ODLO ČITVENI MODEL ZA POMO Č PRI IZBIRI KOZMETI ČNEGA ... · Tovrstna koža ima ve čje število živ čnih kon čičev, nima pa lasnih meši čkov in žlez lojnic. Neporaš čena

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managementu

ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI KOZMETIČNEGA PREPARATA ZA

ZAŠČITO KOŽE Mentor: izr. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Mateja Egart

Kranj, februar 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Evi Jereb za vse koristne napotke in usmerjanja pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala sledi mojemu življenjskemu sopotniku Andražu za motivacijo in nenehne vzpodbude na moji osebni in poslovni poti. Zahvaljujem se tudi svoji družini, še posebej očetu Lovru, mami Mileni, sinu Žigu in hčerki Maši, za potrpežljivost in razumevanje ter moralno podporo v času študija. Iskrena hvala!

POVZETEK V diplomski nalogi smo proučili pomen in lastnosti kože kot največjega človeškega organa ter opredelili tiste dejavnike, ki negativno ali pozitivno delujejo na kožo. Poudarek smo dali na vpliv ultravijoličnih žarkov na kožo in izbiro kozmetičnih preparatov za zaščito kože pred škodljivim vplivom UV-žarkov. Danes je na trgu veliko število najrazličnejših kozmetičnih preparatov za zaščito kože pred UV-žarki. Izbira ustreznega kozmetičnega preparata ni enostavna in mora biti premišljena. S programom DEXi smo izdelali odločitveni model za pomoč pri izbiri kozmetičnega preparata za zaščito kože pred UV-žarki, ki naj bi kozmetičnim delavcem pomagal pri izbiri. DEXi je program za pomoč pri odločanju, ki temelji na principu večparametrskega modeliranja in je enostaven za uporabo. Model smo preizkusili na petih variantah, za katere smo izbrali najboljšo. Zaradi natančnejše slike izbranih variant smo opravili še dodatno vrednotenje s programom Vredana, ki nadgrajuje funkcionalnosti programa DEX in nekaterih drugih orodij, ki se uporabljajo pri večparametrskem odločanju. KLJUČNE BESEDE • zaščita kože • kozmetični preparat • ultravijolični žarki • DEXi • Vredana

ABSTRACT The thesis in my dessertation deals with the attributes and importance of skin as the largest human organ pointing out the things that affect the skin positevely or negatively. The effect of ultra violet rays on skin and choosing the right cosmetics for the right UV skin protection is pointed out. There are plenty of different kinds of cosmetics available on the market for UV skin protection but choosing the right one is not easy and has to be well thought. A decisive model regarding choosing the right type of cosmeticts for optimal UV skin protection that would help a cosmetic workers is done with DEXi software which is an easy to use software programme for multi attribute decisions. The model is applied to five different variants and the best one is chosen. In order to create an even clever picture also a what-if analisis is made using Verdana software, that is an upgrade of funcionality of Dexi and also some other multi atribute decisions software. KEYWORDS

• skin protect • cosmetic product • ultra violet rays • DEXi • Vredana

Kazalo

1. UVOD............................................................................................................... 1

2. KOŽA............................................................................................................... 3

2.1. KOŽA, NAJVEČJI ČLOVEŠKI ORGAN ................................................... 3 2.2. SESTAVA KOŽE......................................................................................... 4 2.3. VLOGA IN NALOGE KOŽE ...................................................................... 6

2.3.1. Otroška koža .......................................................................................... 7 2.3.2. Zrela koža .............................................................................................. 8

3. ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI ......................................................................... 9

3.1. DELITEV UV-ŽARKOV............................................................................. 9 3.1.1. Količina sončnih žarkov ........................................................................ 9 3.1.2. Učinki UV-svetlobe ............................................................................... 9

3.2. INTENZITETA UV-ŽARKOV.................................................................. 10 3.3. POŠKODBE KOŽE ZARADI UV-ŽARKOV........................................... 10 3.4. ZAŠČITA PRED UV-ŽARKOM............................................................... 11

3.4.1. Nasveti za zaščito................................................................................. 11 3.4.2. Kozmetični preparati............................................................................ 11

4. SISTEMI ZA PODPORO ODLOČANJU.................................................. 13

4.1. OPREDELITEV ODLOČANJA ................................................................ 13 4.2. VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE ...................................................... 13 4.3. FAZE ODLOČITVENEGA PROCESA .................................................... 13

4.3.1. Identifikacija problema ........................................................................ 14 4.3.2. Identifikacija kriterijev ........................................................................ 14 4.3.3. Definicija funkcije koristnosti ............................................................. 14

4.4. UMETNA INTELIGENCA IN EKSPERTNI SISITEMI .......................... 15 4.4.1. Umetna inteligenca .............................................................................. 15 4.4.2. Ekspertni sistemi.................................................................................. 16 4.4.3. DEX – lupina za večparametrsko odločanje........................................ 16 4.4.4. DEXi – program za večparametrsko odločanje ................................... 18

5. IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA POMOČ PRI IZBIRI KOZMETIČNEGA PREPARATA....................................................... 20

5.1. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV.............................................................. 20 5.1.1. Določanje kriterijev ............................................................................. 20 5.1.2. Opis kriterijev ...................................................................................... 20 5.1.3. Strukturiranje kriterijev........................................................................ 21 5.1.4. Zaloge vrednosti posameznih kriterijev............................................... 23

5.2. DOLOČITEV FUNKCIJE KORISTNOSTI .............................................. 24

6. UPORABA ODLOČITVENEGA MODELA............................................. 26

6.1. OPIS VARIANT......................................................................................... 26 6.2. REZULTATI VREDNOTENJA................................................................. 28

6.2.1. Podrobnejši pregled posameznih variant kozmetičnih preparatov ne glede na tip kože .................................................................................. 35

6.3. »KAJ – ČE« ANALIZA ............................................................................. 38 6.4. KRITIČNA ANALIZA............................................................................... 40

ZAKLJUČEK........................................................................................................ 42

LITERATURA IN VIRI............................................................................................. 43 KAZALO SLIK .......................................................................................................... 44 POJMOVNIK ............................................................................................................. 45 KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 45

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

___________________________________________________________________________________________ Mateja Egart: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kozmetičnega preparata za zaščito kože stran 1

1. UVOD Osebno ali poslovno – odločiti se ni nikoli enostavno. Pravilna odločitev oz. izbira, ki zadosti našim pričakovanjem, zahteva čas, izkušnje in dovolj podatkov o problemu odločanja. Za veliko ljudi je odločanje vsakodnevna težava, še posebej, če gre za kompleksne odločitve z mnogimi dejavniki ali skupinske odločitve, kjer imajo ljudje zelo različne poglede na problem odločanja. Z računalniško podporo lahko bistveno izboljšamo proces odločanja. Z odločanjem se srečujemo na mnogih področjih, tudi v kozmetičnih salonih, kjer se dnevno soočamo z različnimi odločitvami. Kozmetični salon je prostor, kjer kozmetični delavci svojim strankam nudimo različne usluge, svetovanja in jim s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami želimo izboljšati njihovo psihofizično počutje, izgled in zadovoljiti njihova pričakovanja. Del tega je tudi izbira, uporaba in svetovanje o uporabi kozmetičnih preparatov za zaščito kože pred škodljivim vplivom ultravijoličnih žarkov. Zagorela koža daje telesu privlačen videz, toda pretirano izpostavljanje sončnim žarkom lahko kožo poškoduje in veliko prezgodaj postara. Poškodbe kože se lahko v obliki rdečine ali celo opeklin pokažejo takoj, lahko pa šele čez nekaj let ali celo čez desetletja (npr. kot prezgodaj postarana koža ali kot kožni rak). Pravilno izbran izdelek za zaščito in nego kože med izpostavljanjem soncu in po njem ter upoštevanje priporočil dermatologov in kozmetičnih delavcev ohranjajo vitalnost in lep videz kože. Namen je predstaviti, kako velikega pomena je pravilna izbira kozmetičnega preparata za zaščito kože pred UV-žarki. Danes je na tržišču zelo velika ponudba različnih preparatov za zaščito in nego kože, različnih, ki vsebujejo različne sestavine in zato tudi različno zaščito za različne tipe kože, starostne skupine, letni čas, dele dneva. Z natančno analizo tipa kože osebe in kozmetičnega preparata bomo skušali osebi (stranki) podati nekaj osnov za izbiro kozmetičnega preparata. Pri sami izdelavi naloge smo se že ob začetku srečali z odločitvenim problemom: Katere informacije so ključne za izbiro kozmetičnega preparata za zaščito in nego kože? Za rešitev našega problema smo si zato pomagali z ekspertnimi sistemi. Gre za orodje, ki nudi pomoč pri odločanju. Z njegovo uporabo zmanjšamo možnost sprejetja napačne odločitve. Izbiro kozmetičnega preparata za zaščito kože pred UV žarki za določeni tip kož osebe smo analizirali s pomočjo računalniške metode, programa za večparametrsko odločanje DEXi. Za izdelavo odločitvenega modela smo potrebovali ekspertna znanja s področja nege kože. Zato smo v odločitveno skupino vključili vodstvene delavce podjetja. S tem smo jim želeli uporabljeno metodo približati in predstaviti njene uporabe. Vsebina raziskovalnega dela predstavi na začetku kožo kot največji človeški organ, nato sledi predstavitev UV-žarkov in njihov pomen za človeka. Nadaljujemo z analizo kozmetičnih preparatov in tipov kož na podlagi računalniškega programa DEXi. Ko smo določili vse pomembne kriterije, smo pričeli z izgradnjo odločitvenega modela in analizo variant. Za interpretacijo končne ocene in grafične prikaze dejanskih ter preoblikovanih variant pa smo uporabili program VREDANA. Z analizo tipa »kaj-če« smo tako ugotavljali, kaj se zgodi s končnim rezultatom variante, v kolikor bi spremenili vrednost posameznega parametra.



Cilj vsakega kozmetičnega salona je nedvomno izboljšanje dolgoročnega konkurenčnega položaja, kar brez zadovoljnih končnih potrošnikov ni mogoče. Zadovoljna stranka je zlata vreden kupec, saj njegovo zadovoljstvo deluje pozitivno in povečuje zaupanje ter sodelovanje. Kozmetični salon se mora vedno boriti za zadovoljstvo stranke, naj bo pomemben ali nepomemben, velik ali majhen, saj nikakor ne smemo zanemariti kvalitete storitev.



2. KOŽA 2.1. KOŽA, NAJVEČJI ČLOVEŠKI ORGAN Koža je največji organ človeškega telesa. Pokriva vse telo. Koža je velika od 1,5 do 2 m² odvisno od velikosti človeka. Koža ni pri vseh ljudeh enaka. V puberteti je najdebelejša in mastna, v starosti pa suha in tanka. Je različno težka. Predstavlja od 15 do 20% teže človeka. Koža ni pri istemu človeku na vseh mestih enaka. Prilagojena je na funkcijo, ki jo opravlja (Koža, 2008). Najtanjša in najbolj občutljiva je na vekah, najdebelejša pa je na podplatih in dlaneh. Tanjša je na okončinah telesa, na notranji strani upogibnih delov in stranskih delih – na fleksorni strani, debelejša pa je na zunanji strani – na ekstenzorni strani . Barvo kože imenujemo polt. Kakšno polt imamo, je odvisno od pigmenta. Koža vsebuje pigment, to je barvilo. Vsi imamo obarvano kožo. Tisti, ki je nimajo se imenujejo albini. Koža ni na vseh mestih enako temna in ne porjavi enako pa celem telesu (prsne bradavice, koža splovila ima več pigmenta kot drugi deli telesa). Imamo dve vrsti kože: gladko (neporaščeno) in poraščeno. Neporaščena je koža samo na ustnicah, dlaneh in podplatih. Tam je njena površina prepredena z brazdami in žlebiči. Tovrstna koža ima večje število živčnih končičev, nima pa lasnih mešičkov in žlez lojnic. Neporaščena koža pa pokriva vse dele telesa. V njej je manj živčnih končičev, več pa lasnih mešičkov in žlez lojnic. Nega kože Koža opravlja mnogo različnih nalog v korist celotnega organizma, zato je potrebno, da prav posebno skrbimo zanjo. Koža varuje telo pred mikrobi le, če je cela. Skozi najmanjše razpoke v koži že lahko pridejo mikrobi v kri. Zato moramo skrbeti, da se nam morebitne praske in rane čimprej zacelijo. V mrzlem in vetrovnem vremenu koža, zlasti na rokah, rada razpoka. Tedaj jo mažemo z borovo vazelino ali kakim drugim mastnim mazilom. Z znojem prihajajo na površino kože različne snovi. Te se pomešajo z izločkom lojnic. Z vsem tem se sprimeta še prah in druga umazanija, ki prihajata na kožo od zunaj. Če tega z umivanjem sproti ne odstranjujemo, se zamašijo pore znojnic in lojnic. Koža tedaj svoje naloge kot izločevalni organ ne more več v redu opravljati. Ker se maščobne snovi na neumiti koži razkrajajo, povzročajo neprijeten vonj telesa. Potrebno je torej, da kožo redno umivamo z mlačno vodo in milom. Vsak večer moramo odstraniti z nje vse, kar se je na njej nabralo čez dan. Posebno pa je nujno umivati roke pred vsako jedjo. Najrazličnejše stvari, čiste in umazane, gredo vsak dan preko naše roke. Pogosto ostanejo na rokah tudi bolezenske kali, ki jih lahko zanesemo s hrano v usta ali pa z njimi okužimo druge ljudi. Tudi lasišče in lase moramo vsak dan skrtačiti in jih očistiti vsega, kar se je nabralo na njih. Večkrat si glavo tudi umijemo. Nič manj važno ni sproti očistiti nohte ter odstraniti vse, kar se je nabralo za njimi. Ker koža uravnava telesno temperaturo, jo moramo temu primerno utrjevati. Najboljša sredstva za utrjevanje kože so zrak, mrzla voda in sonce. Kožo moramo namreč navaditi, da se krvne žile v njej po potrebi dovolj hitro ali razširijo (če



pridemo iz mrzlega prostora na vročega) ali pa stisnejo (če pridemo v mrzel prostor). Če se kri v krvnih žilah kože preveč ohladi, teče ohlajena v notranjost. Tam ohladi notranje organe. Ohlajeni organi pa nimajo več toliko obrambne sile proti mikrobom, ki so morebiti v njih. Mikrobi se tedaj začno hitro množiti in povzročijo bolezen. Tako se zaradi "shladitve" razvije vnetje v žrelu, sapniku, nosni votlini, pljučih itd. Shladitev torej omogoči in pospeši, da se razvijejo bolezni, ki jih povzročajo mikrobi. Kožo "privadimo", da se hitro prilagodi vsakokratnim spremembam, če se vsak dan umivamo z mrzlo vodo, se veliko gibljemo na zraku čimbolj lahno oblečeni, plavamo in se sončimo. Seveda je potrebno, da se utrjujemo počasi, najbolje to jeseni po toplem poletju in ne spomladi po mrzli zimi. Kdor more, naj spi pri odprtem oknu še pozno jeseni in naj ne obleče ob prvem hladnem dnevu tople obleke. Nikakor pa ne slecimo zimske obleke, ko posije prvo pomladansko sonce! Napačno je oblačiti se po modi in koledarju. Obleko naj nam narekujejo vremenske razmere! Tudi za utrjevanje kože velja, da vsako pretiravanje, tako pri kopanju v premrzli vodi kot pretirano sončenje, lahko koži močno škoduje. Dolgotrajno poležavanje na vročem soncu, zlasti ob morju, lahko poškoduje kožo, napravijo se mehurji in koža se olušči (Na sonce le s primerno zaščito, 2009). 2.2. SESTAVA KOŽE Koža ima tri različne plasti (slika 2): vrhnjo plast imenujemo povrhnjica, pod njo je usnjica, med usnjico in mišicami pa je podkožje. Povrhnjica (vrhnjica, pokožnica ali epidermis) Povrhnjica je najbolj bistvena plast kože. Povrhnjica je tista plast kože, na kateri se vidijo spremembe na koži. Sestavljata jo dve plasti (slika 1): poroženela in zarodna plast. Poroženela plast povrhnjice je v vrhnjem delu iz mrtvih, poroženelih celic (ROŽENA PLAST – stratum corneum), ki stalno odpadajo kot drobne luske (nap. prhljaj na glavi). Ta je najdebelejša v podplatih (5-7 vrst celic), na določenih mestih pa so samo 2-3 vrste celic. Rožena plast daje odpornost proti mehaničnim vplivom. Rožena plast se na površini (stratum disjunctum) ves čas lušči. Pod to plastjo je plast, kjer so celice že bolj ploščate (2 plasti celic) – ZRNATA PLAST (stratum granulosum). Naslednja plast je bistvena, osnovna plast povrhnjice – TRNASTA PLAST (stratum spinosum). To je plast, kjer se nahaja večina bolezenskih stanj. Sestavljena je iz 4-8 vrst celic. Pod trnasto plastjo je BAZALNA PLAST (stratum basale). Bazalna plast ni posod enako debela. Sega od bazalne membrane proti trnasti plasti. Celice, ki nastanejo vzdolž bazalne membrane, so predvsem KERATINOCITI (celice, ki so sestavljene iz keratina). Med keratinociti so vzdolž membrane razporejene še celice, imenovane MELANOCITI. V melanocitih se tvori pigment melanin, ki daje koži barvo. Melanin ima pomembno funkcijo zaščite pred sončnimi žarki. Bazalna membarana je valovita in iz nje se rojevajo melanociti. Nastajajo nove in nove celice. Vse celice, ki pridejo na površino kože, se rodijo v bazalni plasti. Pomikajo se proti vrhu kože. Celice na tej poti se spreminjajo. Tako potovanje traja približno en mesec (pri luskavici pa 14 dni).



Koža se torej stalno obnavlja in je na površini vedno mlada. Poroženela plast povrhnjice je tisti del kože, ki pravzaprav telo dobro varuje navzven. V živih celicah povrhnjice so tudi zrnca barvila, pigmenta, ki daje koži barvo. Ultravijolični žarki povzroče, da se pigmentna zrnca pomnožijo in koža postane temnejša. Temna barva varuje telo pred škodljivimi učinki sončnih žarkov (Hagman, 1998).

Slika 1: Prikaz povrhnjice (Epidermis, 2009)

Usnjica (cornium, dermis) Usnjica je debelejša plast kože. Sestavljena je iz dveh delov. Deli, ki so obrnjeni navzgor, se imenujejo dermalne papile (papile = bradavice), ker so sestavni del dermisa. Plast usnjice, ki vsebuje te papile, se imenuje BRADAVIČASTA PLAST (stratum papilare dermisa). Ta tvori eno tretjino dermisa. Spodnji dve tretjini pa tvori MREŽASTA PLAST (stratum retikulare). Samo usnjico sestavljajo celice, med celicami pa potekajo vlakna. Celice v usnjici so fibroblasti (celice, ki sodelujejo pri zgradbi kolagena) in mastociti (celice, ki sodelujejo pri alergijah). Večina usnjice je sestavljena iz kolagenskega tkiva. Tu sta tudi dve beljakovini, elastin in retikulin. Koži dajeta prožnost in čvrstost. Obe beljakovini tvorijo celice fibroblasti. V usnjici se pojavijo že krvne žile, ki jih v vrhnjici ni. V usnjici so tudi žleze, limfni kanali, živčni končiči, živci, lasni mešički, majhne mišice, znojnice in lojnice. Celic je v usnjici vedno manj, vlaken pa vedno več (Bartenijev, 2001). Znojnice izločajo neprestano na površino znoj v obliki hlapov, pri višji temperaturi pa v kapljicah. Z izhlapevanjem odvzema znoj telesu veliko toplote in tako sodeluje pri uravnavanju telesne temperature. Zato se močneje znojimo v vročem letnem času, pri napornem telesnem delu in ob boleznih, pri katerih se telesna temperatura poviša. Znojnice so po vsem telesu. Največ jih je na čelu, pod pazduho, na dlaneh in podplatih. Lojnice imajo grozdasto obliko. Na površino kože izločajo maščobno snov. Mastijo torej kožno površino, ki je zato vedno gladka in voljna. Lojnice se izlivajo ob dlakah. Dlake oziroma lasje, ki so v koži, so iz poroženelih celic. So po vsem telesu, razen na ustnicah, podplatih in dlaneh. Dlake segajo globoko v usnjico. V spodnjem delu je lasna čebulica. Tam las dobiva hrano in zato tam raste.



Povrhnjica in usnjica se ne stikata v ravni ploskvi. Usnjica ima brazde in gube, katerim se povrhnjica tesno prilega. Zato so brazde in gube vidne na površini kože. Razvrstitev in oblika gub sta zlasti značilni na dlaneh in blazinici prstov. Pri vsakem človeku sta drugačni. Zato je po prstnem odtisu mogoče prepoznati posamezne ljudi. Podkožje (subcutis, hypodermis) Med usnjico in mišicami je podkožje. Z njim je koža rahlo pripeta na mišice. Vlaken je vedno manj, ker se vrivajo velike celice. V podkožju potekajo krvne in limfne žile, tam so tudi živčni končiči in maščobne celice. Maščoba je zaloga hrane v telesu. Kadar stradamo, ali pa ob boleznih, se ta zaloga porablja. Zato ta plast ni stalno enako debela. Ker maščoba slabo prevaja toploto, varuje podkožje telo pred tem, da v mrazu ne izgubi preveč toplote. Živali, ki stalno žive v mrzli vodi, imajo debelo plast maščobe pod kožo, na primer kiti, tjulnji itd.

Slika 2: Prečni prikaz kože (Obalne lekarne, 2008)

2.3. VLOGA IN NALOGE KOŽE Koža loči notranje organe od zunanjega sveta. Varovalna funkcija kože:

• Mehanična zaščita: Ščiti notranje organe pred mehaničnimi vplivi (udarci, potresi, poškodbami, praskami, opeklinami...).

• Aktinični vplivi: Zaščita pred različnimi žarki (infraredeči žarki - toplota, rentgen, UV žarki – pomembno vlogo imajo melanociti), ki delujejo na dedni zapis, ker poškodujejo kislino.

• Kemični in biološki vplivi: Zaščita pred celo vrsto kemikalij, ki jih proizvaja industrija (mila, praški, kreme, onesnaženi zrak...). Kemikalije negativno vplivajo na kožo, zato ima koža varovalni mehanizem, ki nas varuje pred raznimi kemikalijami. Pred njimi nas ščiti le zdrava koža, tista, ki ima ohranjeno svojo funkcijo.

Naloge kože:

• Zadrževanje vode: Kislomaščobni plašč preprečuje izhlapevanje vode iz telesa.



• Nevtralizacija: Kisla površina je bistvenega pomena za nevtralizacijo kemijske snovi – alkalne snovi (pH kože 5,2 do 5,7). Kislost preprečuje bakterijam, virusom in glivicam, da bi se lahko naselili na koži.

• Organ za izločanje: Skozi lojnice in znojnice koža izloča škodljive snovi. S potenjem se izločajo odpadne snovi, kot sta mlečna in sečna kislina.

• Organ, ki uravnava telesno temperaturo. • Organ, skozi katerega sprejemamo določene snovi (absorbcija). • Koža kot čutilo: Koža ima veliko število živčnih končičev (bolečina, mraz,

toplota, tip). • Organ za skladiščenje: V podkožju je glavni rezervar za maščobe in tekočine

v telesu, saj kožno tkivo vsebuje do 15% vseh telesnih tekočin. • Tvorba vitamina D: V koži se tvori vitamin D. Ultravijolični žarki vplivajo na

snov ergosterin, ki skupaj s fosforjem in kalcijem deluje na rast kosti. Tipi kož: Normalna koža: Koža je nežna, gladka, vsebuje primerno količino vlage in maščobe. Prekrvavitev je dobra, zato je rožnata in topla. Ni niti pretanka, niti predebela, nima povečanih por in mastnih predelov, nima sledov gubanja. Suha koža: Je koža, ki povzroča nezadostno izločanje žlez lojnic. Na videz je nežna, brez por je tanka, skoraj prosojna. Je napeta, in že pri mladih se lahko pojavijo gubice. Suha koža je zelo občutljiva na zunanje in notranje spremembe. Občutljiva koža: Praviloma je koža suha, z majhnimi porami, vidne so kapilare na obrazu. Taka koža je zelo občutljiva na vročino in mraz, alergene in druge dražljaje. Zrela koža: Ta koža je suha zaradi pomanjkanja vlage in maščobe. Prezgodaj se pojavijo gube okrog oči, ust in na čelu. Napetost in prožnost popustita, koža postane ohlapna. Tudi prekrvavitev je včasih slabša, zato se na njej pojavijo madeži in lise. Mastna koža: Nastane zaradi preobilnega izločanja lojnic. Njena površina je hrapava, z velikimi odprtinami ali zamašenimi porami in mozolji. Zaradi slabe prekrvavitve je videti bleda, zaradi močnega izločanja lojnic pa se sveti (Hagman, 1998). Koža je največji človeški organ, ki varuje pred škodljivimi vplivi iz okolja, povzročitelji bolezni in izsušitvijo z izgubljanjem vode. Otroci in odrasli se med seboj razlikujejo. Otroci niso le pomanjšani odrasli. Odrasli imajo približno 1.8 m2 kože, otroci pa manj. Vseeno pa je pri otrocih površina kože v razmerju s telesno maso večja. Izguba vode in vplivi okolja so zato bolj očitni. 2.3.1. Otroška koža Otroke razvrstimo po starosti na: • novorojenčke (od rojstva do 6. tednov), • dojenčke (od 6. tednov do 1. leta), • majhne otroke (od 1. leta do 6. let) in • otroke.



Ta delitev je dokaz, da se tudi koža spreminja s starostjo. Struktura kože je pri novorojenčkih drugačna kot pri starejših otrocih ali odraslih. Koža dojenčka se razlikuje od kože odraslih v naslednjih točkah:

• Hitreje se obnavlja, pri čemer poteka istočasno mnogo hitreje tudi zdravljenje.

• Posebej pri novorojenčkih je prepustnost za spojine skoraj takšna, kot je prepustnost sluznice. Zato je nevarnost vsrkavanja (absorpcije) strupenih snovi skozi kožo zelo velika.

• Velika je tudi neodpornost kože proti stafilokokom in streptokokom. Zaradi njih so pogoste okužbe kože.

Regulacija temperature z znojenjem še ne funkcionira popolnoma. PH vrednost kože odraslih je od 4.2 – 5.7. V prvih tednih po rojstvu pa je pH vrednost blizu nevtralne (blizu 7). Zaradi tega pH-ja otroška koža ni sposobna kontrolirati rasti mikroorganizmov in je odpornost za okužbe manjša. Kislinski plašč se tvori v prvih tednih življenja. Z njim se razvije tudi mikroflora in ta v normalnih razmerah tvori ravnotežje na kožni površini, kar ščiti pred kožnimi boleznimi. Otroci imajo občutljivejšo, k izsušitvi nagnjeno in za škodljive snovi prepustnejšo kožo kot odrasli. Vse, kar kožo izsušuje, razmaščuje in draži, mora biti prisotno v čim manjši meri (Zaščita otroške kože, 2008). 2.3.2. Zrela koža

Starost sama po sebi ni nujno odločilna za stanje zrele kože, osrednjo vlogo igrajo okoljski dejavniki. Zunanji vplivi, ki povzročajo prezgodnje staranje kože, so predvsem izpostavljenost UV-sevanju, kajenje, alkohol, podnebni in vremenski vplivi. Notranji dejavniki določajo normalno biološko staranje in vključujejo:

• vedno slabšo sposobnost za regeneracijo celic, • zmanjšano aktivnost lojnic in znojnic, • zmanjšano tvorbo estrogena.

Izločanje lojnic in znojnic se v starosti zmanjšuje, zato za tvorbo hidrolipidnega sloja (zaščitnega kislinskega plašča) koži primanjkuje pomembnih snovi. Posledica je suha in nemastna koža, ki na mila in alkalne snovi v različnih čistilnih sredstvih reagira veliko bolj občutljivo. Uporaba takšnih izdelkov kožo še dodatno osiromaši epidermalnih lipidov. Posledica je dodatna izsušitev kože zaradi povečanja izgube vode. Površina kože postane hrapava, nastanejo majhne razpoke v poroženeli plasti, koža vleče in lahko tudi srbi. Estrogeni pozitivno vplivajo na vzdrževanje vlažnosti kože (Koža in menopavza, 2009). V teku staranja kože se povrhnjica tanjša, vezivno tkivo pa izgublja svojo normalno strukturo vlaken in sposobnost za vezanje vode. Elastična vlakna degenerirajo, kar povzroča nastanek gub. V epidermisu izginja eksaktna porazdelitev posameznih slojev, celice se krčijo in koža postaja tanjša.



3. ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI 3.1. DELITEV UV-ŽARKOV Svetlobo delimo na naravno in umetno. UV-žarki so lahko naraven in umeten vir energije. UV-žarki so žarki, ki jih oddaja sonce. Na osnovi bioloških in kemičnih učinkov razdelimo UV-žarke v tri skupine:

• UVA-žarki – valovna dolžina od 315 do 390nm, • UVB-žarki – valovna dolžina od 280 do 315nm, • UVC-žarki – valovna dolžina od 200 do 280nm.

UVC-žarki so najbolj uničujoči in k sreči sploh ne dosežejo Zemlje, zato pa nas dosežejo žarki UVA in delno žarki UVB. Žarki UVA prodirajo globlje, odgovorni so za hitro porjavelost (tudi v solariju) in kožo postarajo. Žarki UVB spodbudijo celice, da tvorijo melanin in povzročajo opekline (Ultravijolični žarki, 2008). 3.1.1. Količina sončnih žarkov Ozonski plašč ščiti Zemljo pred UVC-žarki in deloma tudi pred UVB-žarki. Zaradi onesnaženosti se ozonski plašč tanjša in prepušča čedalje več žarkov. Ozonska luknja je predel, kjer do Zemlje prodre največ negativnega sevanja. Količina sončnih žarkov (UV-žarkov) je odvisna od:

• nadmorske višine – z višino je sonce močnejše, • letnega časa – poleti je bolj vroče, • dnevnega časa – med 11. in 15. uro je sonce najvišje, žarki padajo pod pravim

kotom 90º, • oblačnosti – oblaki zakrivajo sonce, • onesnaženosti – prah vpija UV žarke, • zemljepisne širine – ob ekvatorju žarki padajo pod pravim kotom, so

močnejši in bolj nevarni za kožo. 3.1.2. Učinki UV-svetlobe UV-svetloba ima različne učinke na kožo. Razvrstimo jih lahko glede na reakcijo kože: - UV-ERITEM (rdečina): Ne nastane takoj, je predpogoj za pigmentacijo kože (porjavitev). UV-eritem nastane po 6-8 urah po obsevanju (lateralna doba). Maksimalna reakcija je dosežena po 24 urah, slabeti pa začne po 48 urah. - PIGMENTACIJA: Ko UV-eritem izgine, nastane pigmentacija. Traja krajše ali daljše obdobje, odvisno od pogostosti obsevanja. Čas trajanja pigmentacije je v tesni zvezi s količino melanina v telesu (melanociti – bazalna plast epidermisa). Količina in razporeditev melanina sta različni od človeka do človeka. Melanin nima zaščitne vloge pri nadaljnjem obsevanju. Ob ponavljajočem obsevanju se roževinasta plast zadebeli. Pigment se ustvarja na dva načina, odvisno od valovne dolžine. Od 280 do



315 nm (UVB) povzroča delovanje encimov in pigmentacija je vidna v 2–3 dneh. Pri 315 do 400 nm valovne dolžine žarkov (UVA) je v eni uri vidna oksidacija premelanina. - TVORBA VITAMINA D: Iz provitamina D nastane vitamin D v valovnem območju od 240 do 315 nm. 3.2. INTENZITETA UV-ŽARKOV Intenziteta žarkov je najmočnejša, če padajo žarki pod pravim kotom (cos 0º=1). S kosinusom vpadnega kota pada tudi intenziteta žarkov (Cosinusov zakon). Goriščna ali fokalna razdalja: S spreminjanjem goriščne razdalje se jakost obsevanja spreminja. UV-žarki penetrirajo skozi tkivo do globine 1 mm. Prehajajo skozi zrak, destilirano vodo, kremen in najlon. UV-INDEKS je vrednost vpliva UV-žarkov, ki jo merijo od 1 do 20. Večja ko je številka, nevarnejši je vpliv UV-žarkov. Poleti je koristno spremljati ta indeks. UV-indeks je največji med 11. in 15. uro. Takrat se je sončenju najbolje izogniti. Indikacije UV-žarki pozitivno delujejo na zdravljenje različnih sprememb na koži (dermatološke spremembe), kot so akne, sporiaza, rane na koži in druge. Zdravljenje z UV-žarki se uporablja tudi pri raznih boleznih kosti in sklepov (rahitis), boleznih pljuč (bronhialna astma) in v pediatriji (zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih). Kontraindikacije UV-žarki tudi negativno vplivajo na kožo in telo ter se lahko kažejo kot motnje v cirkulaciji, kot slabo počutje po obsevanju, fotosenzibilnost ipd. Izpostavljanje UV-žarkom se tudi odsvetuje bolnikom z nevritisom in 6 mesecev po radioterapiji (Gaber,1998). 3.3. POŠKODBE KOŽE ZARADI UV-ŽARKOV Porjavelost je tvorba pigmenta, s katerim se koža zavaruje pred sončnimi žarki. To je pravzaprav obramba kože pred soncem. Vidne poškodbe zaradi sonca so: rdečica, opekline, mehurji, alergija na sonce, siva mrena in v najhujšem primeru kožni rak. Nevidne poškodbe: Sonce poškoduje gradnike beljakovin – poškoduje lahko DNK. Nekatere poškodbe celica lahko popravi, druge pa so zanjo usodne in celica odmre. Žarki UV poškodujejo proteine, zato je koža manj prožna, tanjša in se guba. Fotosenzibilnost kože je odziv kože na sončne žarke v kombinaciji z nekaterimi snovmi, ki smo jih bodisi zaužili bodisi nanesli na kožo. Reakcija se kaže v obliki sprememb na koži, največkrat pa gre za spremembo barve ali srbečico.



Opekline na koži povzročajo žarki UVB. UVB-žarki povzročajo fizikalne poškodbe. Pride do delovanja na tkivo. Opekline, ki jih lahko povzročijo žarki, delimo na opekline I. stopnje, za katere je značilno, da koža postane rdeča. Poškodbo imenujemo dermatitis solaris. Škodljivo delovanje sega v epidermis. Opekline II. stopnje segajo do meje med epidermisom in dermisom. Pojavijo se mehurji (taka opeklina se zaceli brez brazgotin, ker je bazalna membrana vsaj deloma še ohranjena). Kadar so opekline tako globoke, da pride do poškodb v usnjici ali podkožju, so to opekline III. Stopnje, in sicer gre za koagulacijo tkiva. Poškodbe se zelo počasi in nerade celijo. Na koži ostanejo brazgotine, ki predstavljajo funkcionalno motnjo (Bartenijev, 2001). Ultravijolični žarki pa lahko povzročajo tudi kožnega raka. H kožnemu raku štejemo tudi zločeste kožne tumorje. Tumor je vsaka afiziološka rast benignih ali malignih celic. Kožni rak je zelo pogosta bolezen. Če pustimo, da se blage oblike kožnega raka razvijejo naprej (se starajo), lahko postanejo tudi zelo neugodni. Kožnega raka razdelimo na 2 vrsti:

o epitelni maligni tumorji (karcinomi) o maligni melanom (črni rak).

Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka. Zaradi podnebnih razmer in večanja ozonske luknje dobiva celo razsežnosti epidemije. Po številu novih odkritij je najhitreje rastoče rakavo obolenje. Vsak tretji novo odkrit rak je kožni! V preteklosti so za kožnim rakom obolevali predvsem ljudje po 50. letu starosti, zdaj bolezen odkrivajo tudi pri 20-letnikih (Zaščita pred UV žarki, 2008).

3.4. ZAŠČITA PRED UV-ŽARKOM 3.4.1. Nasveti za zaščito S pametnim ravnanjem se lahko obvarujemo pred škodljivim vplivom UV-žarkov. Oblačila (blago) nas 100% obvarujejo pred UV-žarki, mokra oblačila zagotavljajo 70% zaščito, sončnik ali senčnik 50%, okensko steklo zadrži vse UVB-žarke in le ½ UVA-žarkov (Zaščita kože pred sončnimi žarki, 2008). Nasveti: - ne izpostavljaj se soncu med 11. in 16. uro,

- uporabljaj sredstvo za zaščito kože (zaščitni faktor), - uporabljaj sončna očala, ki ne prepuščajo UV žarkov, - s sončenjem celega telesa prični postopno, - uporabljaj širokokrajni klobuk – naj ne bo samo modna muha, - ni nobene potrebe, da bi bili celo leto zagoreli.

Tako nam bo sonce prijatelj, ne pa neprijetnost ali celo nevaren sovražnik. 3.4.2. Kozmetični preparati Večina zaščitnih preparatov, ki jih najdemo v slovenskih trgovinah, je uvoženih. Kratica SPF izvira iz angleščine in pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja (ang. sun protecting factor).



Preparate z zaščitnim faktorjem bi morali uporabljati tudi takrat, ko nismo izpostavljeni neposrednemu sevanju sončnih žarkov, denimo v oblačnem vremenu, in ne samo na morju, kajti sonce nas lahko močno opeče tudi v mestu. Kožo moramo zaščititi pred negativnimi vplivi sončnih žarkov (Zaščita kože, 2008). Posledice pretiranega sončenja in pomanjkljive uporabe zaščitnih sredstev v mladosti se pokažejo veliko pozneje. S starostjo koža postane nagubana in na nekaterih mestih pretirano izsušena, pigment pa je porazdeljen neenakomerno. Ko kupujemo sredstvo za sončenje, bodimo pozorni na ustrezno sestavo. Ščititi nas mora tako pred UVA- kot UVB-žarki. Številna sredstva za sončenje namreč ščitijo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-žarki, ne pa tudi pred UVA-žarki. Sestavine, katerih ime se konča s -cinamat in -salicilat, ščitijo samo pred UVB-žarki. Sestavini avobenzon in parsol ščitita samo pred UVA-žarki. Oksibenzon, titanov dioksid in cink ščitijo tako pred UVA- kot UVB-žarki. V zaščitnih sredstvih so sestavine, ki delujejo kemično, in sestavine, ki delujejo fizično. Kemične sestavine so tiste, ki jih koža vsrka in delujejo globinsko, torej vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža. Večina jih ščiti le pred UVB-žarki. Fizično delovanje zaščitnih sredstev je omejeno na površino kože: UV-žarke odbijajo, delujejo pa večinoma le na UVA-žarke. Nekateri preparati vsebujejo sestavine obeh vrst, zato ponujajo optimalno zaščito (Izdelki za zaščito kože, 2008). Z vsemi temi vprašanji, se pri izbiri kozmetičnega preparata dnevno srečujemo tudi v kozmetičnem salonu. Dnevno uporabljamo in svetujemo svojim strankam, na kaj morajo biti pozorne pri nakupu in uporabi kozmetičnega preparata za zaščito kože pred soncem, kakšne preparate naj uporabljajo glede na njihov tip kože, da bodo varne pred UV-žarki in bo njihova koža ostala dlje časa negovana, mladostna in zdrava. Ker je na tržišču izredno velika ponudba različnih kozmetičnih preparatov različnih proizvajalcev, ki vsebujejo različne sestavine, zato nudijo tudi različno zaščito za različne tipe kože, starostne skupine ljudi, letni čas, del dneva. Zato je velika odgovornost svetovanje kozmetičnega delavca svoji stranki, kateri kozmetični preparat naj izbere, da bo njena koža varno zaščitena, da ne bo opeklin, alergijskih reakcij in da bo koža primerno negovana. Takšne odločitve so zelo težke in odgovorne še posebej za mlade kozmetične delavce, ki še nimajo dovolj delavnih izkušenj in se prvič srečujejo z različnimi strankami, kozmetičnimi preparati in proizvajalci kozmetičnih preparatov. Cilj, ki smo si ga zastavili, je pomagati kozmetičnim delavcem, predvsem mladim, pri njihovih odločitvah, izbiri in svetovanju kozmetičnega preparata njihovim strankam. S pomočjo odločitvenega modela tako ne bi pri svojem strokovnem delu pozabil na nekatere pomembne faktorje, ki lahko zelo vplivajo na zaščito potrošnikove kože. S strokovnostjo in natančnostjo pa se veča zaupanje in zadovoljstvo strank, kar pa je bistvenega pomena za vsakega podjetnika.



4. SISTEMI ZA PODPORO ODLOČANJU 4.1. OPREDELITEV ODLOČANJA Odločanje je proces, ki je sestavljen iz več aktivnosti. Je zavestna ali podzavestna izbira med različnimi alternativami oz. variantami glede na preference enega ali več odločevalcev. Odločimo se lahko postopno, intuitivno ali racionalno. Racionalna odločitev temelji na predhodno določenih ciljih oz. kriterijih, ki so lahko objektivni ali subjektivni. Pomembno vlogo igrajo predvidene željene oz. neželjene posledice odločitev. Sledi realizacija izbrane alternative in opazovanje rezultata. Na podlagi analize posledic se lahko marsikaj naučimo, pridobimo izkušnje in znanje za naslednje odločitve. Odločevalec je lahko ena oseba ali skupina ljudi. Vključimo lahko tudi posameznike, eksperte, analitike in uporabnike, ki niso odločevalci, a pomagajo pri izvedbi procesa (Jereb, 2000). Presojanje kakovosti odločitve ni nikoli povsem objektivno. Nekateri odločitveni problemi so zelo zahtevni in kompleksni. Povezani so z velikim številom dejavnikov, negotovostjo in različnimi cilji odločevalcev, pomanjkanjem časa in informacij, potrebnih za odločanje. Odločanje delimo glede na to, ali se odloča človek ali stroj. Človekovo odločanje podpira in izboljšuje vrsta specializiranih disciplin, kot so operacijske raziskave, odločitvene analize, podatkovna skladišča in sistemi za podporo odločanju (Power, 2002). Gleda na število kriterijev, ki jih uporabimo pri izbiri alternative, so odločitve lahko enokriterijske (enoparametrske) ali večkriterijske (večparametrske), kakršnih je večina odločitev. S sistemi odločanja se ukvarja vrsta znanstvenih področij in disciplin. 4.2. VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Večkriterijsko ali večparametrsko odločanje je največja skupina metod, kjer alternative ocenjujemo na osnovi več parametrov. Temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme, kjer variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). Odločitveni model temelji na spisku kriterijev, parametrov, spremenljivk oz. dejavnikov, ki jih želimo v procesu odločanja zasledovati. 4.3. FAZE ODLOČITVENEGA PROCESA Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja, ki naj bi zagotovil dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj



spregledali, pospešil in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po fazah. 4.3.1. Identifikacija problema V prvi fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Določimo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci: to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev. Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo skupine vključiti tudi (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003):

• eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odločitvenega modela,

• odločitvenega analitika – metodologa, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja,

• druge predstavnike – tistih segmentov, na katere vpliva odločitev. 4.3.2. Identifikacija kriterijev Kriteriji so merila, na osnovi katerih vrednotimo in izbiramo alternative. Oblikujemo jih tako, da spremenljivke povežemo z zahtevami in cilji odločevalca. Posebej je pomembno, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev. Postopek identifikacije kriterijev je do neke mere odvisen od uporabljene metodologije in poteka po naslednjih korakih (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003):

• Spisek kriterijev – oblikujemo seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju.

• Strukturiranje kriterijev – kriterije hierarhično uredimo. Pri tem upoštevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev.

• Merske lestvice – vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice ter morebitne druge lastnosti.

4.3.3. Definicija funkcije koristnosti Definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja je močno odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic in odločitvenega pravila. Prav tako so pestre računalniško podprte metode za podporo odločevalcev, ki v tej fazi segajo do neposrednega analitičnega izražanja funkcij, možnosti izbiranja oz. parametrizacije



vnaprej pripravljenih funkcij, definiranja funkcije po točkah, ter zajemanja v grafični obliki in raznih dialogov, ki jih vodi računalniški program. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno preučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečujemo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). Analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka »od spodaj navzgor« v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je praviloma najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Kako je bila izračunana končna ocena – na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij?

• So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije ustrezne? • Zakaj je končna ocena takšna, kot je? • Je ocena v skladu s pričakovanji ali odstopa, in zakaj? • Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? • Kakšna je občutljivost odločitve? Kako spremembe vrednosti kriterijev

vplivajo na končno oceno? • Ali je mogoče variante izboljšati? Kako? Katere spremembe povzročijo

bistveno poslabšanje ocen variant? • V čem se variante bistveno razlikujejo med seboj?

Šele z odgovori na ta vprašanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kakovostnejše odločitve (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). 4.4. UMETNA INTELIGENCA IN EKSPERTNI SISITEMI 4.4.1. Umetna inteligenca Praktične raziskave metod umetne inteligence se ukvarjajo z razvojem sistemov, ki se obnašajo inteligentno in so sposobni reševati relativno težke probleme. Pogosto te metode temeljijo na oponašanju človekovega načina reševanja problemov. Področja, s katerimi se ukvarja umetna inteligenca, so poleg strojnega učenja še računalniško zaznavanje, predstavitev znanja, razumevanje naravnega jezika, avtomatsko sklepanje in dokazovanje izrekov, logično programiranje, kvalitativno modeliranje,



razvoj ekspertnih sistemov, igranje iger, hevristično reševanje problemov, robotika in kognitivno modeliranje (Kononenko, 2006). Pri umetni inteligenci se mora subjekt (program, agent, robot) znati tudi učiti in temu ustrezno prilagajati. Dolgoročni cilj je vprašanje, ali računalnikova inteligenca (sposobnost) lahko doseže oz. preseže človekovo inteligenco. 4.4.2. Ekspertni sistemi Ekspertni sistemi (ES) so računalniški programi, namenjeni strokovnemu svetovanju in pomoči pri reševanju problemov. Ne zna se učiti. Naloge rešuje le na podlagi vgrajene baze znanja. Rešitev problema poišče s pomočjo procesorja znanja. Te sisteme za zdaj raziskujejo ter razvijajo in za delovanje potrebujejo precejšne računalniške zmogljivosti (Ekspertni sistemi, 2008). ES predstavljajo eno najnaprednejših področij informacijske tehnologije v smislu stališč. To pomeni, da pomagajo ljudem pri nekaterih najbolj zapletenih in malo znanih postopkih dela z informacijo pri odločanju, reševanju problemov in diagnosticiranju. Delujejo na osnovi ogromnih količin shranjenih dejanskih informacij s področja uporabe, skupaj s postopki sklepanja strokovnjakov na tem področju. Večino materiala vključujejo v program, ko ga pišejo, vendar program kasneje, ko je uporabljen v novih situacijah, navadno širi svojo zbirko informacij. Začetno znanje o področju je zasnovano na opazovanju uspešnih praktikov in pogovorih z njimi. Shematična zgradba ES je razvidna iz slike 3.

Slika 3: Osnovni diagram ES (Ekspertni sistemi, 2008)

Sistemi za podporo odločanja (angl. Decision Support Systems, DSS) (Mallach, 1994; Marakas, 1999) so interaktivni računalniški programi, ki pomagajo odločevalcem pri uporabi podatkovnih modelov za sporazumevanje in reševanje odločitvenih problemov. 4.4.3. DEX – lupina za večparametrsko odločanje DEX (lupina ekspertnega sistema; DOS) je bil razvit na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani v letih 1988 in1989. Dex je lupina ekspertnega sistema, ki je bila razvita za podporo večparametrskemu odločanju in temelji na metodi DECMAC (DECision MAKing), ki sta jo razvila J. Efstathiou in V. Rajkovič.



DEX je namenjen predvsem reševanju kompleksnih problemov z velikim številom parametrov in alternativ ter vsebuje različna orodja, razdeljena v naslednje skupine:

• gradnja in preverjanje baze znanja, • vrednotenje variant, • razlaga rezultatov vrednotenja, • različni izpisi.

Bazo znanja v programu DEX predstavljajo:

• eno ali več dreves parametrov, • funkcije koristnosti, • variante.

Od drugih metod večparametrskega modeliranja se bistveno razlikuje, saj uporablja simbolične (kvalitativne, diskretne) parametre in za združenje vrednosti parametrov uporablja diskretne funkcije koristnosti, ki so definirane po točkah s tabelami oz. pravili »kaj – če«. Vrednotenje z modelom DEX je razdeljeno v naslednje faze: 1. Identifikacija problema in priprava spiska kriterijev

Najprej skušamo problem čim bolje definirati ter opredeliti cilje in zahteve. Kriteriji, ki vplivajo na izbor odločitve, so deloma vidni že iz identifikacije problema.

2. Strukturiranje kriterijev To opravimo na osnovi medsebojne odvisnosti in vsebinskih povezav. Če ima več kriterijev kako skupno lastnost, jih združimo in dobimo poddrevo kriterijev te skupine lastnosti. DEX omogoča skoraj poljubno strukturiranje kriterijev.

3. Merske lestvice Zaloge vrednosti kriterijev so sestavljene iz besed ali numeričnih intervalov. Merske lestvice ponavadi uredimo od slabih (manj željenih) do dobrih. To omogoča lažjo kontrolo konsistentnosti odločitvenih pravil, s tem pa tudi hitrejši vnos funkcij koristnosti.

4. Definicija funkcije koristnosti Funkcije koristnosti so podane s preprostimi odločitvenimi pravili tipa »če – potem«, ki jih definiramo in vnašamo na podlagi tabele. DEX pripravi tabelo z vsemi že vpisanimi kombinacijami vrednosti osnovnih kriterijev, potrebno je le še izbrati zadnjo kolono, kjer DEX sproti opozarja na morebitne nekonsistentnosti in na določenih mestih sam predlaga ustrezne vrednosti, ki jih izpelje iz do takrat določenih pravil.

5. Vrednotenje in analiza variant Zbrane podatke o vrednostih DEX ovrednoti v skladu s strukturo kriterijev in odločitvenimi pravili. Pri tovrstnih podajanjih funkcij koristnosti se večkrat zgodi, da je več variant ocenjenih z enako končno oceno, kar zahteva dodatno analizo vrednotenja. DEX omogoča dokaj enostavne »kaj – če« analize. Tako lahko preverimo, kako bi bila posamezna varianta ocenjena, če bi lahko enemu od kriterijev pripisali boljše ali slabše vrednosti. To bi se zgodilo, če bi ob izvedbi lahko zagotovili tak boljši kriterij ali pa bi med uporabo prišlo do nenadnega padca vrednosti kriterija. Pred končno potrditvijo variant nam DEX omogoča tudi izvedbo selektivne razlage, kjer poizkušamo poiskati posebej



izrazite prednosti in slabosti posameznih variant. S temi dodatnimi analizami lahko z večjo verjetnostjo izberemo najustreznejšo varianto, poleg tega nam metoda DEX omogoča tudi določitev rezervne variante in navsezadnje razvrstitev vseh variant od najboljše do najslabše.

4.4.4. DEXi – program za večparametrsko odločanje Program DEXi (program za večkriterijsko odločanje; Windows) sloni na metodologiji DEX. Od ostalih metodologij večparametrskega odločanja se razlikuje predvsem po kvalitativnem pristopu in neposrednem določanju funkcij koristnosti več spremenljivk, kar pomembno poveča transparentnost izgradnje in uporabo, katerih cilj sta večja razumljivost in uporabnost eksplicitnega znanja, ki tako postane dostopno širšemu krogu ljudi, ne le za validacijo in verifikacijo, ampak tudi za razumevanje odločitve (Jereb, Rajkovič 2000). Program za večkriterijsko odločanje DEXi podpira kvalitativne merske lestvice. Funkcije koristnosti so predstavljene s pravili tipa »kaj – potem« v obliki tabel in določajo medsebojni vpliv kriterijev na vrednost nadrejenega kriterija. Odločitveni model je sestavljen iz drevesa kriterijev, ki vsebuje atribute in parametre, ter odločitvenih pravil. Strukturiranje kriterijev pri gradnji modela je bistvenega pomena. Osnovne parametre predstavljajo listi drevesa kriterijev, z odločitvenimi pravili pa določamo vrednosti parametrov v vozliščih drevesa vse do korena, ki predstavlja končno oceno predmeta odločanja (slika 4). Z odločitvenimi pravili lahko upoštevamo, da je vpliv nekega parametra na končno oceno variante odvisen od njegove vrednosti, kar pomeni, da uteži niso konstantne. DEXi ob določitvi vsaj dveh odločitvenih pravil in ob upoštevanju uteži sam izračuna vrednost agregirane funkcije.

Slika 4: Večparametrski model (DEXi, 2003)

Zalogo vrednosti parametrov običajno sestavljajo naravne vrednosti parametrov in jo je smiselno tako zmanjšati, da ostane odločitveni model dovolj občutljiv in razlikuje bistvene razlike med variantami. Opis variant v realni odločitveni situaciji pogosto ni popoln. Računalniški program DEXi glede na nepopolnost variante ovrednoti in rezultat je lahko podan tudi na intervalu. To je odvisno od vpliva nedoločenega parametra na končno oceno variante. Interpretacija rezultatov, ki jo mora narediti človek, poteka od korena preko vozlov do listov odločitvenega drevesa. Za bolj



nazorno predstavitev lahko s programom DEXi naredimo različne grafične prikaze: od primerjav variant po posameznih parametrih do radarskih diagramov, kjer lahko grafično primerjamo med seboj variante po več parametrih. Pri uporabi programske opreme DEXi sledimo naslednjim posameznim fazam: 1. Identifikacija problema

Poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. 2. Identifikacija kriterijev

Določimo kriterije, ki bistveno vplivajo na odločitve in pri tem upoštevamo še druge zahteve, kot so celovitost, neredundantnost in operativnost oziroma merljivost kriterijev. Te kriterije strukturiramo v drevo kriterijev, kjer je v korenu ocena za posamezno varianto. Na posameznih nivojih drevesa so agregirani kriteriji, ki so lahko izpeljani s pomočjo posameznih podkriterijev. Vsakemu kriteriju določimo zaloge vrednosti (atribute), ki so lahko sestavljene iz besed ali številčnih intervalov.

3. Definicija funkcije koristnosti Definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in njihovega zajemanja je močno odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo. DEXi uporablja utežne vsote, tako da posameznemu kriteriju lahko pripišemo pomembnost na tak način.

4. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečujemo s pomanjkljivimi in nezanesljivimi podatki.

5. Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka »od spodaj navzgor« v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Običajno moramo variante analizirati in odgovoriti na vprašanja, kot so:

• Zakaj je končna ocena takšna, kot je? • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? • V čem se variante razlikujejo med seboj? • Kateri kriteriji so najbolj prispevali h končni oceni? • So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne?



5. IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA POMOČ PRI IZBIRI KOZMETIČNEGA PREPARATA

5.1. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV 5.1.1. Določanje kriterijev Po identifikaciji problema ter definiranju ciljev in zahtev je izbira kriterijev naslednji pomembni korak pri oblikovanju modela. V tej fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Smiselno je, da so kriteriji merljivi, tako si olajšamo delo in omogočimo operativnost. Upoštevati je treba načelo popolnosti: pomembno je, da se prepričamo, da nismo spregledali kriterijev, ki pomembno vplivajo na odločitev. Postopek identifikacije kriterijev poteka po naslednjih korakih: a.) Spisek kriterijev - Sami ali med pogovorom v skupini oblikujemo nestrukturiran seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. b.) Strukturiranje kriterijev - Kriterije hierarhično uredimo, upoštevajoč medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev (slika 5). c.) Merske lestvice - Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju, ter morebitne druge lastnosti. 5.1.2. Opis kriterijev Kriteriji so ena izmed najpomembnejših stvari pri odločitvenem modelu in morda tudi najtežje določljivih, zato moramo biti pri določitvi kriterijev zelo natančni, saj slabo zastavljeni kriteriji pomenijo slab odločitveni model. Kriterije smo določili na podlagi ekspertne presoje. Posebno pozornost smo namenili načelu popolnosti, saj nismo želeli spregledati kakšnega pomembnega kriterija, ki bistveno vpliva na končen rezultat. Kriteriji za pomoč pri izbiri kozmetičnega preparata za zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žarki združujejo karakteristike kozmetičnega preparata in opis kože določene osebe. Karakteristike preparata opisujejo tako lastnosti preparata, kot so sestavine preparata, filtre, ki jih vsebuje preparat, dišave, kot tudi zunanji videz preparata, velikost pakiranja, vrsto medija, namen uporabe, distribucijo ter prepoznavnost oziroma priznanost proizvajalca preparata na tržišču. Zelo pomembni so kriteriji, ki opisujejo tip kože, ki se razlikuje od osebe do osebe, in ocenjujejo starost, vrsto, občutljivost in izgled kože. Pomembno je poudariti, da kriteriji, ki opisujejo kožo osebe (stranke), močno vplivajo na izbor kozmetičnega preparata. Za odločitveni model za pomoč pri izbiri kozmetičnega preparata za zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žarki smo tako izbrali kriterije, ki pokrivajo karakteristike kozmetičnega preparata:



• uporabnost, • varnost, • privlačnost in

kriterije, ki določajo tip kože osebe. 5.1.3. Strukturiranje kriterijev Kriteriji so najmanjše razčlenjene enote končne odločitve, ki so razporejeni po nivojih od najnižjega do najvišjega nivoja. Na najvišjem nivoju so delne odločitve, ki so izvedene iz nižjih nivojev. Nato iz višjih nivojev pot poteka do najvišjega, kjer je izvedena končna odločitev. Pri tem je zelo pomembno pravilno izbirati kriterije na vseh nivojih, saj bomo le tako prišli do uspešno izvedene in pravilne odločitve. V naslednjem koraku smo preučili spisek kriterijev in njihovo medsebojno odvisnost, ter zgradili drevesno strukturo vsebinsko združenih kriterijev. S tem smo želeli doseči preglednost nad odločitvenim modelom in lažje določanje odločitvenih pravil. Koren drevesa predstavlja ocena primernosti preparata. Primeren kozmetični preparat za zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žerki je tisti preparat, ki kožo zaščiti, jo varuje pred škodljivimi žarki, ne povzroča reakcij na koži in hkrati neguje ter je enostaven za uporabo. Odločili smo se, da zgoraj naštete kriterije združimo v dve poddrevesi: -LASTNOSTI PREPARATA - TIP KOŽE LASTNOSTI PREPARATA: Je pomemben kriterij v našem drevesu kriterijev (slika 6) in je sestavljen iz kriterijev uporabnost, varnost in privlačnost. Uporabnost je sestavljena iz dveh atributov: embalaža in nanos. Menimo, da sta oba kriterija enako pomembna, zato smo ju obravnavali ločeno.

Embalaža je atribut, na podlagi katerega smo ocenjevali primernost in enostavnost uporabe preparata. Embalaža preparata, med katerimi lahko izbiramo, je različna. Embalaža pomembno vpliva na hitrost in enostavnost nanosa preparata na kožo. Nanos je atribut, skozi katerega bomo ocenjevali vrsto medija. Medija je pomemben, ker vsak medij ni primeren za vsako vrsto kože. Tako bomo atribut nanos ocenjevali glede na vrsto kože osebe. Varnost je kriterij, sestavljen iz treh kriterijev: certifikati, sestavine in zaščita. Kriterij zaščita pa je sestavljen iz dveh atributov: filter in faktor. Ocenjevali bomo varnost preparata skozi sestavine, ki jih vsebuje preparat, (zaščitni faktor, zaščitni filtri in certifikati če jih ima). Varnost je zelo pomemben kriterij, saj posamezni kriteriji varnosti zelo vplivajo na zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žarki in reakcijo kože glede na sestavine, ki jih preparat vsebuje. Certifikati je pomemben atribut, skozi katerega bomo ocenjevali, ali ima preparat certifikat ali ne, saj s tem zagotavlja, da ustreza predpisanim standardom in hkrati ne vsebuje zdravju škodljivih snovi.



Sestavine je kriterij, s katerim bomo ocenjevali, ali ima preparat na embalaži napisane sestavine preparata in če jih ima, koliko jih ima. Ker je danes vse več oseb, ki so alergične na določene sestavine, je ta kriterij tudi zelo pomemben. Zaščita je zelo pomemben kriterij, sestavljen iz dveh atributov, in sicer iz atributa filter in faktor. V kriteriju varnost smo kriteriju zaščita dali največjo težo, ker je od atributa filter in atributa faktor zelo odvisno, kako in koliko časa bo koža zaščitena.

Atribut filter bomo ocenjevali glede na vsebovane zaščitne filtre, ki jih ima kozmetični preparat. Zaščitni filtri ščitijo kožo pred škodljivimi sončnimi žarki (UVA, UVB, mineralni filtri...) in s tem varujejo zdravje osebe, ki uporablja preparat. Atribut faktor bomo ocenjevali po višini zaščitnega faktorja, ki jo ima preparat. Od višine zaščitnega faktorja je odvisno, koliko časa bo koža varna pred škodljivimi sončnimi žarki.

Privlačnost je kriterij karakteristike preparata, sestavljen iz treh podkriterijev. To so: proizvajalec, čutila in ekonomičnost. Največjo utež smo dali kriteriju ekonomičnost, ker ima ta kriterij velik vpliv pri odločitvi nakupa preparata. Proizvajalec je kriterij ima dva atributa, in sicer:

atribut izvor, s katerim bomo ocenjevali uveljavljenost proizvajalca preparata, in atribut distribucija, s katerim bomo ocenjevali dostopnost preparata na trgu, kar pomeni, ali preparat lahko kupimo samo v specializiranih trgovinah ali tudi v trgovinah z živili in prek spletne trgovine.

Čutila je kriterij sestavljen iz dveh atributov. Iz atributa dišava, pri katerem bomo ocenjevali vonj preparata, in atributa otip, s katerim bomo opisali otip kože po nanosu preparata. Oba kriterija bomo ocenjevali kot enakovredna.

Ekonomičnost je zelo pomemben kriterij, kateremu smo dali tudi nekoliko večjo utež, v primerjavi z atributoma proizvajalec in čutila. Sestavljen je iz dveh atributov.

Prvi atribut je cena, kateri smo dali največjo težo, drugi pa pakiranje, s katerim bomo ocenjevali količino pakiranja preparata.

TIP KOŽE je zelo pomemben kriterij v našem drevesu kriterijev in je sestavljen iz enakovrednih atributov občutljivost, vrsta kože, ten kože, vizualni izgled. Občutljivost je kriterij s katerim določimo občutljivost kože osebe, ki smo jo predhodno testirali. Ocenjujemo, ali je koža občutljiva na vrsto medija, ali je koža alergična na določene sestavine, dišave. Vrsta kože je kriterij, s katerim v model vnesemo vrsto kože, ki jo ima oseba (suha, mastna, mešana, normalna). Vrsta kože je pomemben kriterij pri odločitvi izbire vrste medija kozmetičnega preparata. Ten kože je kriterij, ki ocenjuje barvo kože osebe. Ten kože nam pove, kakšno naravno zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki imajo določene osebe. Vizualni izgled je kriterij, kjer smo želeli oceniti kakšno kožo ima oseba na pogled. S tem sta zajeta tudi starost osebe in zdravje kože.



Slika 5: Drevo kriterijev

5.1.4. Zaloge vrednosti posameznih kriterijev Vsakemu od kriterijev določimo vrednost, ki jih lahko zavzame. Če je le mogoče, uporabljamo naravne vrednosti kriterijev. Pri Dexi-ju so zaloge vrednosti lahko sestavljene iz besed ali številskih intervalov. Za lažjo interpretacijo posameznih vrednosti smo jih dodatno opisali. Merska lestvica je urejena od slabih proti boljšim vrednostim. Za največjo točko oz. koren drevesa »primernost preparata« smo uporabili štiristopenjsko lestvico: neprimeren, manj primeren, primeren, zelo primeren. Za kriterije pod korenom pa smo uporabili tri-in štiristopenjske lestvice. Uporabljene zaloge vrednosti prikazuje slika 6.

Slika 6: Zaloge vrednosti kriterijev



5.2. DOLOČITEV FUNKCIJE KORISTNOSTI V fazi odločitvenih pravil definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Funkcije koristnosti izražajo moč posameznega kriterija. Ko določamo funkcijo koristnosti za nadrejene kriterije, je pomembno ugotoviti, kateri osnovni kriteriji so pomembnejši od drugih. Pri programu DEXi so funkcije koristnosti predstavljene po točkah. Vsaka točka predstavlja preprosto odločitveno pravilo tipa »če-potem«. Pravila so vrstice tabele, ki predstavljajo funkcijo koristnosti. Pri tem so dobrodošle tudi tabele agregiranih pravil, ki jih izdela program sam. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta precej odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila itd. Določanje funkcij koristnosti je dejansko zelo subjektiven del oblikovanja modela. Pri odločanju smo si pomagali s strokovno literaturo, mnenjem starejših kozmetičnih delavcev ter lastnimi izkušnjami, pri čemer smo skušali biti čim bolj objektivni. Pri oblikovanju drevesa kriterijev in določanju zalog vrednosti smo upoštevali, da kriterijev in možnih kombinacij na sme biti preveč. Uporabnik modela bi lahko po potrebi ocene in pravila spremenil, preveč možnih kombinacij pa bi ga odvrnilo od tega in model bi izgubil smisel. Za začetne in končne vrstice tabel smo določili pravila, nato pa smo si pomagali z uporabo uteži. Pri določanju uteži smo določili višje vrednosti najpomembnejšim kriterijem, nižje vrednosti pa tistim kriterijem, katerih slabšo kvaliteto se kompenzira. Primer: Skupina varnost vsebuje certifikate, sestavine in zaščito. Zaščita se nam zdi najpomembnejši faktor, zato smo ji zato dodelili največjo utež, in sicer 45%. Skupina zaščita pa je sestavljena iz filtra in faktorja. Oba se nam zdita zelo pomembna, zato smo jima dodelili vsakemu po 50%. Nekoliko nižjo vrednost 35% smo dali sestavinam, najnižjo vrednost uteži 20% pa smo dali certifikatom, saj menimo, če nek kozmetični preparat nima označenega certifikata o kvaliteti, ni nujno, da je zato tudi slab oziroma neprimeren za vse uporabnike preparata. Podobno smo se odločili tudi v ostalih primerih.



Slika 7: Uteži posameznih kriterijev

Iz slike 7 so razvidne povprečne uteži, ki podajo razliko med lokalnimi in globalnimi utežmi. Lokalne uteži se nanašajo na sestavljeni kriterij, znotraj katerega je skupni seštevek enak 100, globalne uteži pa se nanašajo na glavni kriterij. V našem modelu smo uporabili pravila in uteži. Dodeljene rezultate smo pregledali in popravili kombinacije, ki nam niso ustrezale.



6. UPORABA ODLOČITVENEGA MODELA 6.1. OPIS VARIANT Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje informacij o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Variante so možnosti, med katerimi se odločamo. V naši nalogi smo predstavili pet variant, ki prikazujejo primernost izbranih kozmetičnih preparatov za zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žarki za posamezne osebe. Izbrali smo devet kozmetičnih preparatov. Izbor kozmetičnih preparatov je lahko seveda zelo subjektiven. V primeru, da se odloča oseba sama, to ni večja ovira. V primeru svetovanja osebi ali stranki moramo upoštevati zahteve in potrebe osebe, za katero izbiramo kozmetični preparat. Ker ima vsaka oseba specifične lastnosti kože in je od tega zelo odvisno kakšen preparat določena oseba lahko uporablja, je naš model izdelan tako, da je za vsako osebo posebej potrebno vnesti v model lastnosti kože osebe, za katero izbiramo kozmetični preparat. Glede na tip kože se ocenijo tudi nekatere zaloge vrednosti preparatov, saj so pogojene z lastnostmi kože uporabnika. V našem modelu smo izbrali pet oseb različnih starosti, z različnimi tipi kože. Izbrali smo devet kozmetičnih preparatov, katerih lastnosti smo vnesli v model. Skušali smo ugotoviti, ali obstaja kakšna bistvena razlika med posameznimi primeri. Model smo zgradili tako, da smo v vanj vnesli lastnosti preparata za vseh devet preparatov in jim izbrali zaloge vrednosti. V model smo nato vnesli še tip kože izbrane osebe in ji vnesli lastnosti. Za vsak novi vnos tipa kože smo izdelali novo drevo in mu izbrali zaloge vrednosti, lastnosti preparata pa so ostale vedno enake, razen kriterija cena, ki smo ga prilagajali posameznim osebam. Tako smo za pet oseb izdelali pet modelov dreves. VARIANTA 1: OSEBA 1 TIP KOŽE OBČUTLJIVOST KOŽE: občutljiva VRSTA KOŽE: normalna TEN KOŽE: svetel VIZUALNI IZGLED: zrela Prva oseba, ki smo jo izbrali, je srednjih let. Ima občutljivo kožo, kar pomeni, da koža vidno reagira na fizične obremenitve. Pri vseh osebah smo predhodno opravili test občutljivosti kože. Koža osebe nima alergičnih reakcij na sestavine preparatov. Vrsta kože te osebe je normalna. S kriterijem vrsta kože opisujemo vlažnost kože, kar pomeni, da ima oseba enakomerno vlažno kožo, ne presuho, ne premastno. Oseba je svetle polti in zato potrebuje visok zaščitni faktor pred sončnimi žarki, saj svetla koža zelo kratkotrajno zagotavlja naravno zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki. Vizualno je njena koža videti zrela, kar pomeni, da se vidijo gubice, rahle pigmentacije na koži, da koža izgublja elastičnost, polnost in sijaj.



Pomemben podatek pri izbiri preparata za osebo je tudi cene preparata, kar smo upoštevali v našem modelu. VARIANTA 2: OSEBA 2 TIP KOŽE OBČUTLJIVOST KOŽE: zelo občutljiva VRSTA KOŽE: suha TEN KOŽE: svetel IZUALNI IZGLED: utrujena Oseba 2 je starejša. Ima zelo občutljivo kožo, kar pomeni, da koža zelo hitro reagira na fizične obremenitve. Vrsta njene kože je suha. Z leti koža postaja vse tanjša, suha, občutljiva. Suha koža potrebuje zaščito pred zunanjimi vplivi čez celo leto, še posebej pa, ko je izpostavljena močnim sončnim žarkom, vetru in mrazu. Zato suha koža potrebuje kvalitetno zaščito, da jo obvarujemo pred nastankom poškodb na koži, kot so rdečica, opekline, otekline ali celo kožni rak. Zaradi svetle polti oseba potrebuje visok zaščitni faktor, ki preprečuje, da bi škodljivi sončni žarki poškodovali kožo in hkrati omogoča varno gibanje na soncu dlje časa. Koža osebe 2 je videti utrujena, kar pomeni, da ima vidne večje gube, opazne so pigmentacije, koža izgublja elastičnost, je tanka in nima polnosti. Oseba 2 potrebuje kozmetični preparat, ki bo poleg visokega zaščitnega faktorja nudil koži še mehkobo, vlažnost, hranljivost in hkrati ne bo vseboval sestavin, ki bi lahko morebiti povzročale alergično reakcijo na koži. VARIANTA 3: OSEBA 3 TIP KOŽE OBČUTLJIVOST KOŽE: zelo občutljiva VRSTA KOŽE: suha TEN KOŽE: zelo svetel IZUALNI IZGLED: mladostna Oseba 3 je otrok, starosti treh let. Vsako otroško kožo obravnavamo kot zelo občutljivo. Otroška koža še nima prave kislosti (kislinskega plašča), ki varuje kožo pred raznimi škodljivimi mikrobi in hkrati pred izsušitvjijo (zadržuje vlago v koži). Prav tako koža še ne proizvaja dovolj melanina, ki varuje kožo (telo) pred škodljivimi sončnimi žarki. Otroško kožo moramo zavarovati pred sončnimi žarki in hkrati pred ostalimi vplivi, ki bi jo lahko trajno poškodovali. Oseba ima svetlo polt, koža pa je videti mladostna, polna, lepa, sijoča. Otroška koža potrebuje visok, najvišji zaščitni faktor in hkrati kozmetični preparat, ki ji bo dal vlažnost in mehkobo ter ne bo vseboval sestavin in dišav, ki lahko povzročajo alergične reakcije. VARIANTA 4: OSEBA 4 TIP KOŽE OBČUTLJIVOST KOŽE: neobčutljiva VRSTA KOŽE: normalna TEN KOŽE: srednje temen IZUALNI IZGLED: mladostna



Oseba 4 je mlajša oseba, stara dvajset let. Njena koža je neobčutljiva na fizične vplive. Vrsta kože je normalna, kar pomeni, da ni ne presuha, ne premastna. Ima primerno vlažnost in je srednje debeline. Debelina kože vpliva tudi na vlažnost kože. Ten kože osebe 4 je srednje temen, kar pomeni, da koža proizvaja dovolj melanina (obrambni mehanizem), da lahko za določen čas sama ščiti telo pred UV-žarki. Koža je mladostnega videza. Nima nobenih poškodb, je polna, zdrava. Taki koži moramo dati kozmetični preparat, ki ji daje vlažnost, mehkobo, prijeten vonj in jo hkrati zaščititi pred močnimi sončnimi žarki, da ne pride do neželenih poškodb in jo ohranimo zdravo. Cena preparata osebi 4 ne igra pomembne vloge in smo jo zato ocenili po lastni presoji. VARIANTA 5: OSEBA 5 TIP KOŽE OBČUTLJIVOST KOŽE: občutljiva VRSTA KOŽE: mastna TEN KOŽE: srednje temen IZUALNI IZGLED: zrela Oseba 5 je stara 35 let. Njena koža je občutljiva. Po fizični obremenitvi je koža hitro pordela. Po sestavi je mastna, kar pomeni, da ima dovolj maščobe. Ima vidne široke pore in ogrce, ki so posledica mastne kože. Koža je videti zrela. Opazne so kožne pigmentacije, okoli oči so vidne rahle gubice. Ten je srednje temen. Taka koža potrebuje kozmetični preparat, ki ne masti kože, ampak ji daje polnost in mehkobo, hkrati pa tudi primerno zaščiti. Osebi 5 je zelo pomembna tudi cena preparta, kar smo vključili v naš model. 6.2. REZULTATI VREDNOTENJA Po vnosu lastnosti vseh variant nam program s pomočjo pravil in uteži ovrednoti posamezne variante. Ugotovimo, kateri kozmetični preparati so za posamezne osebe najprimernejši. Sami preparati, ki smo jih izbrali za naš model, so vrednoteni od neprimernega, manj primernega pa do primernega in zelo primernega. Vrednotenje tipov kož pa se razlikuje od osebe do osebe. Za osebo 1 je tip kože vrednoten kot zahtevna koža (slika 8). Tako ugotovimo, da so trije kozmetični preparati za zaščito kože pred UV-žarki zelo primerni, trije primerni, eden je manj primeren in dva neprimerna. Zelo primerni so preparati, ki imajo zelo dobre lastnosti preparata, s poudarkom na varnosti. Preparati, ki imajo lastnosti preparata vrednoteno kot dobre, so ocenjeni kot primerni za osebo 1. Preparati s slabimi lastnostmi preparata pa so vrednoteni kot manj primeri ali neprimerni za osebo 1.



Slika 8: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja za osebo 1

Razpored variant od najboljše do najslabše:

1. Clinique sun beauty care Babylove Nivea baby 50

2. Nivea anti age 30 Nivea sun 10 Lancaster SPF 30

3. Sun mix 4. Nova sun dance ZF10

Coppertone olje ZF4

Program DEXi je vrednotil variante kvalitativno, zato nismo dobili popolne slike o stanju variant. Izvedeli smo, v katerem razredu je varianta, nič pa o relativnem položaju te variante v tem razredu. Imamo občutek, da so trije kozmetični preparati (3, 4 in 5) enaki, čeprav so v resnici lahko različni. Posebej bi to prišlo do izraza, če bi vrednotili še večje število variant, kjer bi se jih lahko veliko uvrstilo v razred z najvišjo oceno, a dejansko ne bi vedeli, katera varianta je najboljša. Da bi se temu izognili, smo izvedli dodatno vrednotenje in za to uporabili program Vredana, ki program uporablja kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje, tako da kvalitativni rezultati dobijo tudi numerične vrednosti zveznega intervala. Tako dobimo osnovo za razvrstitev variant znotraj kvalitativnega razreda (Bohanec, Urh, Rajkovič, 1992). Program vrednoti variante po tako imenovani mehki metodi. To pomeni, da posamezno varianto ne razporedi samo v določen razred, ampak tudi pove, kam v tem razredu spada (loči tudi med variantami znotraj razreda). Taki rezultati vrednotenja omogočajo natančnejše in boljše odločitve.



Ponovitev vrednotenj z Vredano (slika 9) nam pokaže odstopanja med variantami, ki jih je DEXi prepoznal kot enake. Tri kozmetične preparate je ocenil kot zelo primerne, vidimo pa, da je Babylove vendarle nekoliko boljši od Nivea baby 50 in Clinique sun beauty care.

Slika 9: Vrednotenje variant z Vredano za osebo 1

Po tem natančnejšem vrednotenju lahko kozmetične preparate brez težav razporedimo:

1. Babylove 2. Nivea baby 50 3. Clinique sun beauty care 4. Lancaster SPF 30 5. Nivea anti age 30 6. Nivea sun 10 7. Sun mix 8. Coppertone olje ZF4 9. Nova sun dance ZF10

S programom Vredana smo izvedli dodatno vrednotenje za vseh pet variant (pet oseb). Za osebo 2 ni zelo primernega preparata, ker ima tip kože vrednoten kot zelo zahteven. Tako so za osebo 2 (slika 10) trije preparati primerni, trije manj primerni in trije neprimerni. Preparati, ki imajo slabo varnost oziroma nizki zaščitni faktor, so za osebo 2 neprimerni. Nujno potrebuje visok zaščitni faktor, hkrati pa tudi preparat, ki bo kožo nahranil, ji nudil vlažnost in mehkobo ter zaradi velike občutljivosti vseboval sestavine, ki ne povzročajo alergičnih reakcij na koži.




Razpored preparatov z programom DEXi:

Kozmetični preparat: 1. PRIMEREN: - Clinique sun beauty care

- Babylove - Nivea baby 50

2. MANJ PRIMEREN: -Nivea anti age 30 - Nivea sun 10 - Lancaster SPF 30

3. NEPRIMEREN: - Sun mix - Nova sun dance ZF10 - Coppertone olje ZF4

Razpored preparatov s programom Vredana je razviden s slike 11. Razvidno je, da je v razredu, ki je vrednoten kot primeren, najboljši kozmetični preparat Babylove in da se zelo približa razredu, ki je vrednoten kot zelo primeren. Hkrati pa lahko tudi vidimo, da ima kozmetični preparat Nova sun dance ZF10 najslabšo oceno med vsemi.




Tip kože pri osebi 3 je vrednoten kot zelo zahteven. Tudi pri njej so trije preparati vrednoteni kot manj primerni (slika 12). Ti trije preparati imajo zelo nizek zaščitni faktor in nimajo znanih sestavin, ki bi lahko povzročile reakcijo na koži otroka. Vsi preparati, ki so v modelu ocenjeni kot primerni, pa imajo visok zaščitni faktor in varnost preparata, nimajo pa poznanih vseh sestavin ali imajo zelo visoko ceno ter so zato ovrednoteni kot primerni namesto zelo primerni.


Vidimo, da so s programom DEXi po trije preparati razvrščeni v razredu primeren, manj primeren in neprimeren. S pomočjo Vredane jih lahko razvrstimo tudi od najboljšega do najslabšega v posameznem razredu (slika 13).




Tip kože pri osebi 4 je vrednoten kot nezahteven. Kot lahko vidimo na sliki 14, je kar šest preparatov ocenjenih kot zelo primernih. Oseba 4 ima nezahtevno kožo, zato ima pri izbiri preparata veliko možnosti, da bo koža kvalitetno zaščitena. Dva preparata sta vrednotena kot manj primerna, en preparat pa kot primeren. Pri osebi 4 bi lahko odločilno vlogo pri izbiri preparata imela cena.


Vidimo, da je zaradi nezahtevnega tipa kože veliko zelo primernih preparatov, ki jih lahko razvrstimo s pomočjo programa Vredana (slika 15).




Oseba 5 ima tip kože vrednoten kot zahtevna koža. Iz modela je razvidno (slika 16), da so za osebo 5 zelo primerni trije preparati, ki imajo najboljšo oceno lastnosti preparatov. Trije so primerni, eden je manj primeren in dva neprimerna. Preparata, ki sta vrednotena kot neprimerna za osebo 5, imata najslabšo oceno lastnosti preparata.


Vrednotenje z Vredano prikazuje slika 17:




Lahko vidimo, da se preparati, ki so vrednoteni kot primerni, zelo približajo razredu, v katerem so vrednoteni kot zelo primerni, predvsem to velja za Lancaster SPF 30. 6.2.1. Podrobnejši pregled posameznih variant kozmetičnih preparatov ne

glede na tip kože Da bi dobili jasnejšo sliko o posameznih lastnostih kozmetičnih preparatov, smo uporabili še grafični prikaz vrednotenja v programu DEXi. Grafikoni nam jasno pokažejo, kje so dobre in kje šibke lastnosti posameznega kozmetičnega preparata. Ta spoznanja nam bodo koristila pri izdelavi »kaj-če« analize. 1. LANCASTER SPF 30 – primerna sta uporabnost in varnost, slaba pa je

privlačnost preparata (slika 18).

Slika 18: Grafični prikaz lastnosti preparata Lancaster SPF 30

2. COPPERTONE OLJE ZF 4 – srednjo vrednost ima uporabnost, zelo slabe

lastnosti pa imata tako varnost kot privlačnost (slika 19).

Slika 19: Grafični prikaz lastnosti preparata Coopertone olje ZF4



3. NIVEA SUN 10 – vse lastnosti so srednje vrednosti, najslabše so lastnosti varnosti, nekoliko boljše pa lastnosti uporabnosti in privlačnosti (slika 20)

Slika 20: Grafični prikaz lastnosti preparata Nivea sun 10

4. NIVEA ANI AGE 30 – zelo dobre ima lastnosti varnosti in uporabnosti, slabe

pa so lastnosti privlačnosti (slika 21).

Slika 21: Grafični prikaz lastnosti preparata Nivea anti age 30

5. NIVEA BABY 50 – ima zelo dobro vrednost varnosti in uporabnosti, vrednost

privlačnosti pa je srednja (slika 22).



Slika 22:Grafični prikaz lastnosti preparata Nivea baby 50

6. BABYLOVE – preparat zavzema najboljše vrednosti v vseh treh lastnostih

preparata (slika 23).

Slika 23: Grafični prikaz lastnosti preparata Babylove

7. CLINIQUE SUN BEAUTY CARE – zavzema srednjo vrednost uporabnosti in privlačnosti, ocena varnosti je najboljša (slika 24).

Slika 24: Grafični prikaz lastnosti preparata Clinique sun beauty care



6.3. »KAJ – ČE« ANALIZA »Kaj – če« analiza pomeni ugotavljanje, kako se morajo spremeniti posamezni parametri variant, da bodo rezultati boljši. Analizo smo izvedli s programom Vredana. Obstajata dve možnosti take analize. Pri prvi možnosti, ki jo uporabimo, če želimo ohraniti izbrano varianto, naredimo kopijo variante in spreminjamo vrednosti parametrov pri tej varianti. Pri drugem načinu spreminjamo vrednosti parametrov pri varianti, ki smo jo izbrali. Pri naši analizi smo uporabili prvo možnost in analizirali variante. Kopijam variant smo spremenili nekatere vrednosti in opazovali, kako vplivajo na končno oceno. Upoštevali smo, da mora biti sprememba vrednosti realna in izvedljiva s čim manj spremembami. Ker tipa kože osebe, za katero izbiramo preparat, ni mogoče spremeniti, smo spreminjali samo vrednosti lastnosti preparata. Vsako vrednoteno varianto smo primerjali s spremenjeno kopijo. V programu vrednost 1 pomeni najslabšo oceno, vrednost 2 srednjo, vrednost 3 pa najboljšo oceno. Pri osebi 1 smo spremenili vrednosti parametrov za dva preparata, ki sta bila ocenjena kot neprimerna. To sta Nova SUN DANCE ZF 10 in COPPERTONE OLJE ZF 4 (slika 25). Pri obeh smo spremenili po tri vrednosti. Največji skok so povzročile spremembe vrednosti embalaže z 1 na 3, sprememba vrednosti kriterija sestavine z 1 ali 2 na 3 in sprememba vrednosti certifikati z 1 na 3. V tem primeru bi se končna ocena ustreznosti preparata spremenila z neprimernega na primeren. V primeru, da bi proizvajalec spremenil embalažo, pridobil certifikate in na embalažo napisal sestavine preparata, bi bistveno izboljšal skupno oceno preparata.

Slika 25: Primerjava preparata Nova SUN DANCE ZF 10 in COPPERTONE OLJE ZF 4 s spremenjeno varianto

Pri osebi 2 je bil preparat NIVEA SUN 10 ocenjen kot manj primeren. Za spremembo skupne ocene v primeren zadostujeta dve spremembi, in sicer sprememba vrednosti filtra z UVA+UVB na več in sprememba vrednosti sestavine z delno poznane na poznane (slika 26).



Slika 26: Primerjava preparata NIVEA SUN 10 s spremenjeno varianto

Pri osebi 3 je preparat NIVEA BABY 50 vrednoten kot primeren. Zanimalo nas je, če bi se s spremembo ocene zvišala skupna ocena na najvišjo. Zvišali smo oceno pri embalaži z 2 na 3, oceno sestavine iz delno poznane na poznane in oceno izvor z 2 na 3. Kljub vsem najboljšim ocenam preparat še vedno ni ocenjen kot zelo primeren (slika 27). Ocena bi se malenkost zvišala, vendar se kljub spremembam treh kriterijev skupna ocena ni povečala za en razred. Da bi dobili najvišjo oceno preparata, bi morali v DEXi-ju spremeniti uteži prvega poddrevesa tako, da bi dali bistveno večjo utež atributu karakteristika preparata in zelo nizko utež atributu tip kože.

Slika 27: Primerjava preparata NIVEA BABY 50 s spremenjeno varianto

Pri osebi 4 nas je zanimalo, koliko sprememb je potrebnih, da bi bil preparat SUN MIX ocenjen kot zelo primeren. Spremenili smo dve oceni. Prva je bila sprememba ocene sestavine z nepoznane na poznane, druga pa je bila ocena embalaže z 1 na 2. S tema dvema spremembama bi imel preparat že skupno oceno zelo primeren (slika 28). Proizvajalec bi tako moral izboljšati vrsto embalaže in jo ustrezno opremiti z navedbo sestavin preparata.

Slika 28: Primerjava preparata SUN MIX s spremenjeno varianto

Ker ima oseba 4 tip kože vrednoten kot nezahteven, nas je še zanimalo, kakšna sprememba se zgodi, če predpostavimo, da oseba 4 želi preparat z nizko ceno in čim večjo količino (pakiranje) preparata. Glede na neobčutljivost kože osebe 4 smo tudi predpostavili, da je ne zanimajo drugi kriteriji, kot so uporabnost, varnost, privlačnost, proizvajalec in čutila. Glede na predpostavke smo vsem preparatom izbrali nove vrednosti parametrov kriterija lastnosti preparata. Vrednosti kriterija tip kože nismo spreminjali. Kot je razvidno iz slike 29, so se skupne ocene ustreznosti



preparata precej spremenile. Trije preparati imajo najboljšo skupno oceno, med njimi je tudi preparat (NovaSUN DANCE ZF 10), ki je bil v vseh primerih ocenjen z najslabšo oceno. Preparat BABYLOVE pa je tudi sedaj ocenjen najbolje, tako kot v vseh ostalih variantah zato, ker ima poleg visokih ocen kriterijev uporabnosti, varnosti, zaščite in čutil tudi zelo nizko ceno in veliko količino preparata. Preparat NIVEA SUN 10 pa je bil pred spremembo ocenjen kot zelo primeren, sedaj pa je dobil skupno oceno manj primeren. Visoka cena in zelo majhna količina sta bistveno vplivali na skupno oceno ustreznosti preparata. Tako lahko ugotovimo, da se skupna ocena ustreznosti preparata lahko zelo spremeni, če v modelu upoštevamo določene specifične zahteve osebe.

Slika 29: Spremenjene vrednosti parametrov preparatov pri osebi 4

Pri osebi 5 nas je zanimalo, kako vpliva ena sama sprememba na kozmetičnem preparatu COPPERTONT OLJE ZF 4, ki ima oceno neprimeren. S spremembo ocene embalaže z 1 na 3 bi se skupna ocena zvišala z neustrezne na manj primerno (slika 30). Same spremembe niso prezahtevne, sprememba pa pomembna.

Slika 30: Primerjava preparata COPPERTONT OLJE ZF 4 s spremenjeno varianto

Kot so pokazale analize in spremembe, ki so potrebne za izboljšanje skupne ocene, z izjemo osebe 3, niso velike in so izvedljive. Vsaka izboljšava pa bi seveda pomenila primernejši preparat za veliko število oseb z različnimi tipi kož. 6.4. KRITIČNA ANALIZA Analiza SWOT (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats) je učinkovit način prepoznavanja prednosti, slabosti, morebitnih priložnosti in



nevarnosti. Pomaga nam, da se osredotočimo na ključne kompetence in aktivnosti ter na področja novih priložnosti. Z izdelanim modelom smo za pet oseb z različnimi tipi kož izbrali «najboljši» kozmetični preparat za zaščito kože pred sončnimi žarki, ki se nam je že po kratkem pregledu zdel dober. Iz tega bi lahko zaključili, da je model primeren in uporaben, vendar bi ta sinteza lahko bila prenagljena. Potrebno je upoštevati vse prednosti, slabosti, izzive in nevarnosti, ki jih uporaba tega odločitvenega modela prinaša s seboj. Prednosti Prednost izdelanega modela je prav gotovo sistematičnost in preglednost. Že samo zbiranje podatkov nam je dalo globlji vpogled v problematiko. Zbrane in urejene so vse bistvene lastnosti, ki so pomembne za dober kozmetični preparat za zaščito kože pred sončnimi žarki. Model ja enostaven in nadgradljiv, saj omogoča dodajanje ali odvzemanje atributov ter spreminjanje njihovih vrednosti. Vsak uporabnik si ga lahko prilagodi. Omogoča nam primerjalno analizo poljubnega števila variant. Model nas kot vodič vodi pri oblikovanju modela in nam le-ta zaradi svoje strukturiranosti prihrani dragocen čas pri sami izbiri kozmetičnega preparata za posamezno osebo. Slabosti Slabost večine modelov, tudi našega, je vpliv ocenjevalca, ki lahko spreminja odločitvena pravila in s tem vpliva na rezultat. Ponavadi se to zgodi v primeru, ko se je ocenjevalec že predhodno odločil za eno od variant in mu model ni dal želenega rezultata. Do podobnih težav lahko pride v primeru, ko težko ovrednotimo nekatere parametre. Čeprav so v modelu zajeti le najnujnejši kriteriji, je pri odločanju pravil potrebno kar nekaj časa vztrajati, da si jih dejansko ogledamo in po potrebi popravimo. Priložnost Model bi morali preizkusiti še na drugih kozmetičnih preparatih za zaščito kože pred soncem in na različnih tipih kož. Po potrebi bi ga morali prilagoditi in spremeniti. Če bi se izkazal za uspešnega, bi lahko pomenil za vse, ki delajo v kozmetičnih salonih in svetujejo svojim strankam, predvsem pa mladim, ki nimajo še veliko delovnih izkušenj, dragocen pripomoček in jim nudil večji vpogled v ponudbo. Šele takrat bi lahko rekli, da je vsestransko uporaben. Računalniška podpora odločanju pa nam vsekakor omogoča boljše videnje in analiziranje procesov odločanja. Nevarnosti Največja nevarnost modela je nekritična raba ter manipuliranje s parametri, odločitvenimi pravili in odločitvami. Vsak uporabnik se mora zavedati, da model ne odloča namesto njega, ampak mu samo pokaže, kako naj se odločanja loti. Tudi uporaba računalniško podprtega modela nam ne more zagotoviti, da bo naša izbira pravilna, lahko pa nam pomaga. Za dokončno pozitivno oceno modela je torej potrebno izvesti dodatno preizkušanje.



ZAKLJUČEK Koža je ves čas izpostavljena zunanjim vplivom (UV-žarki, veter, mraz, vlaga ...), kar močno vpliva na staranje kože in degenerativne spremembe (zgradba in funkcija kože). Staranje se sicer začne že pri petindvajsetih letih, vendar je tedaj proces še neopazen, prve gubice se pojavijo že okoli tridesetega leta. Če ne bi bilo škodljivih zunanjih vplivov okolja, koža ne bi pokazala znakov staranja vse do petdesetega leta ali še dlje. Približno 80 odstotkov vidnih znakov staranja povzročijo zunanji vplivi in ne leta. To lahko ugotovimo tudi sami: koža na izpostavljenih delih telesa (obraz, vrat, dekolte, roke, zatilje) je videti precej starejša kot pa na delih, ki jih ščitijo oblačila. Porjavela koža pa je žal samo znak nepravilnega izpostavljanja oziroma nepravilne zaščite kože pred UV-žarki. Vsak posameznik bi moral svojo kožo zaščititi in negovati, tako da bi koža ostala čim dlje prožna, mladostna, nepoškodovana in predvsem zdrava. Danes je na tržišču zelo velika izbira kozmetičnih preparatov za zaščito kože pred UV-žarki. Kako izbrati ustrezen kozmetični preparat za zaščito kože, pa vsekakor ni enostavno. Enostavno ni niti za vsakega posameznika niti za kozmetičnega delavca, ki mora pri svojem delu uporabiti strokovnost in znanje, da bo koža vseh strank (oseb) zares kvalitetno in pravilno zaščitena ter negovana. Veliko dejavnikov je, ki so pomembni za primerno zaščito kože. Kvaliteten kozmetični preparat tako ni primeren za vsakogar (za vsak tip kože, starost osebe), zato je potrebna velika pozornost pri izbiri. Tako je v pomoč kozmetičnim delavcem odločitveni model, kakršnega smo oblikovali in opisali v tej nalogi. Prednost računalniške podpore odločanja se pokaže v zmanjševanju pristranskosti in lažji obdelavi večje količine podatkov, ni pa garancija za boljšo odločitev. Naš namen je bil, da je model uporaben in čim bolj enostaven za uporabo. Namenjen je vsem kozmetičnim delavcem, ki pri izbiri kozmetičnega preparata za zaščito kože pred UV žarki ne želijo ničesar prepustiti naključju in nimajo predsodkov pri uporabi računalniške tehnologije. Kozmetičnim delavcem, ki bi se odločili za uporabo tega modela priporočamo, da si ga dobro ogledajo in po potrebi dopolnijo po svojih željah in kriterijih. Pri oblikovanju modela je največjo težo predstavljal izbor kriterijev za izbiro kozmetičnega preparata, saj so morali biti pomembni, razumljivi in hkrati dovolj splošni oz. univerzalni. Večkratna uporaba modela na različnih kozmetičnih preparatih in tipih kož bi morda pokazala, da je potrebno model popraviti. Pri preizkusu kozmetičnih preparatov je ustrezal. Med devetimi preparati je model izbral preparat, ki se nam je že na prvi pogled zdel primeren za določen tip kože. Model je naše mnenje le še potrdil. Nikjer ne piše, de moramo varianto, ki jo je izbral program, dejansko sprejeti. Če nam izbor ni všeč, to pomeni le, da je potrebno ponovno pregledati vse podatke in ugotoviti, ali smo naredili morda napako pri določanju kriterijev, pravil ali določanju lastnosti posameznih variant. Druga pomembna korist izdelave tega modela je bila, da smo dejansko ugotovili, kaj vse je pomembno pri izbiri kozmetičnega preparata. Primerjava z izkušnjami drugih kozmetičnih delavcev bi lahko pomenila povratno informacijo kozmetičnim hišam, da bi se v prihodnje izognili nekaterim napakam, ki zmanjšujejo kakovost storitev.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Hagman, A. (1998) Kozmetika: teorija, nega in ličenje, Tehniška založba Slovenije Jereb, E. (2000) Računalniško podprt večparametrski hierarhični model procesa izbire kadrov, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Jereb, E., Rajkovič, V. (2000) Uporaba ekspertnega sistema v procesu izbire kadrov, Organizacija Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V. (2003) DEXi – računalniški program za večparametrsko odločanje: uporabniški priročnik, Moderna organizacija, Kranj Mallach, E. G. (1994) Understanding Decision Support System and Export Systems, Boston Power, D.J. (2002) Decision support systems concepts and resources for managers, Quorum Books Bertenijev, I, (2001) Zapiski predavanj: Dermatologija Gaber, G. (1998) Zapiski iz predavanj: Masaža in nega telesa – UV-žarki Članki v revijah: Bohanec, M., Urh, B., Rajkovič, V. (1992) Evaluating options by combined qualitative and quantitative methods, Acta Psychologica 80, North-Holland, str. 67-89 Spletne strani: Ekspertni sistemi, Uvod in osnove ekspertnih sistemov: http://www.prometna.net/stud/cccccc_ekspertni_ekspertni_s.htm (16.09.2008) Epidermis: www.ratbehavior.org/CoatTypes.htm (10.01.2009) Izdelki za zaščito kože: .http://www.amazon.com/Neutrogena-Sunblock-Lotion-4-Ounce-Tubes/dp/B000FKHPBW/ref=cm_lmf_tit_14_rdssss0 (22.09.2008) Kononenko, I. (2006) Nekateri vidiki strojnega učenja, umetne inteligence in zavesti: http://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/237/oseba.html (13.10.2008) Koža: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa (12.08.2008)



Koža in menopavza: http://www.bambino.si/koza_in_menopavza (3.1.2009) Na sonce le s primerno zaščito: http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/na-sonce-le-s-primerno-zascito/ (4.1.2009) Obalne lekarne: http://www.obalne-lekarne.si/nasveti-farmacevta/nasveti-navodila-opozorila/nega-dojencka/ (10.09.2008) Ultravijolični žarki: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultravijoli%C4%8Dna_svetloba (10.09.2008) Zaščita kože: http://www.acpm.org/skinprot.htm (22.08.2008) Zaščita kože pred sončnimi žarki: http://www.mladinska.com/tema.aspx?nodeid=3087&docid=275381 (25.08.2008) Zaščita otroške kože: http://www.elle.si/lifestyle/telo-in-duh/zascita_otroske_koze_pred_soncem-4627.aspx (28.08.2008) Zaščita pred UV žarki: http://www.zps.si/sl/osebna-nega-in-sport/higiena-in-kozmetika/popolnejse-oznacevanje-zascite-pred-uv-zarki.html (02.09.2008) KAZALO SLIK SLIKA 1: PRIKAZ POVRHNJICE (EPIDERMIS, 2009) ............................................................. 5 SLIKA 2: PREČNI PRIKAZ KOŽE (OBALNE LEKARNE, 2008)................................................. 6 SLIKA 3: OSNOVNI DIAGRAM ES (EKSPERTNI SISTEMI, 2008).......................................... 16 SLIKA 4: VEČPARAMETRSKI MODEL (DEXI, 2003) .......................................................... 18 SLIKA 5: DREVO KRITERIJEV............................................................................................ 23 SLIKA 6: ZALOGE VREDNOSTI KRITERIJEV ....................................................................... 23 SLIKA 7: UTEŽI POSAMEZNIH KRITERIJEV ........................................................................ 25 SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV VREDNOTENJA ZA OSEBO 1.............................. 29 SLIKA 9: VREDNOTENJE VARIANT Z VREDANO ZA OSEBO 1 ............................................. 30 SLIKA 10: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV VREDNOTENJA ZA OSEBO 2............................ 31 SLIKA 11: VREDNOTENJE VARIANT Z VREDANO ZA OSEBO 2 ........................................... 32 SLIKA 12: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV VREDNOTENJA ZA OSEBO 3............................ 32 SLIKA 13: VREDNOTENJE VARIANT Z VREDANO ZA OSEBO 3 ........................................... 33 SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV VREDNOTENJA ZA OSEBO 4............................ 33 SLIKA 15: VREDNOTENJE VARIANT Z VREDANO ZA OSEBO 4 ........................................... 34 SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV VREDNOTENJA ZA OSEBO 5............................ 34 SLIKA 17: VREDNOTENJE VARIANT Z VREDANO ZA OSEBO 5 ........................................... 34 SLIKA 18: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA LANCASTER SPF 30....................... 35 SLIKA 19: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA COOPERTONE OLJE ZF4 ................. 35 SLIKA 20: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA NIVEA SUN 10................................ 36



SLIKA 21: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA NIVEA ANTI AGE 30 ....................... 36 SLIKA 22:GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA NIVEA BABY 50 .............................. 37 SLIKA 23: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA BABYLOVE .................................... 37 SLIKA 24: GRAFIČNI PRIKAZ LASTNOSTI PREPARATA CLINIQUE SUN BEAUTY CARE......... 37 SLIKA 25: PRIMERJAVA PREPARATA NOVA SUN DANCE ZF 10 IN COPPERTONE

OLJE ZF 4 S SPREMENJENO VARIANTO .................................................................... 38 SLIKA 26: PRIMERJAVA PREPARATA NIVEA SUN 10 S SPREMENJENO VARIANTO .......... 39 SLIKA 27: PRIMERJAVA PREPARATA NIVEA BABY 50 S SPREMENJENO VARIANTO ....... 39 SLIKA 28: PRIMERJAVA PREPARATA SUN MIX S SPREMENJENO VARIANTO .................... 39 SLIKA 29: SPREMENJENE VREDNOSTI PARAMETROV PREPARATOV PRI OSEBI 4 ................ 40 SLIKA 30: PRIMERJAVA PREPARATA COPPERTONT OLJE ZF 4 S SPREMENJENO

VARIANTO ................................................................................................................ 40 POJMOVNIK fibroblasti: glavne celice dermisa, ki tvorijo kolagenska in elastična

vlakna keratin: beljakovina, odgovorna za stabilnost in obliko celic keratinociti: med seboj povezana beljakovinska vlakna koagulacija: strjevanje, spreminjanje beljakovine pod zunanjimi vplivi kognitivnost: spoznavnost komulativnost: zbran, združen, skupen mikroflora: mirkoskopsko majhna živa bitja nevritis: vnetje živca redundanca: lastnost znaka, sistema znakov, da prenaša določeno obvestilo

z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno sporiaza: luskavica stafilokok: vrsta bakterije streptokok: vrsta bakterije UV eritem: rdečina KRATICE IN AKRONIMI ES: ekspertni sistem SPF: sun protecting factor UV: ultravijolična ZF: zaščitni faktor

Documents

ODLO ČITVENI MODEL ZA POMO Č PRI IZBIRI KOZMETI ČNEGA ... · Tovrstna koža ima ve čje število živ čnih kon čičev, nima pa lasnih meši čkov in žlez lojnic. Neporaš čena