Od prosinca do grudna

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

Text of Od prosinca do grudna

  • AE Gradiva 3

    AE

    Gra

    diva

    3

    Od prosinca do grudna

    Od

    pros

    inca

    do

    grud

    na Gradivo o praznikih in praznovanjih v

    Sloveniji

    Uredila Mihaela HudeljaLjubljana, 2013

    9 789612 376352

    ISBN 978-961-237-635-2

  • Od prosinca do grudna

    Uredila: Mihaela Hudelja

    Gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

    Ljubljana, 2013

  • Od prosinca do grudna

    Od prosinca do grudnaGradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji

    Zbirka: AE gradiva (Antropoloka in etnoloka gradiva) t. 3Izbrala in uredila: Mihaela HudeljaUredniki odbor zbirke: Bojan Baskar, Mateja Habinc, Vito Hazler, Joe Hudales,

    Mihaela Hudelja, Boidar Jezernik, Botjan Kravanja, Urula Lipovec ebron, Mirjam Mencej, Rajko Muri, Jaka Repi, Peter Simoni

    Recenzentki: Ingrid Slavec Gradinik, Nataa VisonikJezikovni pregled: Mirjam MencejFotografije na naslovnici: Barice na predveer gregorjevega 11. 3. 1997 v Kropi.

    Fotografija: Saa Poljak Isteni Koare z velikononimi jedmi za egnanje. Trava, 10. 4. 2004.

    Fotografija: Nina Dormi Pustni sprevod v Hruici, 2003. Fotografija: Nua Janekovi.

    Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.Vse pravice so pridrane.

    Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijoZa zalobo: Branka Kaleni Ramak, dekanja Filozofske fakulteteNaklada: 400Oblikovanje in prelom: Jure PreglauTisk: Birografika Bori d.o.o.Cena: 14,90 EUR

    Prva izdajaLjubljana, 2013

    Knjiga je izla ob podpori Znanstvenoraziskovalnega intituta Filozofske fakultete in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo.

    CIP:

    398.33(497.4) 394.2(497.4)

    OD prosinca do grudna : gradivo o praznikih in praznovanjih v Sloveniji / [izbrala in] uredila Mihaela Hudelja. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2013. - (Zbirka AE gradiva ; t. 3)

    ISBN 978-961-237-635-2 1. Hudelja, Mihaela, 1955- 272647936

  • Od prosinca do grudna

    3

    Kazalo

    Mihaela Hudelja: Prazniki in praznovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

    FEBRUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

    Valentinovo 14. februar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

    FEBRUARMAREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

    Pustni as, pustovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

    Gregorjevo 12. marec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61

    MARECAPRIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

    Cvetna nedelja, velika no . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

    MAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97

    Prvi maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97

    Florjanovo 4. maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

    NOVEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

    Martinovo 11. november . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

    DECEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

    Sveti Miklav 6. december . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

    Boi 25. december . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

    Seznam objavljenih raziskovalnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199

    Seznam raziskovalnih nalog. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

    JANUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

    FEBRUAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

    FEBRUARMAREC. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202

    MAREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205

    MARECAPRIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206

    MAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

    NOVEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212

    DECEMBER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216

    Drugi prazniki (nerazporejeno) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221

    Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

  • Od prosinca do grudna

  • Od prosinca do grudna

    5

    Mihaela Hudelja: Prazniki in praznovanja

    Priujoa publikacija je tretja po vrsti v zbirki AE Gradiva. Skladno z imenom in namenom zbirke je v njej predstavljeno ob tudijskih obveznostih zbrano gradivo o praznikih koledarskega leta in z njimi povezanimi praznovanji. V praznikih in nainih praznovanja odmevajo drubene ureditve in ideologije, pa tudi ekonomske razmere, zato prazniki v razlinih obdobjih zgubljajo ali pridobivajo nove pojavne razsenosti, nove ali prenovljene vsebinske pomene. Temu sledi tudi pedagoko- raziskovalna praksa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki tudente usposablja za raziskave pojavov iz kulture in naina ivljenja, ki so ujemljivi v njihovem neposrednem okolju. Ob tem se zbira pomembna dokumentacija o sinhronih podobah in pomenih kulturnih fenomenov. Praksa je pokazala, da je mogoe 'delovna' gradiva zbrati razmeroma hitro, zmanj-ka pa asa za njihove resneje znanstvene obdelave. Da takna gradiva ne bi ostala neizkoriena ali prepuena pozabi (poudarila M. H.),1 je prav, da so objavljena, saj je to tudi ena izmed tevilnih monosti, da se na to gradivo opozori e iro strokovno javnost, vse zainteresirane raziskovalce in strokovnjake, e prav posebej tiste, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kulture na slovenskem obmoju, v konkretnem primeru raziskovalce praznikov, praznovanj, eg in navad, ritualov. Prazniki in praznovanja ter rituali imajo v razlinih geografskih okoljih (na pokra-jinskih ali lokalnih obmojih) tudi svojevrstne znailnosti in posebnosti. V Sloven-skem etnolokem leksikonu, ki v leksikografski obliki predstavlja poglavitna spozna-nja o slovenski etnologiji2 do leta 2004, ko je leksikon izel, so prazniki razdeljeni na ve skupin: na ravni posameznika so osebni in druinski, na ravni skupnosti pa nacionalni ali dravni prazniki in mednarodni in cerkveni prazniki. Pomembni so tudi stanovski prazniki razlinih formalnih ali neformalnih skupnosti. Tudi sami kraji prirejajo in praznujejo t. i. krajevne praznike, marsikdaj pa e kmeke praznike ob velikih kmekih opravilih ki sledijo letnim asom.3 Iz sodobnega etnoloke-ga aplikativnega vidika je poznana delitev praznikov s egami in navadami, ki se pojavljajo kot kontinuiteta in so vpete v zgodovinski drubeni razvoj, s egami in

    1 Glej http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=73&id_informacija=212 Angelos Ba, Uvod. V: Angelos Ba (ur). Slovenski etnoloki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga

    2004, str. VI.3 Angelos Ba (gl. ur.). Slovenski etnoloki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga 2004, str. 463.

  • Od prosinca do grudnaOd prosinca do grudna

    6

    navadami kot interpretacijo kulturne (snovne ali nesnovne) dediine, egami in navadami, ki so predstavljene v obliki ivega muzeja in pa egami in navadami, ki so vezane na sodobno ivljenje v urbanih in ruralnih okoljih in jih ustvarjajo razli-ne drubene ali starostne skupine ali soseske.4 Vsi ti prazniki so na Slovenskem razporejeni skoz vse koledarsko leto. Vsak mesec ima vsaj en praznik, pa naj gre za praznik, ki je tudi dela prost dan, ali pa praznik, ki ima pridih prazninosti, pa eprav je delovni dan. Tudi sami smo doiveli oziroma smo bili prie spremembam, ko so v novih drubeno-politinih razmerah po razpa-du drave Jugoslavije oziroma osamosvojitvi Republike Slovenije, drubeno veljavo (ponovno) dobili nekateri prazniki (predvsem verski oziroma cerkveni boi, velika no, Marijini prazniki; poleg teh je kot evropska posebnost tudi dan reformacije), drugi so bili umaknjeni s koledarja dravnih praznikov (dan borcev, dan republike, dan vstaje slovenskega naroda in tako dalje), nadomestili pa so jih novi dravni pra-zniki (25. junij dan dravnosti, 26. december dan samostojnosti in enotnosti, 31. oktober dan reformacije, 8. junij dan Primoa Trubarja, 17. avgust zdruitev prekmurskih Slovencev z matinim narodom, 15. september vrnitev Primorske k matini domovini, 23. november dan Rudolfa Maistra), spet tretji so dobili nova imena in z njimi nove vsebine (27. april) ali pa so ohranili staro ime, hkrati pa dobili nove vsebine in pomene. (1. maj in 8. marec).5 Janez Bogataj je v sintetinem prika-zu praznikov v Sloveniji zapisal, da se ege in navade oziroma rituali, obdrijo kraji ali dalji as, tako imenovane tradicionalne ege in navade ter s tem povezana pra-znovanja pa se v asu in prostoru spreminjajo, preoblikujejo ali pridobijo nove pome-ne in podobe.6 Pri tem tudi ne gre spregledati pojava globalizacije in multikulturnosti ter s tem tevilnih prepletanj domae kulture z drugimi. Za zgled lahko omenimo valentinovo, ki se je na Slovenskem zael