljudi (Univerza, ostale ššole, ZD, trgovine, ole, ZD, trgovine, stanovanja,stanovanja,……))PribliPribližžno 93 odstotkov odsekov drno 93 odstotkov odsekov držžavnih cest, kjer poteka avnih cest, kjer poteka šštetje tetje prometa, ima povpreprometa, ima povpreččni dnevni promet manjni dnevni promet manjšši od 25.000 vozil. Torej i od 25.000 vozil. Torej se ti odseki, se ti odseki, čče niso v koridorjih, sooe niso v koridorjih, sooččajo z majhno, zmerno, redkeje ajo z majhno, zmerno, redkeje tudi veliko onesnatudi veliko onesnažženostjo zraka v dvajsetmetrskem pasu na vsako enostjo zraka v dvajsetmetrskem pasu na vsako stran ceste. V primeru vestran ceste. V primeru veččjega prometa (75.000 vozil) pa je meritev jega prometa (75.000 vozil) pa je meritev ob zahodni ljubljanski obvoznici pokazala, da lahko onesnaob zahodni ljubljanski obvoznici pokazala, da lahko onesnažžen pas en pas sesežže celo do 80 metrov od ceste.e celo do 80 metrov od ceste.Mestne ceste so veMestne ceste so veččji problem: veji problem: veččje obremenitve, zastoji, slabje obremenitve, zastoji, slabšše e samosamoččistilne sposobnosti. istilne sposobnosti. ŠŠele vzpostavitev ele vzpostavitev šširoke mreiroke mrežže meritev (npr. difuzivni vzore meritev (npr. difuzivni vzorččevalniki) evalniki) lahko poda realno stanje onesnalahko poda realno stanje onesnažženosti z duenosti z duššikovim dioksidom;ikovim dioksidom;Kakovostna prostorska slika onesnaKakovostna prostorska slika onesnažženja bi morala biti osnova enja bi morala biti osnova ukrepom.ukrepom.

Nekaj predlogov: Nekaj predlogov: V mestih je prej kot prehod na V mestih je prej kot prehod na ““ččistaista”” vozila revozila reššitev zmanjitev zmanjššanje anje motoriziranega prometa, uvajanje mirnih obmomotoriziranega prometa, uvajanje mirnih območčij, spodbujanje ij, spodbujanje uporabe JPP.uporabe JPP.JPP lahko prevzame tudi velik del rednih migracij med mesti v JPP lahko prevzame tudi velik del rednih migracij med mesti v Sloveniji (npr. Sloveniji (npr. LjLj--CeCe, , LjLj--Mb, Mb, CeCe--Mb..)Mb..)Tovorni tranzit ima velik potencial preusmeritve na Tovorni tranzit ima velik potencial preusmeritve na žželeznice, eleznice, čče so e so le vzpostavljeni mehanizmi in povele vzpostavljeni mehanizmi in poveččajo konkurenajo konkurenččnost prevoza po nost prevoza po tirih.tirih.ČČudeudežžnih renih reššitev ni. itev ni.

BenzenBenzenMed organskimi spojinami, ki onesnažujejo zrak, imajo posebno mesto lahko hlapni ogljikovodiki zaradi njihove vloge v fotokemičnih procesih, katerih produkt je tudi ozon. V Agenciji RS za okolje merijo benzen, toluen, etilbenzen in mpo-ksilen (BTX). Glavni viri emisije organskih spojin sopromet, industrija, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila in aerosoli, ter industrija nafte in plina.

Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) je le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije zavarovanje zdravja .

Mejne vrednosti za benzen (μg/m3): 6 (DV)= 5 (MV)+ 1 (SP)

merilno mesto/merilni par

Pošta 7,2

Filozofska fakulteta 6,8

A Banka 6,4

Aškerčeva 1 S 6

Uršulinke 5,8

Aškerčeva 2 S 5,4

Aškerčeva visoko* 4,7

povprečje 6,2

koncentracije (μg/m3)

(Vir: Oddelek za geografijo, FF)

Koncentracije benzena v Ljubljani med 24.1. 2006 in 7.2. 2007.Vir: Oddelek za geografijo FF

Porazdelitev koncentracije benzena v Ljubljani je pokazala, da so najvišje koncentracije tam, kjer so viri benzena – ob prometnicah, kjer lahko koncentracije presežejo letno mejno vrednost – 5 μg/m3. Za ostale predele mesta, t.i. mestno ozadje so vrednosti med 1.5 in 4 μg/m3 (ARSO).Gosta mreža meritev se je izkazala za zelo uporabno.

Povprečne letne koncentracije benzena v Ljubljani (maj 2003-maj 2004) Vir: ARSO

Ogljikov dioksidOgljikov dioksidPromet povzroPromet povzročča 29 % izpustov ogljikovega dioksida. a 29 % izpustov ogljikovega dioksida.

Kljub vse sodobnejKljub vse sodobnejššemu voznemu parku, ki zagotavlja manjemu voznemu parku, ki zagotavlja manjšše e emisije, neprestana porast prometa upoemisije, neprestana porast prometa upoččasnjuje padec emisij in jih asnjuje padec emisij in jih celo povecelo poveččuje zaradi zgouje zaradi zgoššččevanja in zastojev.evanja in zastojev.Resno ogroResno ogrožža cilje Kjotskega protokola in vse nadaljnje zaveze a cilje Kjotskega protokola in vse nadaljnje zaveze Slovenije.Slovenije.

Hvala lepa