Upload
others
View
9
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Sabina Burkeljca, prof. slov, univ. dipl. bibliotekarka
BI(VA)TI: KNJIGA IN JAZ V PROCESU SPREMINJANJA
IN RASTI
seminar IZZIVI BIBLIOTERAPIJE
V SODOBNI DRUŽBI
Rodica, 11. maj 2013
Sekcija za
šolske
knjižnice
„Človeška rahločutnost, kje si?
Res samo v knjigah?“
Izet Sarajlić
„Prideš?“
„Razmisliti moram še …“
Ne razmišljaj, pridi!“
„Zakaj?“
„Ker življenje gre in mi z njim … se
spomniš?“
Seveda se spomnim.“
/Margaret Mazzantini: Novorojen, MK, 2013/
ZDRAVLJENJE
»Vsak lahko vpliva na življenjsko silo. Zdravilna orodja in strategije zdravljenja so prirojena in so del skupne človeške dedne pravice, vendar jim verniki v tehnologijo namenjamo premalo pozornosti. Kljub temu niso izgubila prav nič svoje moči.“
(Remen)
ZDRAVLJENJE
„Ljudje že od nekdaj zdravimo drug drugega. Pomagali smo si še
pred pojavom kirurgov, psihologov, onkologov in internistov.
Celjenje naše sedanje ranjenosti nemara leži v prepoznavanju in
priklicu sposobnosti za medsebojno zdravljenje, ogromni moči v
najpreprostejših človeških odnosih: moči dotika, blagru odpuščanja,
milosti, da te nekdo sprejme takega, kakršen si, in najde v tebi
nepričakovano dobroto.
Vsak, ki živi, je kdaj trpel. Modrost, pridobljena iz ran in lastnih
izkušenj trpljenja, prebuja sposobnost zdravljenja. Rekla bi, da je
moja strokovnost manj pomembna kot to, da sem se spomnila
celosti v sebi in drugih in ji tudi zaupam. Strokovno znanje zdravi, a
ranjene ljudi najbolje celijo drugi ranjeni ljudje. Le drugi ranjeni
ljudje razumejo, kaj je potrebno, kajti trpljenje se zdravi s sočutjem,
ne s strokovnim znanjem.«
(R. Naomi Remen: Zgodbe ob kuhinjski mizi)
Jaz kot mentorica krožka po metodi biblioterapije:
• konstantno samoizobraževanje na področju osebnostne rasti, odnosov, dela z
ljudmi,
• branje knjig (odnos z njimi, presojanje, kaj je kvalitetna in primerna literatura za
biblioterapijo in odgovornost ob vedenju, kaj se lahko vse odpre ob pogovorih,
• soočanje z lastno zgodbo,
• poznavanje in vzljubljanje sebe (BITI ne IMETI- Fromm),
• supervizija in/ali vzporedna terapija,
• korenine/temelji v globinski psihologiji otroštva Alenke Rebula
http://www.alenkarebula.com/ (Globine, ki so nas rodile, Sto obrazov notranje
moči, njene pesmi, meditacije, blog, delavnice, osebni stik),
• branje dnevnega časopisja in opredeljevanje do družbenih premikov
(nepasivnost),
• odhod čez meje Slovenije – distanca,
• občutljivost do krivic,
• prostovoljstvo,
• glasba, film, gledališče, meditacija, sprostitev,
• razumevanje tega, da so otroci „produkt“ nas (družbe) in da se ne morem slepiti,
da je kriv nekdo drug = soodgovornost za oblikovanje družbe („sam moram biti
sprememba“)
• zavedanje (sprejemanje), da sem nepopolna …
Se spomniš, kako si mi
govorila, da je otroke treba
naučiti poslušati? »Če jih
naučiš poslušati, jih
prizemljiš. Če ne vedo, kje
imajo ušesa, odletijo stran
s prvim sunkom vetra.
Tišine – ki se je vsi tako
bojijo – v resnici ni, vsako
okolje ima svoje glasove,«
si govorila. »Treba se je
naučiti poslušati.«
Povzeto iz knjige Susanne
Tamaro Za vedno
popolnoma klinična definicija pojma biblioterapija ALA (American Library Association )
“Uporaba knjig izbranih na osnovi vsebine v
načrtovanem bralnem programu, oblikovanem z
namenom, da pripelje do ozdravljenja bolnikov, ki
trpijo za mentalnimi boleznimi ali čustvenimi motnjami.
Idealno proces poteka v treh fazah: osebna
identifikacija bralca z določenim junakom v
priporočenem delu, kar ima za rezultat psihično
katarzo in vodi do racionalnega vpogleda oz. do
tega, kako se rešitev podana v besedilu navezuje na
bralčevo lastno izkušnjo.
Priporočljiva je pomoč usposobljenega
psihoterapevta.”
bibliotherapy in ODLIS, Online Dictionary for Library
and Information Science (online slovar za bibliotekarsko in inf. znanost)
ŠE DEFINICIJE
BIBLIOTERAPIJA je dinamično interaktiven
proces, ki se razvija med bralcem in besedilom
z namenom, da pomaga pri reševanju osebnih
problemov in omogoči osebnostno rast.
Websterjev slovar: »Vodenje v reševanju osebnih
problemov preko branja.«
Wikipedija v angl.: je izrazna terapija, ki uporablja oseben
odnos (razmerje) do vsebine knjig, poezije in ostale pisane
besede kot terapije. Pogosto jo kombiniramo s terapijo
pisanja. Učinkovita je pri zdravljenju depresije. (citirano: 9.
4. 2013)
Kdo jo izvaja: psihoterapevti, psihologi, knjižničarji,
učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci … Specifike v
izvajanju.
V šolskem okolju: biblipreventiva ali bibliosvetovanje.
VPLIV KNJIG
Knjige nam vlivajo pogum,
nas krepijo, nam dajejo
upanje. Knjiga je s svojim
učinkom vedno imela
svojevrsten vpliv na
človekovo duševnost in
njegovega duha.
Besedilo, ki je za koga celo
življenjskega pomena,
drugemu morda ne pomeni
nič.
Zakaj?
Izbrati pravo knjigo ob pravem času za pravega bralca, je odgovornost, s katero se strokovni delavci na področju psihosocialnega in pedagoškega dela ter knjižničarstva srečujemo pri svojem vsakodnevnem delu.
KNJIGA
v procesu branja
postane SREDSTVO, s
katerim bralec kot
tridimenzionalno bitje
(duhovno, duševno in
telesno) zadovoljuje
potrebe na različnih
ravneh.
Knjiga je pripomoček
in ne recept za
reševanje težav.
„Prav literatura je tista, ki skuša neizrekljivemu dati glas,
nepojmljivemu dati podobo, nerazumljivemu najti
odgovor. Umetniški prostor je družbeno sprejeti “prostor
svobode”, kamor se lahko zateče vse tisto, kar je
porinjeno na obrobje, kar je tabuizirano, skrito,
zamolčano, družbeno nesprejemljivo itd.
Je mesto, kjer kraljujejo izrečeni strahovi, želje, sanje in
nezavedno, kjer se pripovedujejo zgodbe o tistem, česar
si nočemo priznati.“
(Šlibar, 2006)
„Literatura, posebno še kvalitetna mladinska literatura, obravnava praviloma kočljive teme, odkriva in ubeseduje tabuizirano, nagovarja čustva, povzroča čustven odziv, ki jih bralke in bralci včasih neradi posredujejo drugim in delijo z drugimi.“ (Šlibar, 2006)
„Literaturo kot družbeno področje delovanja odlikuje posebna senzibilnost za človeške potrebe. Nobenega drugega družbenega sistema ni, ki bi nas tako celostno nagovarjal kot razumska, čustvena in družbena bitja – aktivira naše čute, čustva in strasti, našo zaznavo, prepoznavanje, razumevanje in razmišljanje, našo moralnost in etično držo, našo sposobnost in potrebo po druženju, občestvenosti in solidarnosti. V nasprotju z globalizacijskimi trendi literatura pospešuje senzibilizacijo (izostruje zaznavanje sveta) in spodbuja empatijo.“ (Šlibar, 2006)
„Literatura je
avtonomna, je
dekontekstualizirana
– njen cilj je estetski
užitek.
Literatura pospešuje
senzibilizacijo za svet
okoli nas, deluje
katarzično in ne
ponuja enoznačnih
rešitev.“ (Šlibar)
NAVIDEZNI IDEALNI SVET OB BRANJU POMENI BEG V NEKAKŠEN „VIRTUALNI“ SVET, KAR PA NI NAMEN BIBLIOTERAPIJE.
„Ne beremo zato, da bi pozabili, da nam je težko, pač pa, da bi se tega spomnili in to s pomočjo sebe, mentorja in skupine predelali in nato naše življenje spremenili.
• Tebe, knjižnica v St.
Galnu … „Zdravilišče
za dušo“
• vojaki po vojni –
rehabilitacija s
pomočjo knjig
• SAMUEL MCCHORD
CROTHERS
„A Literary Clinic", The
Atlantic Monthly, Vol. 118,
No. 3, (september 1916), pp.
291-301
(prvi uporabi izraz
„biblioterapija“) .
Namen biblioterapije ni
omejen na terapijo kot tako,
ampak na pozitivne učinke
branja.
Biblioterapija je nevsiljiv
način pomoči; ljudem kaže
varno pot, da se prebijejo
skozi svoje težave. Kot oblika
samopomoči lahko zajame
veliko večji krog uporabnikov
kot konvencionalno branje.
Glavni namen
biblioterapije je, da daje
uvid in vpogled v težavo
na tak način, da to pripelje
k menjavi stališč in
vedenja. Stališče je način,
kako oseba razmišlja, čuti
in se odziva, medtem ko
vedenje ni le postopek,
ampak tudi to, kar kdo
misli, da mora storiti – take
so recimo družbene norme.
Branje bralcu omogoča, da razmišlja
bolj konstruktivno in pozitivno.
MOŽNOST RASTI SKOZI
BIBLIOTERAPIJO PRIHAJA IZ
SOOČENJA S PRISTNIMI
ČUSTVI.
Dobre knjige lahko zmanjšajo
občutek odtujenosti, saj bralec
zazna značaje književnih oseb,
spozna, kaj občutijo in mislijo v
okoliščinah, ki so podobne
njegovim.
Literarni teksti, zlasti tisti, ki
odsevajo oblike sodobne
realnosti, so pri pogovoru zelo
priporočljivi.
S knjigo se lažje poistovetimo kot s filmom
(H. P. Pečauer, Delo, 22. 4. 2013)
/Ameriški psihologi/“trdijo, da se poistovetenje lahko
zgodi le, če bralci, medtem ko berejo zgodbo, nekako
pozabijo nase, na svojo samopodobo in identiteto.“ /…/
„Zanimive so ugotovitve, da takšnega poistovetenja ni
mogoče doseči z gledanjem filmov. Gledalec ostane
gledalec, možnost, da bi se postavil v kožo izmišljenih
junakov je omejena. Razlika je v procesu perspektive
dojemanja. Posamezniki so poskušali razumeti, kaj na
platnu doživlja druga oseba v določenem položaju, ne da
bi pri tem pozabili na svojo identiteto.“
ANALIZA POISTOVETENJA JE LAHKO ZELO MOČNA, SAJ SE
LJUDJE SPLOH NE ZAVEDAMO, DA SE Z NAMI NEKAJ
DOGAJA. TO JE PODZAVESTNI PROCES. Ta pojav ima lahko
močne, če ne kar trajne posledice.“
ODNOSI SO KLJUČNI
Razumevanje samega
sebe je potrebno za
kvalitetno osebno
vključevanje v družbo in
za iskrene medčloveške
odnose. Človek je
odnosno bitje in ne more
NE biti v odnosu z
drugimi. Pri oblikovanju
svoje identitete potrebuje
drugega, saj le tako lahko
spozna samega sebe.
Estetika/lepota literarnega besedila deluje na bralca zdravilno/katarzično, a mora ta biti notranje motiviran in odprt zanjo. *Mnogi berejo leposlovje, a na konkretni ravni ničesar ne spremenijo v svojem življenju, čeprav radi in veliko berejo in čeprav trdijo, da jih branje spreminja.
• različne možnosti
interpretacij
dogodkov in
značajev,
• večrazsežnostno –
branje na več
načinov,
• alternativni načini
odzivov na
prebrano
• BRANJE
• IDENTIFIKACIJA
• IZKUSTVO
• KATARZA
• NOTRANJI UVID
IN
• SPREMEMBA
DRŽE
„Všeč mi je način branja – to, kako
beremo. Sama sem na začetku knjige
brala zelo hitro in nisem razmišljala o
knjigah.
Tukaj pa se o knjigi pogovorimo in
izmenjamo svoje poglede na različne
situacije. Všeč mi je, da se ne
pogovarjamo samo o knjigi temveč tudi o
naukih življenja – kaj je v življenju
pomembno.
Delimo svoje izkušnje, se pogovarjamo
tudi o tem, kaj se nam v življenju dogaja.
Ne samo, da sem se naučila, kako brati
knjige, izvedela sem tudi veliko novega o
svojih sošolkah in učiteljicah in ni mi
žal, da sem se pred štirimi leti vpisala na
ta krožek. Ob skoraj vsaki knjigi –
zgodbi se mi je spremenil pogled na
stvari – stvari gledam v drugačni luči.«
(Neža, 15 let)
V anketi, ki je bila izvedena
6. marca 2012, so sodelovale učenke, ki
so se udeleževale bibliopreventivnih
srečanj na OŠ Rodica.
»Včasih sem knjigo prebrala in tudi, če mi je
bila všeč, sem hitro pozabila obnovo in nikoli
nisem preveč razmišljala o njej. Zdaj pa, ko
knjigo berem, o njej premišljujem in
razmišljam, kako bi jaz odreagirala, kaj je
določena oseba naredila narobe – knjige
povezujem z mojim življenjem. Všeč mi je, ker
se o knjigi pogovarjamo in je ne samo beremo,
ker odpiramo nove teme in vsaka pove svoje
mnenje. Zdaj bolje poslušam mnenje drugih,
premislim, preden kaj storim in govorim o
težavah. Postala sem bolj potrpežljiva. Krožek
bi priporočila vsem, ki nimajo prijateljev, saj
se tukaj z ostalimi bolj povežejo. In tudi tistim,
ki se ne morejo
odpreti drugim.« (Tina, 15 let)
Danes moramo
bolj kot
kdajkoli brati
knjige,
pa čeprav imajo
le eno dobro
stran.
Iskati moramo
delčke, koščke,
ki vsebujejo
zlato; vse, kar
nam lahko
oživi telo in
dušo. Henry Miller
HVALA ZA VAŠO POZORNOST Vaše izkušnje?