Embed Size (px)
Citation preview
Kaj so čezpredmetni/kroskurikularni cilji
• Prizadevanja, da bi učence pri predmetu usposobili ne le za obvladovanje predmeta, ampak tudi za uspešno uporabo znanja, sposobnosti, vrednot na širših področjih (Ljubljana – SL: Ljubljana – GE).
• Nadgradnja, »podaljšek« predmetnih ciljev – zavestno usposabljanje učencev za širše, »v življenju koristne« učinke pouka posameznega predmeta.
• Razvijanje t. i. ključnih zmožnosti/kompetenc: pridobivanje znanja, učinkovito delovanje in etično kritična presoja na nekaterih ključnih področjih – pogoj za znajdevanje v novih in nepredvidljivih življenjskih okoliščinah.
• Uresničujejo se pri pouku, v povezovanju s predmetnimi cilji – s strategijami medbesedilnega, medpodročnega, medpredmetnega … interdisciplinarnega povezovanja.
Pri slovenščini: 5 od 8 ključnih zmožnosti
• Sporazumevalna zmožnost• Kulturna zavest in izražanje• Širše osebnostne in socialne zmožnosti• Digitalna zmožnost• Učenje učenja• V manjši meri: podjetnost, sporazumevanje v TJ, matematična zmožnost
Sporazumevanje v maternem jeziku –tvorjenje in razumevanje jezikovnih sporočil
ZNANJE• Besedišče, slovnična pravila, vrste besedil, vrste pogovarjanja, funkcije jezika, jezikovne zvrsti
SPRETNOSTI/SPOSOBNOSTI• Ustrezno sprejemanje in tvorjenje raznovrstnih govornih in pisnih besedil• Oblikovanje in prepričljivo izražanje argumentov in stališč• BRALNA PISMENOST: razumevanje jezikovnih sporočil – splošna, literarnobralna
VREDNOTE/STALIŠČA• Zavest o razlikah v rabi jezikovnih zvrsti in oblik sporazumevanja v različnih zemljepisnih in socialnih okoliščinah• Iskanje estetske vrednosti, ne le tehnične korektnosti sporočenega• Razvijanje ljubezni do književnosti• Samozavestno nastopanje v javnosti• Pozitiven odnos do materinščine kot vira osebnega in kulturnega bogastva• Pozitiven odnos do medkulturne komunikacije
Možnosti, primeri – medpodročno povezovanje J, KN
• Ustno sklanjaj celotno ime Andrej Rozman Roza, tako da za vsak sklon tvoriš novo poved, skupaj pa tvorijo zgodbico, npr. Prejšnji teden je našo šolo obiskal Andrej Rozman Roza …
• Preberi v NSIB 7 besedilo Miška Kranjca O mamici, ki je postajala čedalje manjša (str. 130–132) in odgovori na vprašanja (str. 133). Izpiši vse samostalnike iz prvih petih odstavkov na str. 130 in jim določi spol, sklon in število. Zakaj pripovedovalec pravi mamica so vsak dan manjši?
• Analiziraj poved:• Rozamunda, roža deklic, čast dežele je domače …• Kateri samostalnik je jedro povedi: Nje pogledi svetle strele, z neba jasnega poslane …? Kakšno vlogo imajo
druge besede? – Kako bi sporočilo povzeli v nepesniškem jeziku?• Kaj izraža Cankar s kratkimi stavki ali osamosvojenimi besedami, kaj z mnogovezji in brezvezji, kaj z ločili, zlasti
pomišljaji in tropičji? Kakšen stavčni tempo ustvarja izbira tovrstnih sredstev? (Kurent, Branja 3: 49)
• Valvazor v poglavju z naslovom Kranjski in slovanski jezik spregovori o zgodovini, posebnostih in razvoju slovenskega jezika. Preberite ga in izpišite njegove najpomembnejše ugotovitve. Primerjajte, kako se skladajo s podobo sodobne slovenščine. (J. V. Valvazor: Različne nadloge, povodna pošast, ki je lahkomiselno dekle odvedla v vodo. NSIB 9: 183)
V praksi – raziskava med pripravniki in mentorji
Pripravniki
• Povezovanje strategije KP in JP (dolgo glasno branje NUB, izpis ključnih besed iz UB), redno: 43 %, nikoli: 13 %• Uporaba jezikovnega ZN pri razčlenjevanju UB: redno: 36 %, nikoli: 10 %• Raba jezika pri vseh predmetih: redno: 30 %, nikoli: 3,3 %
Mentorji o pripravnikih: • zelo ustrezno opozarjajo na rabo jezika v drugih okoliščinah: 13 %, neustrezno: 15 %
Samoocena dijakov 1. letnika:
• V umetnostnih besedilih znam poiskati jezikovne in slogovne značilnosti: 4,29.• Pravilna rešitev (izpis metafor): 19 %, 53 % – niso delali naloge.
Kulturna zavest/zmožnost
Znanje• Poznavanje temeljnih izraznih področij umetnosti in kulture, tudi pop kulture• Poznavanje sistema dejstev in primerov umetniških praks z navedenih področij ter njihovega zgodovinskega
razvojaSpretnosti/sposobnosti• Razpravljanje o raznovrstnih temah, ki sodijo na področje kulture (npr. književnost, glasba, film, gledališče,
likovne umetnosti, fotografija, kulturna dediščina, jezik)• Primerjanje ustvarjalnosti posameznega ustvarjalca z drugimi načini kreativnega izražanjaOdnos, stališča• Močan občutek identitete, povezan s sprejemanjem različnosti• Pripravljenost za poglabljanje estetske občutljivosti, trajno zanimanje za kulturno življenje• Razumevanje razvoja pop kulture• Pozitiven odnos do vseh oblik kulturnega izražanja • Humaniziranje, ne obvladovanje sveta!
Možnosti – dejavnosti, primeri
• Spoznavanje, prepoznavanje, uvrščanje, razlaganje pojmov iz kulturne sedanjosti in preteklosti: Kdo je kdo in kaj je kaj v pesmi o Nibelungih? (Etzel = Atila, Brunhilda = islandska kraljica …) Kako si predstavljate osebo, kraj ali predmet: Atilo, balmung, Brunhildo, Nibelunge …? (Nemški ljudski ep Pesem o Nibelungih, SIB 8, 2007: 145)
• Povezovanje, primerjanje literarnih, likovnih, glasbenih … in medijskih obdelav določene teme: Kaj vas v zgodbi o Scili in Karibdi spominja na pravljice? (Homer: Odiseja, OBDZ 1 2010: 120)
• Razpravljanje o kulturnih vprašanjih na podlagi poznavanja besedil in njihovega kulturnozgodovinskega pomena: Ali obstajajo tudi danes knjige, kakršne so bile tiste, ob katerih se je zmešalo don Kihotu? Menite, da so takšne knjige nevarne vsem ljudem ali zgolj nekaterim? Katerim? (M. Cervantes: Don Kihotov boj z mlini na veter. SIB 8, 2007: 136)
• Lastna ustvarjalnost na podlagi literarnega pojava (Sl. ima dolg jezik): Pesem lahko dramatizirate in pripravite razredno predstavo. Bodite pozorni na odnos treh mož in ljudstva do Matije Gubca ter na Gubčev nagovor. (A. Aškerc: Kronanje v Zagrebu, NSIB 8, 2012: 134)
• Udeležba pri kulturnih dogodkih, opozarjanje na aktualno dogajanje, ustvarjanje osebne knjižnice …
V praksi – pripravniki:
• Opozarjanje na aktualne kulturne dogodke: 53 %, nikoli: 6 %• Pomen kulture za našo identiteto: 46 %, nikoli: 13 %• Ustvarjanje osebne knjižnice: 20 %, nikoli: 46 %• Mentorji o pripravnikih:• zelo ustrezno: 23 %, neustrezno: 18 %
Dijaki 1. l.: povpr. 12,9 t od 26 t pri vprašanjih, npr. razložiti zveze: pevec Ilirje(24,4 %), pesmi, ki pojo Matjaže (14,4 %), Čebel`ce roji štirje (17,8 %)• Kulturne prireditve obiskujem tudi na lastno pobudo: 2,73. • Povezujem znanje različnih predmetov pri spoznavanju kulturnih okoliščin: 3,96.
Širše socialne in osebnostne zmožnostiZnanje• Splošne družbeno sprejete norme vedenja• Skrb za zdravje• Državljanske pravice• Državni jezik• Poznavanje ključnih dogodkov, tokov, sprememb v nacionalni in mednarodni zgodovini• Razumevanje pojmov državljanstvo, demokracija, vloge vladnih inštitucij ipd.
Spretnosti/sposobnosti• Ločevanje med zasebnim in profesionalnim življenjem• Kritično sprejemanje medijev• Solidarnost, pripravljenost na reševanje skupnih težav
Odnosi, stališča• Spoštovanje drugih, doseganje kompromisov• Strpnost do drugačnih vrednot, ver, narodnosti• Občutek pripadnosti kraju, državi, delu sveta• Občutek za lokalne razlike in povezovalnost
Možnosti, dejavnosti ‐ primeri
• Dejavnosti: problemsko razmišljanje in razpravljanje o psiholoških, socialnih, zgodovinskih, moralnih vprašanjih in dilemah, ki jih ponuja tema literarnega besedila.
• Primerjajte pravice in dolžnosti otrok v preteklosti in sedanjosti. Primerjajte pravice in dolžnosti otrok v različnih kulturah (npr. v Afriki, Aziji, Južni Ameriki …). (B. A. Novak, Pravice otrok, SIB 8, 2007: 42)
• Pisatelj je snov za novelo Gosenica zajel iz časa med obema vojnama na Primorskem. Naštejte nekaj zgodovinskih dogodkov (okoliščin), ki so po vašem mnenju neposredna snovna podlaga za novelo Gosenica. (C. Kosmač: Gosenica, Novi SIB 9, 2015: 99)
• Kaj pomenijo verzi Veliki ljudje živijo / po svoje duše zakonih. / Majhni po paragrafih? (S. Kosovel: Kons 4, Novi SIB 9: 95)
• Po Cankarju narod in ljudstvo nista sopomenki. Kaj ju razmejuje, kaj pa ju vendarle druži? (I. Cankar, Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Branja 3, 2013: 118)
V praksi – pripravniki
• Spoznavanje drugih in drugačnih pri branju besedil: 63 %, nikoli: 3 %• Pogovor o pomenu nacionalne in medkulturne zavesti: 53 %, nikoli: 16 %
Mentorji o pripravnikih: • zelo ustrezno: 15 %, srednje: 63 %, neustr.: 21 %
Dijaki: Samoocena zmožnosti – povpr. 3,5 (razvijam svoj občutek pripadnosti kraju, drž., kritičen odnos do družbenih pojavov, strpnost do drugačnih mnenj ...) Povpr. št. točk: 4 od 8. Težko je utemeljevanje – 28,7 % dijakov niti ne poskusi utemeljiti, zakaj trgovci živijo bolje kot pesniki.
Digitalna zmožnost
Znanje
Poznavanje potrebne programske opreme, urejevalnikov besedil, spletnih strani, možnosti za shranjevanje informacij,COBISSA
Spretnosti
Iskanje po spletnih virih, razlikovanje med pomembnimi in nepomembnimi, subjektivnimi in objektivnimi informacijami, uporaba spletnih strani z različnimi (kulturnimi) vsebinami – Fran, spletne strani ustvarjalcev, oblikovanje predstavitev, seminarskih nalog …,ustvarjanje spletnih strani,branje e‐knjig
Stališča
Kritična, varna, etična uporaba spleta,razlikovanje med dostopnostjo in sprejemljivostjo informacij,spoštovanje zasebnosti,avtonomnost in pripravljenost na sodelovanje v skupini
Dejavnosti
• Učenci lahko berejo digitalizirana literarna besedila,
• gledajo/poslušajo njihove posnetke,
• besedila interpretirajo ob ponujenih vprašanjih in nalogah,
• se o njih na daljavo pogovarjajo z vrstniki,
• samostojno pridobivajo informacije o kontekstu,
• izdelujejo nove spletne strani o literarnih vsebinah.
• S primerjanjem različnih spletnih strani o določeni literarni vsebini (narejenih s strani učencev, učiteljev, strokovnjakov) in s pogovorom o razlikah pri pouku razvijajo tudi kritičnost do spletnih informacij.
Možnosti in primeri
• Več o vizionarju Hermanu Potočniku si preberite na http://noordung.vesolje.net. (Lucija Stupica: Pismo Hermanu Potočniku Noordungu, NSIB 8, 2012:33)
• Na www.youtube.com si lahko ogledate odlomek iz filmske upodobitve Partljičevega dela (v režiji Matjaža Klopčiča iz l. 1987). Prebrani odlomek je sestavni del tega kratkega posnetka. (Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak. NSIB 8, 2013: 59)
• Če želite izvedeti več o življenju in delu Franceta Bevka, pobrskajte po spletnih straneh. Oglejte si filmsko upodobitev obravnavanega odlomka. So reakcije oseb na posnetku podobne vašim predstavam oziroma oznakam, ki ste jih zapisali v svoji nalogi? (France Bevk: Kaplan Martin Čedermac. NSIB 9, 2015: 106)
• Na spletu boste našli zanimive podatke o Valentinu Vodniku. Uporabite jih in izdelajte plakat o tem pomembnem razsvetljenskem ustvarjalcu. Naredite razredno razstavo plakatov. (Valentin Vodnik: Moj spominik. NSIB 9, 2015: 178)
Praksa – pripravniki
• Usmerjanje v raziskovanje učnih vsebin s pomočjo spleta: 33 %, nikoli: 6 %• Usmerjanje v sprejemanje – poslušanje/gledanje posnetkov literarnih in kulturnih vsebin na spletu: 36 %, nikoli: 6 %
• Kritično dojemanje spletnih strani z »učno snovjo« za učence: 30 %, nikoli: 20 %
Mentorji o pripravnikih:• zelo ustr.: 52 %, neustr.: 0 %
Dijaki:• Visoke samoocene, npr.: Elektronske prosojnice za nastop znam obogatiti s slikovnim gradivom: 4,60.
• Nizke ocene rabe pri pouku književnosti: Veseli me sodelovanje v spletni učilnici za slovenščino: 2,20. Literarna besedila najraje berem v e‐obliki: 2,49.
• Za podatke o Prešernu le 5,9 % dijakov uporablja portal Dijaški.net.• Več se jih pri pripravi referata odloča za knjižne vire (57,2 %).
Učenje učenjaZnanje
Poznavanje zase najustreznejših pristopov k učenju (učnih strategij), lastnih uspešnih in šibkih plati pri pridobivanju znanja,poznavanje razpoložljivih izobraževalnih možnosti
Spretnosti
Ustrezna izraba časa,oblikovanje snovi v obvladljive manjše in postopno obsežnejše sklope,avtonomnost, samodisciplina,uporaba ustreznih pomagal pri ustnem podajanju informacij (mimika, kretnje),tvorjenje in razumevanje pisnih in govornih sporočil,postavljanje ciljev, kritičen odnos do učne snovi
Stališča
samozaupanje v uspešnost,samoiniciativnost,pripravljenost na učinkovite spremembe lastnih konceptov učenja,pozitiven odnos do učenja kot življenjsko pomembne dejavnosti
Možnosti – dejavnosti
Branje: • razmislek o namenu branja in naravi besedila, seznanjanje z neznankami v besedilu (besedišče, druge jezikovne in vsebinske
neznanke)• pazljivo poslušanje interpretativnega branja• zapis bralnih vtisov ali govorjenje o njih• izpis/podčrtovanje• citiranje pomembnih informacij in slogovnih zaznamovanosti• pisanje povzetkov, »prevodov«• samostojno pripovedovanje• medsebojno zastavljanje vprašanj o prebranem in naučenem po branju Pisanje: • oblikovanje koncepta pred pisanjem in čas za popravljanje besedila pred oddajo• Učiteljeva navodila učencem, kako naj se samostojno učijo iz učbenika/berila – npr. daljši razlagalni sestavek berejo, podčrtujejo
bistveno, povzemajo po krajših segmentih, oblikujejo miselni vzorec, ga »pretvorijo« v samostojno besedilo; kako opazujejo nebesedilne dele v učbeniku – ilustracije, slike, »berejo« slikovna navodila (ikone), rešujejo vprašanja in naloge ob besedilih.
• Navodila, kako brati domače branje, se lotiti učenja besedila na pamet za poustvarjalno interpretacijo itd.
Možnosti – primeri
• Še enkrat preberite tiste dele besedila, v katerih je jezik izrazito starinski, in jih prevedite v sodobno slovenščino. Kaj opažate? (Janko Kersnik: Mačkova očeta. NSIB 8: 139)
• Besedilo iz odlomka se naučite doživeto interpretirati. Bodite pozorni na govorne posebnosti obeh govorcev. Razmislite, kako bi lahko z govorom čim bolje prikazali njuna značaja in konflikt … (Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. NSIB 9: 131)
• Govorno obnovite prebrano/poslušano pesem. (Simon Jenko: Rodoljubki. NSIB 9: 151)
• V zvezek natančno prepišite kitico, ki vas je še posebej nagovorila. Obrišite jo s svinčnikom. Na kaj vas spominja oblika kitice? Ali je bila oblika naključno ali premišljeno izbrana? Na kakšen način jo je pesnik dosegel? (France Prešeren: Zdravljica. NSIB 9: 158)
• Na kratko povzemite dogajanje. Kdo sta protagonista spopada, kaj ju razdvaja? Odgovore potrdite s citati iz besedila. (France Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici. UB 2: 122, dod. BKV)
Praksa – pripravniki
• Priprava izpiskov, MV: 60 %, nikoli: 0 %• Priprava predstavitev pred razredom (gov. nastop, referat): 46 %, nikoli: 13 %• Samostojno učenje iz učbenika: 43 %, nikoli: 3 %
Mentorji o pripravnikih:• zelo ustr.: 15,8 %, neustr.: 28 %
Dijaki: samoocena ok. 3Po branju (in ob njem) ugotavljam pomen neznanih besed s pomočjo priročnikov: 2,91.O prebranem besedilu si zastavljam vprašanja in nanje odgovarjam: 2, 89. O prebranem besedilu se rad pogovarjam s sošolci: 2,62.Menim, da je znanje, pridobljeno pri književnem pouku, koristno za življenje: 3,52.
• Le 1/3 dijakov uporablja berilo tudi kot učbenik!
Ključna literatura
Podatki iz:
• Maja Šebjanič Oražem (2016): Vloga obdobja pripravništva pri pridobivanju kompetenc za poučevanje slovenščine. Doktorska disertacija. FF Ljubljana.
• Jožica Jožef Beg (2015): Razvijanje ključnih zmožnosti pri književnem pouku v gimnaziji. Doktorska disertacija. FF Ljubljana.
