24. junija, ko gorijo kresovi, praznujemo rojstvo Janeza Krstnika. Cerkev običajno praznuje dan smrti svetnika - rojstni dan za nebesa. Svetle izjeme so Janez Krstnik, Marija in Jezus. Janezu Krstniku je v Slovenji posvečenih 79 cerkva. Jezus je rekel: »Med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krstnika ...« (Lk 7,28) Kako to …

On mora rasti, jaz pa se manjšati!

Rojstvo Krstnika

Domenico Ghirlandaio. Freska: Angel napove Zahariji Janezovo rojstvo. 1490.

Rojen je šest mesecev pred Jezusom - Zahariji in Elizabeti.

Njegova starša sta si dolgo želela otroka. Ko je prišel čas, da Bog usliši njuno življenjsko molitev, je Zaharija podvomil, da bo kot starec dobil sina. Prosil je za znamenje, a prejel kazen.

»Ker pa nisi verjel mojim besedam, (…) boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.« (Lk 1,20)

Otroku so dali ime Janez (Bog je milostljiv); in Zahariji so se »razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga.« (Lk 1,64)

Prve Zaharijeve besede so hvalospev Bogu.

Artemisia Gentileschi. Rojstvo Janeza Krstnika. 1635.

Zaharijin hvalospev »Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov ...« moli Cerkev vsako jutro pri hvalnicah – v spodbudo, da po noči in spanju začnemo novi dan z blagoslovom … in ne s preklinjanjem ter pošiljanjem stvari k hudiču.

»Kaj neki bo ta otrok?« (Lk 1,66)

Janez Krstnik je opozarjal: »Jaz nisem Mesija, temveč sem poslan pred njim.« (Jn 3,28) Jezusa je krstil in Ga prvi prepoznal in razglasil kot Odrešenika: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.« (Jn 1,29) Zato je na slikah pogosto upodobljen z iztegnjenim kazalcem proti Jezusu. S tem je bilo njegovo poslanstvo končano, kar je prepoznal tudi sam: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3,30) To simboliko izraža tudi postavitev

nj. rojstva na 24. junij, ko se po pregovoru »o kresi se dan obesi« dnevi začno krajšati.

Matthias Grünewald. Isenheimski oltar. 16. st. Križanje.

Na Isenheimskem oltarju je slikar na levi strani pod Jezusovim križem upodobil Marijo, Jezusovega najljubšega učenca Janeza in Marijo Magdaleno. Na desni strani pa pokonci stoječega Janeza Krstnika z iztegnjenim prstom proti Križanemu in z lat. napisom: »On mora rasti, jaz pa se manjšati«.

Namenoma gre za časovno netočnost, saj je bil Janez Krstnik obglavljen še preden so Jezusa križali. Slikar želi s tem poudariti vlogo Janeza Krstnika v pripravljanju poti obljubljenemu Odrešeniku.

Eno najbolj priljubljenih pesmi o Janezu Krstniku, je napisal Pavel Diakon v 8. st.. Ob kakšni priložnosti jo je napisal? Ko so ga prosili naj gre blagoslovit svečo in je postal hripav. Spomnil se je, da je imel podoben problem Zaharija v templju, zato se je s himno obrnil na sv. Janeza Krstnika ...

Del inicialke. St. Albans Psalter. 12. st.

Da bi slabotne moči tega služabnika mogle opevati tvoja čudovita dela,

uniči, o sv. Janez, krivdo, ki omadežuje moje ustnice. …

Oče ni verjel oznanilu z neba, govora je dar izgubil pri priči, ti pa, porojen, si odvzeti glas mu znova povrnil. …

Nikdar ni rodil na vsem širnem svetu človek se bolj svet kakor sveti Janez, vreden, da krsti Ga z vodo, ki svetu

krivdo izmije. ...

S hvalo Te časte nebeščanov zbori, Tebe, Bog en sam in obenem trojni: prizanesi nam, odrešenja prošnjam

milost izkaži!

1. kitica 13-vrstične Himne na sv. Janeza Krstnika.

… ta himna je postala tako priljubljena, da so celo toni glasbene lestvice – Do, Re, Mi, Fa, So, La, Si – poimenovani po njej. V 11. st. jih je benediktinski menih Gvido iz Arezza poimenoval po prvih zlogih verzov prve kitice te himne (spremenil je le prvega: Ut v Do).

Ut queant laxis resonare fibris mira gestorum famuli tuorum, solve polluti labii reatum, sancte Ioannes!

Ponižna drža »on mora rasti, jaz pa se manjšati,« je potrebna tudi pri sprejemu in vzgoji otrok …

»Gospod me je poklical v materinem telesu, mi dal ime že v materinem naročju.« (Iz 49,1)

Zarodek v materinem telesu ni predmet, s katerim lahko razpolagamo, ampak je oseba:

»Človek je tudi ta, ki to šele postaja.« (Tertulijan)

Za večno usodo otrok, ki so bili umorjeni pred rojstvom - ne da bi bili krščeni, nam ni treba biti v skrbeh … V skrbeh pa smo lahko za usodo tistih, ki so sokrivi za umor …

Nisem jaz tisti, za katerega me imate, je opozarjal Janez.

Kdo sem? Kaj so moji talenti? Vsak človek je poklican na sebi edinstveno pot svetosti! Le redkim uspe … Okolje je lahko pri tem v pomoč ali v pogubo. Božje volje ni lahko spoznati – razločevanje duhov je nenazadnje eden od posebnih Božjih darov (1 Kor 12,10).

Naj nas današnje praznovanje vzpodbudi k razvijanju prejetih talentov in k prepoznavanju svojega poslanstva!

Centro Aletti. Janez Krstnik – detajl. Rogaševci 2009.

Oblikovala: Brigita Perše, Pastoralna služba Nadškofije Ljubljana, junij 2012.

Pri Janezu nas lahko »bode« v srce nj. ponižnost: »On mora rasti, jaz pa se manjšati« (Jn 3,30)

… Tako naj bi vsak kristjan kazal na Kristusa, na »Resnično luč«, in ne na sebe.

Ko nam gori srce, toploto in svetlobo v našem srcu začutijo tudi drugi … Tako Kristus, duhovno Sonce vedno bolj raste tudi v bližnjih, poganstvo se krči …

Isenheimski oltar. 15. st. Križanje – detajl:On mora rasti, jaz pa se manjšati.

Da bi slabotne moči tega služabnika mogle opevati tvoja čudovita dela, uniči, o sv. Janez, krivdo,

ki omadežuje moje ustnice.