OD IZUMA DO PATENTA · in negativne posledice prihajajočega unitarnega patenta. Ovrednotili bomo ključne probleme, s katerimi se srečujejo mikro in mala podjetja v Sloveniji. Pričakujemo,

Diplomsko delo univerzitetnega študija

OD IZUMA DO PATENTA

Mentor: izr. prof. dr. Drago Mežnar

Diplomsko delo univerzitetnega študijaOrganizacija dela

OD IZUMA DO PATENTA

f. dr. Drago Mežnar Kandidatka

Kranj, maj 2016


ka: Špela Hostnik

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. Dragu Mežnarju, za vso pomoč ter koristne nasvete pri izdelavi in pripravi diplomskega dela. Iskrena hvala za sodelovanje vsem udeležencem anketne raziskave. Prav tako se zahvaljujem moji družini, predvsem mojemu Andreju, ki me je ves čas bodril ter mi pomagal.

POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili posamezne pojme, kot so: intelektualna lastnina, izum in patent. V največji meri smo se osredotočili na prihajajoči unitarni patent. Predstavili smo tudi pravno ureditev bodočega enotnega patentnega sodišča. V raziskovalnem delu naloge smo se poglobili v dokazovanje postavljenih hipotez, ki so zapisane v uvodnem delu. V razpravi smo predstavili rezultate opravljene ankete, kjer smo preučili trenutno razumevanje, obveščenost, zavedanje in mnenje slovenskih mikro in malih podjetij, ki se ukvarjajo z industrijsko panogo, v zvezi s prihajajočim novim sistemom patentnega varstva. KLJUČNE BESEDE

- izum - patent - intelektualna lastnina - unitarni patent

ABSTRACT The thesis presents specific concepts such as: intellectual property, invention and patent. For the most part, we focused on the upcoming unitary patent. We presented the legal system of the future unified patent court. In the research part we delve into proving hypotheses, which are written in the introductory part .In the discussion, we present the results of surveys carried out, where we examine the current understanding, information, awareness and opinion of Slovenian micro and small enterprises, dealing with industry, in connection with the upcoming new system of patent protection. KEYWORDS

- an invention - a patent - an intellectual property - an unitary patent

KAZALO 1. Uvod ....................................................................................... 1

1.1. Predstavitev problema ........................................................... 1

1.2. Predstavitev okolja ............................................................... 1

1.3. Hipoteze ........................................................................... 1

1.4. Predpostavke in omejitve ....................................................... 2

1.5. Metode dela ....................................................................... 2

2. Teoretične osnove in pravne podlage ................................................ 3

2.1. Opredelitev pojmov »izum, patent, intelektualna lastnina« ............... 3

2.2. Oblike intelektualne lastnine ................................................... 5

2.2.1. Avtorske in sorodne pravice .......................................... 5

2.2.2. Industrijska lastnina ................................................... 5

2.2.3. Ostale pravice ......................................................... 10

2.3. Pravo intelektualne lastnine ................................................... 11

2.3.1. Avtorsko pravo ......................................................... 11

2.3.2. Pravo industrijske lastnine ........................................... 12

2.3.3. Pravo ostalih pravic ................................................... 13

2.4. Trenutna pridobitev pravice patenta ......................................... 14

2.4.1. Patentno varstvo v Sloveniji ......................................... 14

2.4.2. Patentno varstvo v tujini ............................................. 14

2.5. Unitarni patent .................................................................. 16

2.5.1. Splošno .................................................................. 16

2.5.2. Pravna podlaga ........................................................ 16

2.5.3. Problematika jezikovne ureditve ................................... 17

2.5.4. Sodno varstvo .......................................................... 17

3. Raziskovalno delo ...................................................................... 21

4. Rezultati in razprava ................................................................... 22

4.1. Profil podjetij .................................................................... 22

4.2. Seznanjenost podjetij s področjem patentiranja ........................... 25

4.3. Preverjanje hipotez ............................................................. 29

5. Zaključki ................................................................................. 42

5.1. Ključne ugotovitve .............................................................. 42

5.2. Doprinos diplomskega dela ..................................................... 44

Literatura in viri ............................................................................. 45

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Špela Hostnik: Od izuma do patenta stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Gospodarska kriza, razmah ponarejanja in vse hujša globalna konkurenca vplivajo na odločanje inovativnih podjetij za patentiranje. Tekom letošnjega leta je predvidena že dolgo načrtovana vpeljava unitarnega patenta, ki v slovenski prostor prinaša nove priložnosti, tveganja in omejitve. Namen naloge je preučiti možnosti, postopke, pasti in dileme pri patentiranju slovenskih mikro in malih podjetij. Raziskali bomo možne posledice za slovenska podjetja zaradi prihajajočega unitarnega patenta ter njegovega širšega vpliva v EU. 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Slovenska podjetja so v zadnjih letih tako kot ostala podjetja hudo občutila gospodarsko krizo. Globalna konkurenca je tudi zaradi nastale gospodarske krize vse hujša in zelo pomembni so prijemi, kako se je ubraniti. Dodaten gospodarski problem predstavlja tudi razmah kraje intelektualne lastnine. Nekatera podjetja zato vidijo prednost pred konkurenti tudi v patentiranju. V letu 2016 je na področju patentiranja predvidena že dolgo načrtovana vpeljava unitarnega patenta, čemer se bodo podjetja morala prilagoditi. Raziskovali bomo predvsem v slovenskih mikro in malih podjetjih, ki se ukvarjajo z industrijsko panogo. 1.3. HIPOTEZE Postavljamo tri hipoteze, ki jih želimo potrditi: H1: Na odločitev za patentiranje nekega izuma vpliva velikost podjetja in vključevanje podjetja na evropski trg. H2: Mikro in mala podjetja raje namenijo sredstva, ki bi jih porabila pri zaščiti s patentom, za raziskave in razvoj. H3: Konkurenčnost slovenskih podjetij se bo z vpeljavo unitarnega patenta in njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU še dodatno znižala. V diplomski nalogi bomo opredelili tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na odločitev podjetij za patentni postopek in jih poskusili ovrednotiti. Preučili bomo pozitivne in negativne posledice prihajajočega unitarnega patenta. Ovrednotili bomo ključne probleme, s katerimi se srečujejo mikro in mala podjetja v Sloveniji. Pričakujemo, da bomo z rezultati diplomske naloge razjasnili trenutno naklonjenost slovenskih podjetij do unitarnega patenta.



1.4. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V diplomski nalogi bomo izvedli anketno raziskavo v obliki e-anketnega vprašalnika pol-odprtega tipa v slovenskih mikro in malih podjetjih iz industrijske panoge. Z anketo želimo pridobiti vzorec približno 100 podjetij. Podatke bomo primerjali s študijo drugih raziskav in literature. Zavedamo se, da bodo nekateri anketni vprašalniki z e-pošto zavrnjeni ter da odziv ne bo prav velik (pričakujemo približno 10% odziv), zato bomo za vzorec 100 rešenih anket morali poslati bistveno več anketnih vprašalnikov. Omejitev vidimo tudi pri poznavanju področja patentiranja ter posledično slabši odzivnosti. Zaradi poslanega velikega števila poslanih anketnih vprašalnikov bomo omejeni tudi pri obliki anketnega vprašalnika, saj večje število vprašalnikov (več kot 100) na brezplačnih portalih predstavlja oblikovno omejitev. 1.5. METODE DELA Na začetku diplomskega dela bomo z deskriptivno metodo teoretično opredelili pomembne pojme in opisali pravne podlage, ki so pomembne za trenutni patentni sistem.

V raziskovalnem delu bomo postavili tri hipoteze, ki jih bomo poskusili potrditi. Zato bomo izvedli empirično raziskavo v obliki e-ankete polodprtega tipa, ki jo bomo poslali predvidoma slovenskim mikro in malim podjetjem, ki se ukvarjajo z industrijsko dejavnostjo. Z deskriptivno metodo bomo zbrali podatke s študijem domače in tuje literature. Dobljene podatke bomo z metodo komparacije in kompilacije primerjali z raziskavami iz literature.

V zadnjem delu bomo z metodo sinteze povezali teoretični in praktični del, preverili hipoteze in podali pomembne pridobljene ugotovitve.



2. TEORETIČNE OSNOVE IN PRAVNE PODLAGE 2.1. OPREDELITEV POJMOV »IZUM, PATENT, INTELEKTUALNA

LASTNINA« V zgodovini človeštva so ljudje želeli naloge opravljati lažje, ceneje in na bolj učinkovit način. Iz teh razlogov so vedno težili k izboljšanju tehnik in orodja. Zato so izumljali nove predmete in metode. Po wikipediji je tako izum ali iznajdba predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma. Pravna zaščita izuma pod določenimi pogoji pa se imenuje patent. Prve ideje o zaščiti znanja so se utrnile že zgodaj, saj obstajajo pismeni viri iz 4. st. pr. n. št. o razpravah Aristotel-a in Hipodamus-a. (Berce, 1998, 20) Do prve zaščite s patentom je nato prišlo v Italiji, v Benetkah, v 11.st., ko so rokodelci lahko izvažali svoje izdelke, vendar niso smeli izdati svojega znanja o postopku izdelave. Prva državna patentna zaščita je bila podeljena v 13.st., v 15.st. pa se je začela izvajati. Kot prvi dokument v strokovni literaturi je naveden Akt, ki ga je 1474 sprejela Beneška republika. Zaščita znanja je nacionalni pomen pridobila v 18. stoletju, se v 19. st. razširila po Evropi, vendar so nekatere države patentno varstvo vztrajno zavračale. Najbolj vztrajni sta bili Švica in Nizozemska. Kljub temu je leta 1870 dvajset držav sprejelo patentno zakonodajo, kar je leta 1883 vodilo do nastanka mednarodnega sporazuma o patentnih pravicah, imenovanega Pariška konvencija, katere glavne ideje so se ohranile. (Izum, 2013) Bojan Pretnar v knjigi Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju (2002) definira pojem intelektualne lastnine takole: »Intelektualna lastnina je področje prava, ki obravnava razpoložljivost, obseg, pridobitev, uveljavljanje in preprečevanje zlorab zasebnih, pravno opredeljenih pravic na določenih oblikah intelektualnih stvaritev s področja industrije, znanosti, književnosti in umetnosti ter na določenih oblikah podjetniških identifikatorjev, z namenom določitve pravil za njihovo gospodarsko izkoriščanje na trgu v konkurenčnem okolju (Pretnar, 2002, 23). Iz definicije je razvidna večplastnost pojma, saj povezuje pravno, ekonomsko in manager-sko področje. (Gruban, 2003, 12) »Pod pojmom intelektualna lastnina so mišljene stvaritve, ki so plod človekovega uma (intelekta)« (Mežnar, 2000, 122). Pojem se je v splošni uporabi uveljavil z ustanovitvijo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) s sedežem v Ženevi, na podlagi podpisane Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (UL SFRJ-Mednarodne pogodbe, št 31/72 in 4/86, UL RS-Mednarodne pogodbe, št. 9/92 in 3/01), v Stockholmu leta 1967. Konvencija si prizadeva za poenotenje zakonodaj članic na področju intelektualne lastnine. (Pretnar, 2002, 20) Drugi člen Konvencije podaja obširno definicijo intelektualne lastnine: pravice, ki se nanašajo na literarna, umetniška in znanstvena dela, nastope umetnikov, zvočne zapise in prenose, izume na vseh področjih človeške dejavnosti, znanstvena odkritja, industrijski design, blagovne in storitvene znamke, trgovska



imena in označbe, varstvo pred nelojalno konkurenco ter druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, književnem ali umetniškem področju. (Convention Establishing…,1967; Amandment of Convention …,1979) Po definiciji Konvencije, ki je bila podpisana, je tako intelektualna lastnina pravica, ki se nanaša na: - avtorske in sorodne pravice, - industrijsko lastnino, - ostale pravice. (O intelektualni lastnini, 2015)

Slika 1: Oblike intelektualne lastnine (Intelektualna lastnina, 2015)

.



2.2. OBLIKE INTELEKTUALNE LASTNINE 2.2.1. AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE Avtorska pravica je človekova pravica, ki nastane s stvaritvijo avtorskega dela, tj. pravica avtorja vsake intelektualne stvaritve, izražene navzven, na področju književnosti, znanosti in umetnosti, razen idej, načel, uradnih besedil s področja sodstva, uprave in zakonodaje in ljudske umetnosti. Avtorska pravica je sestavljena iz osebnih, premoženjskih in drugih upravičenj. Tako med avtorska dela lahko sodijo: - govorjena dela (govori, pridige, predavanja), - pisana dela ( knjige, članki,…), - glasbena dela (glasba, besedilo), - gledališke igre, - koreografije, - filmi, - fotografije, - likovna dela, - arhitekturna dela, - dela industrijskega oblikovanja, - zemljevidi. Avtorska pravica je v Sloveniji časovno omejena na 70 let, šteto od 1. januarja naslednjega leta, ko je avtor umrl. Po tem času se avtorsko delo lahko prosto uporablja. Avtorska pravica se lahko prenese s posli med mrtvimi in živimi. (Mežnar, 2006, 126-128; ZIL, 2004) Sorodne pravice so pravice določenih avtorskih del, ki jih je mogoče uživati le prek posrednikov. Sem sodijo: - pravice založnikov, - pravice filmskih producentov, - pravice izvajalcev-glasbenikov, pevcev, plesalcev,... - pravice RTV-organizacij na oddaji, - pravice izdelovalcev CD-plošč, kaset,... Tudi te pravice so časovno omejene in po navadi trajajo 50 let. (Mežnar, 2006, 128) 2.2.2. INDUSTRIJSKA LASTNINA Oblike industrijske lastnine so: - patent - model in vzorec - blagovne in storitvene znamke - geografske označbe. Te štiri pravice ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL, 2004; ZIL, 2006), vendar so še druge pravice s tega področja, kot npr. firma, varstvo nelojalne konkurence, varstvo rastlinskih sort in varstvo integriranih vezij.



Model in vzorec, blagovne in storitvene znamke in geografske označbe imenujemo znaki razlikovanja. Pri varstvu industrijske lastnine je potrebno ločiti idejo oz. predmet varstva industrijske lastnine in podeljeno pravico industrijske lastnine, ki ta predmet varuje. Tako s patentom zavarujemo izum, z modelom oz. vzorcem zavarujemo novo obliko telesa, sliko, risbo, (videz izdelka), z blagovno oziroma storitveno znamko zavarujemo blagovni oziroma storitveni znak, z označbo porekla blaga-geografsko označbo pa zavarujemo geografsko ime proizvoda. (Mežnar, 2000, 123)

PREDMET VARSTVA PRAVICA izum patent videz izdelka model znak znamke geografska oznaka blaga geografska označba firma varstvo konkurence zatiranje nelojalne konkurence varstvo rastlinskih sort varstvo integriranih vezij

Tabela 1: Industrijska lastnina. (prirejeno po Mežnar, 2006, 123)

S priznanjem pravic industrijske lastnine upravičenci pridobijo materialne in moralne pravice. Materialno upravičenje daje upravičencu izključno pravico gospodarskega izkoriščenja in razpolaganja, moralno upravičenje pa pomeni, da imajo ustvarjalci pravico biti navedeni v vseh listinah, ki se nanašajo na patente, modele in vzorce. (Mežnar, 2000, 145)

Patent Patent je oblika intelektualne lastnine, ki je ozemeljsko in časovno omejena ter jo država podeli prijavitelju za razkritje izuma s področja tehnike, kadar zadosti pogojem: - da je izum nov (»Izum oz. tehnična rešitev je nova, če ni obsežena s stanjem

tehnike; se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. S pojmom javnost je mišljena strokovna javnost«); (ZIL, 2006, 12. člen)

- da je inventiven (tj. da ne izhaja iz znanega stanja tehnike, kar pomeni da izum pred vložitvijo patentne prijave ni bil dostopen javnosti na kakršenkoli način ter da mora bistveno presegati vse kar je že znano);

- da je industrijsko uporabljiv (tj. da se lahko serijsko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. (Jolly in Philpott, 2009; Pred vložitvijo prijave, 2015)

Izum je tehnična rešitev nekega problema, ki je nova in v primerjavi s stanjem tehnike v svetu pomeni napredek. (Strel, 2007) Zaradi navedenih pogojev za prijavo patenta, je zelo pomembno, da se prijava patenta vloži pred vsakršnim drugim dejanjem, ki pomeni dostop javnosti do



podatkov o izumu oz. razkritje izuma, tako na sejmih, s pisanjem strokovnih člankov ali reklamiranjem novega izdelka ipd.! Za patent velja: - načelo teritorialnosti: velja samo na teritoriju države, katere urad ga je

podelil, v kolikor pa vlagatelj želi varstvo tudi drugod, mora patentno prijavo vložiti v vseh državah, kjer želi varstvo;

- načelo prioritete: ker lahko enak izum prijavijo različni izumitelji, je odločilen trenutek prve vložitve patentne prijave;

- unijska prioriteta: v kolikor prijavitelj vloži patentno prijavo v eni od držav Pariške unije, ima na razpolago 12 mesecev, da vloži prijavo za isti izum še v drugih državah članicah unije, s tem, da se mu šteje, da je prijava vložena na isti dan kot v prvi državi – to imenujemo uveljavljanje prednostne pravice;

- sejemska (razstavna) prioriteta: da bi zavarovali izumitelje je Pariška konvencija uvedla sejemsko (razstavno) prioriteto, ki varuje izumitelja od prvega dne, ko je izum predstavljen na sejmu oz. razstavi mednarodnega formata, pod pogojem, da vloži patentno prijavo najkasneje v treh mesecih po končanem sejmu. Za mednarodni sejem se šteje le nekaj največjih sejmov na svetu; (Mežnar, 2006, 123-124)

- način preizkusa novosti, ki je v različnih državah različno urejena in sicer: a) sistem popolnega preizkusa (urad preizkusi izum glede formalnih in

vsebinskih zahtev, ko je patent podeljen predstavlja trdno vrednost; je dolgotrajen in drag postopek, ki se ga poslužuje ZDA, Avstrija, Japonska, Evropski patentni urad);

b) sistem odloženega preizkusa (je enak popolnemu preizkusu, vendar je kasneje potreben še preizkus o industrijski uporabljivosti; prijavitelj se zanj lahko odloči naknadno, ko ugotovi, ali se mu sploh splača, v nasprotnem primeru se šteje, da je patentno prijavo umaknil. Ima ga Avstralija, Poljska);

c) sistem pogojnega patenta (urad ne preizkuša novosti, ampak na podlagi formalnega preizkusa podeli patent, pod pogojem, da vlagatelj v določenem roku predloži dokazilo o popolnem preizkusu oziroma slovenski prevod evropskega patenta, ki ga je podelil Evropski patentni urad ali slovenski prevod patenta, ki ga je po popolnem preizkusu podelila ustanova, ki ima status mednarodne ustanove za predhodno preizkušanje ali drug urad, s katerim ima Urad za intelektualno lastnino sklenjeno pogodbo. V kolikor tega prijavitelj ne stori, patent preneha). (Pravo intelektualne…, 2015)

Predmet patentnega varstva ne morejo biti odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, pravila, računalniški programi (razen če rešijo tehnični problem), načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost, ker ne štejejo za izume ter izumi na področju kirurškega in diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja na živem človeškem ali živalskem telesu. Prav tako se ne da zavarovati izuma, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom in moralo. (Jolly in Philpott, 2009; Malešević, 2007; Pred vložitvijo prijave, 2015; ZIL, 2004; ZIL, 2006)



Patent je pravica imetnika patenta (fizične ali pravne osebe), da prepreči izdelavo, uporabo, ponujanje v prodajo ter prodajo varovanega izuma. To pravico uveljavlja sam s tožbo pri pristojnem sodišču. Oblike patentov: - običajni patent: traja največ 20 let od datuma vložitve prijave oziroma dokler

upravičenec plačuje pristojbino za vzdrževanje patenta; v izjemnih primerih npr. za čas izrednih razmer (npr. vojna) ali ko je za dajanje izdelka v promet potrebno dovoljenje, pa se lahko podaljša za največ 5 let oziroma za čas trajanja postopka. Patent lahko preneha pred iztekom 20 let kadar se nosilec patentu odpove ali preneha obstajati in kadar je patent ugotovljen za ničnega po sodbi sodišča ali z odločbo urada;

- patent s skrajšanim trajanjem ali mali patent: traja 10 let. Za podelitev je potrebno zadostiti manj pogojem – ni potrebno predložiti dokazila o novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti izuma, saj lahko zavaruje določene stvaritve, ki niso na ravni izumiteljstva, vendar so dosežene z ustvarjalnim delom, kar pomeni učinkovitost ali praktično prednost pri gospodarski uporabi. Ne more se podeliti za postopek, rastlinsko ali živalsko vrsto;

- izločen patent: kadar imamo več izumov, ki med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel in jih urad ali prijavitelj izloči in varuje naprej kot izločen patent z ohranitvijo prvotnega datuma vložitve prijave;

- dopolnilni patent: z njim v roku 18 mesecev od vložitve temeljne prijave zavarujemo izum, ki dopolnjuje izum iz osnovnega patenta, s tem da mora izpolnjevati vse pogoje patentabilnosti tudi samostojno ter je nosilec pravic enak. Osnovni in dopolnilni patent si delita isto usodo, saj če preneha osnovni patent, hkrati preneha tudi dopolnilni patent;

- odvisni patent: z njim se zavaruje izum, ki se ne more zavarovati, ne da bi se uporabil prej zaščiteni izum. Nosilca pravic sta v tem primeru različna, za razliko dopolnilnega patenta, kjer sta nosilca enaka. Prisoten je tudi institut prisilne licence, ki nosilca prvega patenta prisili, da podeli licenco nosilcu odvisnega patenta, da tako lahko izkorišča izum, sicer ga ne bi mogel;

- zaupni patent: se ne objavi in postopek vodi Ministrstvo za obrambo, saj gre za izume, ki so pomembni za obrambo in varnost. Pravico do njegovega izkoriščanja ima Ministrstvo za obrambo, izumitelju pa pripada le enkratno plačilo. (Pravo intelektualne…, 2015)

Model Z modelom se zavaruje nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela. Pri tem ne gre za dosežek tehnike, ampak za vizualno podobo, torej dosežek na področju oblikovanja, ki je lahko avtorsko delo ali predmet varstva industrijske lastnine (nova oblika telesa, slike in risbe, kot so embalaža, modni kroj, oprema knjig, grafični simboli,...). Pogoji za pridobitev varstva so: - da mora biti nova oblika vsakomur vidna, - industriabilnost, tj. nov videz izdelka mora biti uporaben v industriji, - novost modela, kar pomeni, da pred datumom vložitve prijave modela javnosti

ni bil razkrit javnosti.



Z modelom ne morejo biti zavarovana fotografska dela, slike, risbe, oblike telesa: - ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, - če so značilnosti izgleda modela določene izključno s tehnično funkcijo in jih

je moč zavarovati kot patent, - če vsebujejo državni ali javni grb, zastavo ali emblem, ime ali kratico imena

države ali mednarodne organizacije, razen z dovoljenjem zadevne države ali organizacije,

- ki prikazujejo podobo kakšne osebe, razen z njeno privolitvijo. Nosilec pravic ima materialna in moralna upravičenja. Pod materialno upravičenje štejemo izključno pravico v proizvodnji izkoriščati zavarovan videz izdelka. Dele predmeta izdelane po zavarovanem izdelku lahko nosilec pravic daje v promet, z modelom prosto razpolaga, ga lahko celo prenese na drugega, vsakomur, ki nima njegovega dovoljenja, pa lahko prepreči izkoriščanje zavarovanega izdelka v proizvodnji in javnem prometu, kar poimenujemo negativno upravičenje. Moralno upravičenje zajema pravico do navedbe v prijavi in vseh dokumentih. Moralno upravičenje lahko uveljavlja le oblikovalec, nadaljnji nosilci modela pa ne. Model je izključna monopolna pravica, ki je prostorsko in časovno omejena. Omejena je namreč na področje Republike Slovenije ter lahko traja največ 5 let od datuma vložitve prijave, z možnostjo obnove za eno ali več petletnih obdobij, ki pa ne smejo presegati 25 let. Model se lahko prenese na drugo osebo z: - pismeno pogodbo o prenosu pravice na drugo osebo ter registracijo pri

patentnem uradu, - pogodbo o licenci, kjer se pravica odstopi drugi osebi, pod pogoji, ki so

določeni v pogodbi, z obvezo plačila nadomestila določenega v pogodbi, - sklepom o dedovanju, pri čemer se vrši po splošnih pravilih dednega prava,

moralne pravice avtorja nove oblike, slike ali risbe pa niso podeljive. (Pravo intelektualne…, 2015; Mežnar, 2000,145-147)

Znamka Znamka je pravica, s katero se zavaruje kakršen koli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja ter jih je mogoče grafično prikazati (npr. slika, risba, besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, kombinacije barv.) Za znamko se ne šteje pečat, štampiljka ali uradni znak za plemenite kovine. Z znamko se ne more registrirati znakov: - ki so grafično neprikazljivi, - ki nasprotujejo javnemu redu in morali,



- ki zavajajo javnost glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga in storitev,

- ki vsebuje uradne znake, - ki so podobni ali enaki znamki za podobno ali enako blago ter zaradi tega

obstaja verjetnost zmede v javnosti, - ki so podobni prej zavarovanemu znaku koga drugega za podobno ali isto vrsto

blaga oziroma storitev, - ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti, - ki vsebuje državni ali drug grb, zastavo ali emblem, ime ali kratico kakšne

države ali mednarodne organizacije, - ki so v navadi za označevanje posamezne vrste blaga ali storitev, - ki niso primerni za razlikovanje blaga oziroma storitev. Gospodarski subjekt najprej pridobi varstvo v Sloveniji, nato pa sledi pridobitev varstva v tujini. Postopek prijave se za več držav poenostavi na podlagi Madridskega sistema mednarodne registracije znamke in sicer prek prijave za mednarodno registracijo pri slovenskem uradu, ki vlogo pošlje WIPO v Ženevi. V madridsko unijo je vključenih približno 60 držav, med njimi skoraj vse evropske države, ZDA, Kitajska, Avstralija, afriške države,… Pravica je podeljena za 10 let, vendar se po preteku lahko poljubno podaljša, vendar pod pogojem, da nosilec znamke znamko uporablja, saj jo je sicer možno s tožbo razveljaviti, v kolikor se ni uporabljala že 5 let. (Mežnar, 2000, 147-148)

Geografska označba Geografska označba je pravica, s katero se zavaruje geografska oznaka oziroma ime proizvodov, ki označujejo posebne lastnosti proizvodov, ki so odvisne od kraja oziroma območja, na katerem so bile proizvedene in ustaljenega načina in postopka proizvodnje in obdelave. Te lastnosti so nastale naravno pod vplivom naravnih danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd. Vlogo za registracijo geografske označbe lahko vložijo združenja, zbornice, občine, širše lokalne skupnosti in državni organi. Geografska označba je kolektivna pravica, ki ni časovno omejena ter jo lahko v gospodarskem prometu uporabljajo vsi tisti, ki določeno blago proizvajajo ali ga dajejo v promet na določenem geografskem območju. Neupravičene osebe ne smejo uporabljati označbe porekla blaga niti s spremljajočimi izrazi kot so “vrsta” “tip” “a la” “imitacija” (Pravo intelektualne…, 2015; Mežnar, 2000, 148) 2.2.3. OSTALE PRAVICE V to skupino uvrščamo varovanje nekaterih specifičnih področij, predvsem sodobne tehnologije, ki zaradi svojih posebnosti ne morejo biti zaščitene po prevladujočih načelih intelektualne lastnine, npr. varstvo topografij polprevodniških vezij, varstvo novih sort rastlin, firma, domena, poslovna skrivnost. (Mežnar, 2000, 123)



2.3. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE »Pravo intelektualne lastnine je skup pravnih pravil, ki urejajo pravice na intelektualnih stvaritvah«(Kocbek, 1993, 7). Pravo intelektualne lastnine delimo na avtorsko pravo, pravo industrijske lastnine in pravo ostalih pravic. (O intelektualni lastnini, 2015) Vrsto in vsebino pravic, njihov obseg in način pridobitve ter uveljavljanje pravic v primeru kršitve določajo zakoni. Mednarodne pogodbe, evropski predpisi in nacionalna zakonodaja te zakone urejajo. Primarni dokument o zaščiti intelektualne lastnine je Pariška konvencija iz leta 1883, ki jo je sprva podpisalo 14 držav in predstavlja temelj mednarodnega sodelovanja na področju industrijske lastnine, saj je prva zagotovila osnovne principe patentov v več kot eni državi. Kasneje je bila večkrat revidirana, nazadnje v Stockholmu leta 1967, ter jo je do leta 2002 podpisalo 164 držav. Najstarejša in najpomembnejša konvencija s področja avtorskih pravic pa je Bernska konvencija iz leta 1886, ki je bila prav tako večkrat validirana in jo je do leta 2002 podpisalo 149 držav. (Pretnar, 2002, 83) Na podlagi Bernske in Pariške konvencije je leta 1893 nastala organizacija za zaščito intelektualne lastnine, BIRPI, ki se je leta 1967 v Stockholmu z združitvijo Pariškega in Bernskega sekretariata spremenila v mednarodno organizacijo WIPO (Svetovna organizacija za intelektualno lastnino). Razlogi so bili izboljšanje varstva intelektualne lastnine, posodobitev uprave BIRPI ter boljše razumevanje med narodi. Konvencijo so podpisale skoraj vse evropske države, ZDA, Japonska in druge večje države, skupaj 101 držav. Na urugvajskem krogu pogajanj je leta 1995 nastala STO, Svetovna trgovinska organizacija, organizacija na področju globalne trgovine in sprejela Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. (Funda, 2015, 19-25) Sporazum TRIPs določa minimalne standarde, ki se nanašajo na razpoložljivost, obseg in uporabo pravic intelektualne lastnine. (Sporazum o trgovinskih…, 1994) Predpisi, ki veljajo za vse pravice intelektualne lastnine so: - Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino –WIPO

(Uradni list SFRJ-MP, št. 31/1972 in št. 4/1986, Uradni list RS št. 24/1992, Uradni list RS-MP, št. 9/1992, št. 3/2001, št. 3/2007),

- Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs) (1994). 2.3.1. AVTORSKO PRAVO Ureja avtorsko pravico in sorodne pravice, ki so z avtorsko pravico sicer zelo povezane, vendar niso avtorske pravice. Nanašajo se na področja opredeljena v 1. in 2. točki drugega člena Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.



Pomembne mednarodne pogodbe in konvencije avtorskega prava, ki veljajo v Sloveniji: - Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del, 9. 9.1886 (1975), - Svetovna konvencija o avtorski pravici (1973), - Bruseljska konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu

(1977), - Ženevski konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim

presnemavanjem (1996), - Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in

radiodifuznih organizacij (1996), - Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici

(1999), - Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in

fonogramih (1999). 2.3.2. PRAVO INDUSTRIJSKE LASTNINE Ureja predvsem tiste pravice, ki ščitijo rezultate človeške ustvarjalnosti, ki so nove tehnične rešitve in so industrijsko uporabljive. Nanašajo se na področja opredeljena v 3., 5. 6. in 7. točki drugega člena Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Pomembne mednarodne pogodbe in konvencije prava industrijske lastnine, ki jih je podpisala Slovenija: - Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine, 20.3.1883 (1974)

Patent

- Sporazum o sodelovanju na področju patentov med Vlado Republike Slovenije in Evropsko patentno organizacijo (1993),

- Pogodba o sodelovanju na področju patentov (PCT) (1993), - Sporazum o izvajanju tretjega odstavka 3. člena Sporazuma o sodelovanju na

področju patentov med Vlado Republike Slovenije in Evropsko patentno organizacijo (EPO) (1994),

- Budimpeška pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja in Pravilnik Budimpeške pogodbe o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1997),

- Strasbourški sporazum o mednarodni patentni klasifikaciji (2001), - Pogodba o patentnem pravu (PLT) (2002), - Konvencija o podeljevanju evropskih patentov EPK (2002), - Protokol o razlagi 69. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov

(2002), - Protokol o centralizaciji in uvajanju evropskega patentnega sistema (2002), - Protokol o sodni pristojnosti in priznanju odločitev o pravici do podelitve

evropskega patenta (2002), - Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske patentne organizacije (2002), - Sporazum o uporabi 65. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov

(2002), - Akt, s katerim se revidira Konvencija o podeljevanju evropskih patentov

(2002), - Pravilnik za izvajanje Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (2007),



- Pravilnik o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (EPK), ki velja od 1.4.2014,

- Pravilnik o pristojbinah EPU z dne 20.10.1977, kot velja od 1.4. 2009 s spremembami, kot veljajo od 1.4.2010, s spremembami kot veljajo od 1.4.2012 in spremembami, kot veljajo od 1.4.2014.

Model

- Locarnski sporazum o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele (1974),

- Haaški sporazum o mednarodnem depozitu modelov in vzorcev (1995), - Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodnem depozitu modelov in

vzorcev (2002), - Skupni pravilnik k aktu iz leta 1999, akti iz leta 1960 in aktu iz leta 1934

Haaškega sporazuma (2006).

Znamke

- Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, april 1891 (1974), - Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi

registracije znamk (1974), - Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk

(1997), - Nairobijska pogodba o varstvu olimpijskih simbolov (1998), - Pogodba o pravu znamk in pravilnik (2001), - Dunajski sporazum o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk

(2001). 2.3.3. PRAVO OSTALIH PRAVIC Ureja specifična področja, predvsem sodobne tehnologije, ki zaradi svojih posebnosti ne morejo biti zaščitene po prevladujočih načelih intelektualne lastnine. Slovenija je podpisala naslednje pomembne pogodbe in konvencije: - Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih vrst (1999),

(Gruban, 2003, povzeto po internetni strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino http://www.sipo.mzt.si/URADS.htm, dne 28.5.2003; Zakonodaja, 2016).

V Sloveniji poleg mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov pravice intelektualne lastnine urejajo še trije zakoni: - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, UL RS 94/2004, 17/2006), - Zakon o industrijski lastnini (ZIL, UL RS 102/2004, 20/2006), - Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij (UL RS 7/2003).



2.4. TRENUTNA PRIDOBITEV PRAVICE PATENTA 2.4.1. PATENTNO VARSTVO V SLOVENIJI Prijavitelj za podelitev patenta sam ali preko zastopnika vpisanega v register zastopnikov poda prijavo za pridobitev pravice pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL). Prijava mora vsebovati zahtevo za podelitev patenta, opis izuma s prikazanim problemom, podatke o do sedaj znanih rešitvah in njihovih pomanjkljivostih ter opis nove rešitve, patentni zahtevek oz. zahtevke ter kratek povzetek in skico oz. skice ter plačilo pristojbine za vzdrževanje patenta prva tri leta. (Postopek za pridobitev varstva, 2016) Urad nato preveri ali prijava izpolnjuje pogoje za podelitev patenta razen novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti. V kolikor je dokumentacija pravilna, dobi prijava datum prve vložitve prijave, ki je hkrati tudi prednostni datum ter izda sklep o objavi patentne prijave. (Vložitev prošnje…, 2016) V nasprotnem primeru kandidata pozove, da odpravi pomanjkljivosti in nepravilnosti pri prijavi. Po 18 mesecih od dneva prijave urad objavi podatke o patentni prijavi v svojem uradnem glasilu, Bilten za industrijsko lastnino (BIL), ter podeli patent. Dan objave patentne prijave je po ZIL tudi dan objave podelitve patenta. Izda se odločba o podelitvi patenta, ki se nato vpiše v register patentov. Prijavitelj lahko zahteva tudi predčasno objavo – v tem primeru urad izvede postopek podelitve patenta v najkrajšem možnem času, vendar ne pred tremi meseci od vložitve prijave. (Postopek za pridobitev varstva, 2016) Nosilec patenta mora Uradu najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta predložiti pisno dokazilo, da patentirani predmet izuma izpolnjuje sodila ZIL, v nasprotnem primeru z dnem ko poteče deseto leto veljavnosti le-tega, preneha veljavnost patenta. 2.4.2. PATENTNO VARSTVO V TUJINI V tujini lahko patentno varstvo pridobimo na tri načine, v letošnjem letu pa je predviden še četrti način (Odgovori na pogosta vprašanja, 2016; Krejan, 2006): a) z nacionalno prijavo pri ustreznem organu te države v vsaki želeni državi

preko zastopnika; b) z mednarodno prijavo po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (PCT) v

več kot 140 državah članicah v okviru WIPO - od leta 2002, ko je Slovenija pristopila k EPO, to ne velja več za Slovenijo, ker zadostuje evropski patent);

Postopek se lahko prične pri nacionalnem uradu, v roku enega meseca od prijave pa je potrebno dostaviti prevod v angleščini, francoščini ali nemščini. Postopek se nato nadaljuje pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi. Po končanem postopku mora prijavitelj preko patentnih zastopnikov zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih držav, v katerih želi varstvo; (Pogodba o sodelovanju na področju patentov, 1993) c) z evropsko patentno prijavo po Evropski patentni konvenciji-EPK v državah

članicah Evropske patentne konvencije (evropski patent);



Slovenija je decembra leta 2002 postala članica Evropske patentne organizacije in od tedaj je evropski patent, EP, prek prijavitelja samega ali ustreznega evropskega zastopnika moč pridobiti v več kot 38 državah članicah Evropske patentne konvencije (Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Monako, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Republika San Marino, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Liechtenstein, Turčija, Velika Britanija) in državah, ki imajo z Evropsko patentno organizacijo sklenjene posebne sporazume (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Maroko). Mednarodna prijava se lahko vloži v določeni obliki v katerikoli državi podpisnici sporazuma, ter nato najkasneje v 2 mesecih prevede v enega od uradnih jezikov EPU, angleščino, francoščino ali nemščino - če prevod ni predložen pravočasno, se šteje, da je prijava umaknjena. Nacionalni urad izda potrdilo o prejemu, nato pa prijavo, označeno z datumom prejema in številko prijave, pošlje EPU. EPU nato prijavitelja obvesti o prejemu s potrjeno kopijo šeste strani prijavnega obrazca, nadalje pa prijavitelj sam komunicira direktno z EPU, brez nacionalnega urada. Po podelitvi evropskega patenta, mora imetnik v treh mesecih predložiti prevod podeljenega patenta oz. patentnih zahtevkov v jezik države, v kateri želi varstvo in plačati ustrezne pristojbine. (Setnikar, 2014; Patentno varstvo v tujini, 2016; Informacija o…, 2016) V Sloveniji se prijavo vloži pri URSIL, v Ljubljani, ali pa direktno v tujino na Evropski patentni urad (EPU), ki je v München-u, Berlin-u in Haag-u. d) z unitarnim patentom, ali evropskem patentom z enotnim učinkom v državah

članicah, ki so pristopile k unitarnemu patentnemu sistemu.



2.5. UNITARNI PATENT 2.5.1. SPLOŠNO Po več desetletij prizadevanj za poenostavitev obstoječe evropske patentne zakonodaje, je v letošnjem letu predvidena vpeljava evropskega patenta z enotnim učinkom, t.i. unitarnega patenta, ki bo imel hkratni učinek v državah članicah, ki bodo pristopile k unitarnemu patentnemu sistemu. Unitarni patent bo ena večjih sprememb po ustanovitvi Evropske patentne organizacije v letu 1973 in po mnenju strokovnjakov tudi ena večjih sprememb patentnega sistema ter s tem poslovnega okolja. Patent bo veljal za celotno območje držav pristopnic in bo nastal na podlagi ene prijave pri enem uradu. K unitarnemu patentu ali evropskemu patentu z enotnim učinkom je do sedaj pristopilo 26 od 28 držav Evropske unije. Španija in Hrvaška nista pristopili. Patent bo podeljevala Evropska patentna pisarna (EPO). Patentno prijavo se bo lahko vložilo v München-u oz. njegovi podružnici v Haagu in Berlinu oziroma pri osrednjem uradu za intelektualno lastnino ali drugem pristojnem organu države pogodbenice. (Belec, 2015, 21-22). Za patent ne bo potrebna validacija v drugih državah. Unitarni patent zaenkrat ne bo nadomestil obstoječih nacionalnih sistemov ali obstoječega evropskega patenta, temveč bo za uporabnike dodatna opcija dozdajšnjemu patentnemu sistemu. (Unitary patent, 2016) Glede na to, da patenta ne bo potrebno validirati v vsaki državi posebej, se bodo zato verjetno stroški patentiranja močno zmanjšali, predvsem na račun stroškov prevodov in pristojbin, ki bi jih sicer plačevali v vsaki državi posebej. Po ocenah naj bi se strošek unitarne zaščite gibal med 5000 in 7000 evrov, v nasprotju z 12500 do 32000 evri za en patent po zdajšnji zakonodaji. Sistem tako predvideva cenejšo patentno zaščito na večjem geografskem območju, kar pa po drugi strani pomeni tudi riziko v primeru prenehanja veljavnosti, saj bo v takem primeru prenehal veljati na celotnem območju. (Belinger, 2014; Enotna evropska…, 2014; Kaj prinaša unitarni…, 2014) 2.5.2. PRAVNA PODLAGA Petindvajset držav članic EU (Španija in Italija sta udeležbo zavrnili) je zahtevalo okrepljeno sodelovanje na področju enotnega patentnega varstva, kar je Svet EU s sklepom 2011/167/EU z dne 10.3.2011 potrdil. Na zasedanju Sveta za konkurenčnost, 17. decembra 2012, sta bili sprejeti dve uredbi, 13. februarja 2013 pa še Sporazum o enotnem sodišču patentov (ESP), kar skupaj predstavlja pravno podlago za uvedbo enotnega patentnega varstva v Evropi. Paket pravnih predpisov bo pričel veljati, ko ga bo ratificiralo zadostno število držav podpisnic, tj. vsaj 13 držav podpisnic, vključno s Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Patentni sveženj tako predstavljajo: - Uredba 1257/2012, sprejeta 17.12.2012, s katero so se države podpisnice

zavezale k okrepljenemu sodelovanju na področju uvedbe enotnega patenta, - Uredba 1260/2012, sprejeta 17.12.2012, ki ureja problematiko jezikovne

ureditve oz. ureditve prevajanja in vzpostavlja trojezični sistem (angleščina, francoščina, nemščina) ter



- mednarodni sporazum, ki ustanavlja Enotno sodišče za patente (ESP), sprejet 13. februarja 2013. (Unitary patent– frequently…, 2015; Sporazum o enotnem…,2013; Belec, 2015, 17)

2.5.3. PROBLEMATIKA JEZIKOVNE UREDITVE Uredba 1260/2012 določa, da se kot jezik postopka pridobitve patenta uporablja jezik EPO (angleščina, francoščina, nemščina), vendar je dovoljeno, da se vlogo vloži v kateremkoli uradnem jeziku EU, a mora biti priložen prevod v enega izmed treh uradnih jezikov, ki bo postal jezik postopka. Po podelitvi patenta mora biti objava enotnega patenta v jeziku postopka, patentna zahtevka pa morata biti prevedena še v preostala dva jezika EPO. S tem namenom bo izdelan računalniški program »Patentni prevodi«, ki bo nudil brezplačne avtomatske prevode evropskih patentnih zahtevkov in prevodov. Dodatni prevodi ne bodo zahtevani. Izjema, kjer se bo zahteval dodaten prevod celotnega patenta, bo le v primeru kršitve enotnega patenta, ko bo moral imetnik patenta zagotoviti celoten prevod patenta v uradni jezik članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v jezik sodnega postopka, če je drugačen od jezika podeljenega patenta. V primeru spora enotni patent ne bo smel biti preveden s pomočjo tehnoloških strojev, ampak ročno. V prehodnem obdobju, dokler ne bo na voljo visokokakovostnega strojnega prevajanja v vse uradne jezike EU (rok se samodejno izteče v roku 12 let po začetku uporabe Uredbe 1260/2012) je predvidena olajševalna okoliščina domnevnega kršitelja enotnega patenta v primeru spora o odškodninskem zahtevku - v kolikor so to zakonsko določeni subjekti, mala in srednje velika podjetja, fizična oseba ali neprofitna organizacija, univerza ali javno raziskovalna organizacija, bo lahko enotno sodišče za patente te subjekte razbremenilo odgovornosti. V prehodnem obdobju se bo uporabljalo tudi prehodno določbo, ki bo zahtevala celoten prevod spisa patenta v angleščino, kadar je jezik postopka pred EPO francoščina ali nemščina ali pa prevod v katerikoli uradni jezik članic, kadar je jezik pred EPO angleščina. Uredba predvideva tudi povrnitev stroškov prevajanja patentnih prijav malim in srednje velikim podjetjem, fizičnim osebam, neprofitnim organizacijam, univerzam ter javno raziskovalnim organizacijam, katerih uradni jezik ni nobeden izmed uradnih jezikov. (Unitary patent– frequently…, 2015; Belec, 2015, 26-30) 2.5.4. SODNO VARSTVO Za unitarni patent bo pristojno Unitarno patentno sodišče (UPC), ki bo imelo pooblastila za vse evropske patentne z in brez unitarnega efekta na celotnem geografskem območju unitarnega patenta. Odločalo bo o kršitvah, veljavnostih patentov, zaščitnih ukrepih in predhodnih odredbah. Sodišče bo moralo primere zaključiti v enem do dveh letih.



Sodišče bo zaposlilo profesionalne sodnike iz vseh držav članic, ki bodo imeli za predvideno funkcijo specialno izobraževanje. Sistem predvideva 7-14-letno prehodno obdobje, v katerem bodo upravičenci patentov lahko izstopili iz tradicionalno podeljenih evropskih patentov in SPC-jev. V tem času bodo kršitve evropskih patentov obravnavala nacionalna sodišča. (About the UPC…, 2016; Belec, 2015, 38, povzeto po Middlemis, 2003, 5) Struktura sodišča Sodišče bo sestavljalo: 1) Sodišče prve stopnje: - centralna enota v Parizu in specializirani oddelek v Londonu in München-u Centralna enota bo razdeljena na tri specializirane enote, glede na tehnično področje pristojnosti. Specializirani oddelek v Londonu se bo ukvarjal z reševanjem patentnih primerov na kemijskem področju, vključno s farmacevtskimi izdelki, specializirani oddelek v Münchnu pa s primeri iz strojništva. Centralna enota v Parizu se bo ukvarjala z vsemi ostalimi primeri vključno na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije. Osrednji oddelek bo odločal o ukrepih v primeru prepovedi kršitve, ukrepih za preklic patenta, ukrepih za odobritev ali preklic prisilnih licenc, ukrepih glede odškodnine za dovoljenja ter ukrepih zoper tožence, ki nimajo stalnega prebivališča v državi pogodbenici. (Belec, 2015, 43; Sporazum o enotnem…, 2013) - lokalne enote Lokalne enote bodo ustanovljene v katerikoli državi podpisnici Sporazuma o ESP na njeno zahtevo, glede na število patentnih zahtevkov v koledarskem letu v treh zaporednih letih pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma o ESP. V kolikor bo v tem obdobju vsaj 100 patentnih zahtevkov, bo lahko država podpisnica zaprosila za 3 dodatne lokalne oddelke, tako da bo lahko imela skupno 4 lokalne oddelke. (Belec, 2015, 38-39; Sporazum o enotnem…, 2013) - regionalne enote, ki jih bosta lahko ustanovili dve ali več članic podpisnic

skupaj – regionalna enota se bo ukvarjala s patentnimi spori na področju držav podpisnic

Lokalne in regionalne enote bodo pristojne za obravnavo primerov v zvezi z ugotavljanjem kršitev patentov, ukrepi za začasne in zaščitne ukrepe in odredbe, za odškodnino ali nadomestilo za začasno zaščito, ki izhaja iz objavljene patentne prijave ter ukrepi, ki se nanašajo na prejšnje pravice uporabe patenta (Belec, 2015, 43; Sporazum o enotnem…, 2013) Poleg osrednje pisarne bodo na vseh oddelkih Sodišča prve stopnje ustanovljene še podpisarne, ki bodo to pisarno obveščale o vseh zadevah po vložitvi. (Belec, 2015, 41) 2) Pritožbeno sodišče s sedežem v Luksemburgu Pritožbeno sodišče bo centralizirano in se bo ukvarjalo s pritožbami zoper končne odločitve Sodišča prve stopnje, s pritožbami zoper odločitve Sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na zahtevo ene od strank ter zoper sklep o jeziku postopka, zoper dokazni sklep (predložitve bančnih, finančnih ali poslovnih dokumentov),



slep o zavarovanju in pregledu prostorov, sklepe za zamrznitev, začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja in zoper odobritev odreditve sporočanja informacij. (Belec, 2015, 40; Sporazum o enotnem…, 2013) 3) Sodna pisarna na sedežu Pritožbenega sodišča v Luksemburgu, ki jo bo upravljal sodni tajnik, ki bo vodil javen register z vsemi obravnavami Enotnega sodišča za patente. V Ljubljani in Lizboni bo ustanovljen še Center za mediacijo in arbitražo, v Budimpešti pa Center za usposabljanje patentnih sodnikov. (Belec, 2015, 36-38; Sporazum o enotnem…, 2013) Sestava senatov Senat Sodišča prve stopnje bodo sestavljali sodniki različne narodnostne pripadnosti, odvisno od tega, za kateri oddelek bo šlo. S tem naj bi zagotovili nepristranskost sojenja in manjši vpliv nacionalne zakonodaje na odločitev. S sporazumom o ESP je predvidena uvedba tudi različne strokovne sestave senata, saj naj bi senat poleg pravno usposobljenih sodnikov, sestavljal tudi za specifično tehnično področje kvalificiran sodnik glede na patentni primer. To naj bi bila ena glavnih prednosti nove ureditve, saj naj bi to zagotavljalo višjo raven kakovosti odločitev. Senat osrednjega oddelka bo sestavljen iz treh sodnikov: - 2 pravno usposobljena sodnika različnih članic podpisnic, - 1 tehnično usposobljen sodnik s specializacijo na ustreznem področju tehnike. Senatu bo predsedoval pravno kvalificiran sodnik. (Belec, 2015, 41) Senat lokalnega oddelka: - 3 pravnokvalificirani sodniki različne narodnostne pripadnosti glede na število

začetih patentnih zadev v triletnem obdobju pred ali po začetku Sporazuma o ESP: • manj kot 50 patentnih zadev v koledarskem letu:

- 1 pravnokavalificiran sodnik države podpisnice lokalnega oddelka - 2 pravnokvalificirana sodnika, ki nista državljana države podpisnice

lokalnega oddelka. • več kot 50 patentnih zadev v koledarskem letu:

- 1 pravnokavalificiran sodnik, ki ni državljan države podpisnice lokalnega oddelka,

- 2 pravnokvalificirana sodnika, ki sta državljana države podpisnice lokalnega oddelka.(Belec, 2015, 41-42)

Senat regionalnega oddelka: - 2 pravnokvalificirana sodnika državljana držav podpisnic, ki sodelujejo v

regionalnem oddelku, - 1 pravno kvalificiran sodnik, ki ni državljan držav podpisnic regionalnega

oddelka. Za lokalne in regionalne oddelke sta možni 2 izjemi, in sicer, da se stranki dogovorita, da namesto senata zadevo obravnava le en pravno kvalificiran sodnik



in druga izjema, ko stranka lahko zahteva dopolnitev senata še z enim tehnično usposobljenim sodnikom z znanjem in izkušnjami na ustreznem področju tehnike. (Belec, 2015, 42; About the UPC…, 2016)



3. RAZISKOVALNO DELO Po pregledu potencialno uporabne literature preko svetovnega spleta, smo morali v knjižničnih seznamih poiskati dodatno literaturo z verodostojno vsebino, ki je povezana z diplomskim delom. Glede na postavljene hipoteze smo se nato morali odločiti za način zbiranja podatkov, ki jih je bilo nato potrebno analizirati. Odločili smo se za anketno zbiranje. Ker je pošiljanje anket preko klasične pošte zamudno in tudi drago, smo za potrebe diplomske naloge izvedli anketno raziskavo v obliki e-anketnega vprašalnika v slovenskih predvidoma mikro in malih podjetjih, ki se ukvarjajo s tehnično dejavnostjo. Vprašalnik je bil pretežno zaprtega, strukturiranega tipa. Pričakovani vzorec je bil 100 podjetij. S tem načinom zbiranja podatkov smo pričakovali tudi večjo odzivnost podjetij. V Google pripomočku Drive smo tako formirali spletno anketo Google Forms (Obrazci). Anketa je 24-urna, anonimna, možna 365 dni ter omogoča neposredno zbiranje rezultatov v pripomočku Google Sheets. Omogoča tudi hitro in neposredno spremljanje odzivnosti in kontrolo vmesnih, hitrih rezultatov ankete. Anketo smo sprva poslali 245 podjetjem, ki smo jih izbrali glede na dejavnost in področje dela z baze www.itis.si (telefonski imenik Slovenije) in bizi.si; tu smo dobili tudi elektronske naslove podjetij. Zaradi zelo nizkega odziva smo istim podjetjem čez približno teden dni še enkrat poslali povezavo do ankete s spremnim besedilom. Anketo smo nato poslali drugi skupini, 135 podjetjemj, izbranih po enakem principu. Zaradi slabega odziva smo tudi tej skupni čez nekaj dni ponovno poslali prošnjo za rešitev ankete. Odločili smo se, da vključimo tudi start-up podjetja, zato smo eventualno primerna podjetja poiskali na www.start-up.si strani, ter ankete po enakem principu poslali 61 podjetjem. Na koncu smo, da smo dosegli primerno število odzivov, anketo poslali še četrti skupini, 106 podjetjem. V prvi skupini je bilo zavrnjenih 17 naslovov, v drugi 18, v start-up skupini 4 in v zadnji skupini 18 naslovov podjetij. Tako smo od skupaj 547 poslanim podjetjem, uspešno poslali 490 anket prav tolikim podjetjem. Odziv podjetij je bil relativno nizek; prejeli smo 102 rešeni anketi. Rezultate ankete v Google Sheets smo nato prenesli v MS Excel. Dobljene podatke smo korenito preuredili za možnost zahtevnejše statistične obdelave in izdelavo grafov.



4. REZULTATI IN RAZPRAVA V nadaljevanju bomo predstavili rezultate raziskave v obliki diagramov s pripadajočo obrazložitvijo in primerjavami iz sorodne literature. Rezultati so strnjen končen prikaz daljše statistične obdelave. V diplomskem delu smo postavili naslednje hipoteze: H1: Na odločitev za patentiranje nekega izuma vpliva velikost podjetja in

vključevanje podjetja na evropski trg; H2: Mikro in mala podjetja raje namenijo sredstva, ki bi jih porabila pri zaščiti s

patentom, za raziskave in razvoj; H3: Konkurenčnost slovenskih podjetij se bo z vpeljavo unitarnega patenta in

njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU še dodatno znižala. 4.1. PROFIL PODJETIJ Od 490 podjetij, ki so prejela spletno anketo, sta v anketni raziskavi sodelovali 102 podjetji. V tem poglavju si bomo najprej ogledali profil podjetij, ki so bila pripravljena sodelovati.

Slika 2: Dejavnost anketiranih podjetij.

tehnična43%

predelovalna25%

trgovinska9%

izobraževalna0%

storitvena23%

drugo0%

Dejavnost vašega podjetja?

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede

Špela Hostnik: Od izuma do patenta

Od 102 podjetij, ki so odgovorili nadejavnost, 23% predelovalno dejavnost, 23% se jih je ukvarjalotrgovino. V elektronskih bazah podatkovki so jih podjetja imela priprimernosti za anketiranjetehničnih dejavnosti. Njihovpri nadaljnji analizi uporabili samo ankete predelovalna in tehnična.

Slika 3: Usmerjenost

Največ podjetij (58%), deluje v EU tržišču, 2le v Sloveniji.

Usmerjenost podjetja na tuja tržišča?

Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Od izuma do patenta

odgovorili na spletno anketo, je imelo 43% podjetij tehnično dejavnost, 23% predelovalno dejavnost, 23% se jih je ukvarjalo s storitvami in 9%

elektronskih bazah podatkov, ki so nam bile na voljo, iz imena podjetij in panog, imela prijavljena, nismo mogli z veliko gotovostjo določiti

anketiranje. Zato so nekatera podjetja padla izven področja tehničnih dejavnosti. Njihove rezultate smo pri nadaljnji analizi izločili

uporabili samo ankete podjetij, ki so se opredelila kot predelovalna in tehnična.

smerjenost anketiranih podjetij glede na tržišče

deluje v EU tržišču, 27% jih deluje izven EU tržišča,

15%

58%

27%

Usmerjenost podjetja na tuja tržišča?

podjetje deluje le v Slovenijipodjetje deluje v EU tržiščupodjetje deluje izven EU tržišča


stran 23

spletno anketo, je imelo 43% podjetij tehnično storitvami in 9% s

iz imena podjetij in panog, z veliko gotovostjo določiti

padla izven področja smo pri nadaljnji analizi izločili. Tako smo

podjetij, ki so se opredelila kot

anketiranih podjetij glede na tržišče.

% jih deluje izven EU tržišča, 15% pa



Slika

Največ podjetij (37%) je imelodo 9 zaposlenih je bil 24zaposlenih je imelo 6% anketiranih podjetij. Tako je 90% podjetij, ki so rešila anketo, spadalo v skupino mikro ter malih podjetij. Delež mikro podjetij (do 10 zaposlenih) je49 zaposlenih) pa 29%. Ti rezultati potrjujejo, da smo anketirali predvsem mikro in mapodatkov o čistih prihodkih od prodaje podjetij in vrednosti aktive nismo imeli, smo za določitev velikosti podjetja uporabili le št. zaposlenih).

29%

Število zaposlenih v vašem podjetju?

manj kot 5


Od izuma do patenta

Slika 4: Število zaposlenih v podjetjih.

%) je imelo zaposlenih manj kot 5 delavcev. Delež do 9 zaposlenih je bil 24%, podjetij z 10 do 49 zaposlenimi pa 29%.

% anketiranih podjetij, več kot 249 zaposlenih pa

Tako je 90% podjetij, ki so rešila anketo, spadalo v skupino mikro ter malih podjetij. Delež mikro podjetij (do 10 zaposlenih) je bil 61%, malih podjetij (10 do

i potrjujejo, da smo anketirali predvsem mikro in mala podjetja (ker podatkov o čistih prihodkih od prodaje podjetij in vrednosti aktive nismo imeli, smo za določitev velikosti podjetja uporabili le št. zaposlenih).

37%

24%

29%

6% 4%

Število zaposlenih v vašem podjetju?

manj kot 5 5-9 10-49 50-249 več kot 249


stran 24

Delež podjetij s 5 pa 29%. Od 50 do 249

ij, več kot 249 zaposlenih pa je bilo v 4%

Tako je 90% podjetij, ki so rešila anketo, spadalo v skupino mikro ter malih 61%, malih podjetij (10 do

la podjetja (ker podatkov o čistih prihodkih od prodaje podjetij in vrednosti aktive nismo imeli,

več kot 249



4.2. SEZNANJENOST

Slika 5: Poznavanje postopka patentiranja v podjetjih

Podjetja na splošno slabo poznajo postopeodgovorilo, da postopka ne poznajo

Slika 6: Primerjava poznavanja postopka patentiranja v start

Ali poznate postopek patentiranja?

ostala podjetja

start-up podjetja

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%



Od izuma do patenta

SEZNANJENOST PODJETIJ S PODROČJEM PATENTIRANJA

oznavanje postopka patentiranja v podjetjih

Podjetja na splošno slabo poznajo postopek patentiranja, saj jih je kar 4odgovorilo, da postopka ne poznajo. 53% podjetij postopek pozna.

rimerjava poznavanja postopka patentiranja v startpodjetjih in ostalih podjetjih.

da53%

ne47%


da ne

37 63

95 5



stran 25

PATENTIRANJA

oznavanje postopka patentiranja v podjetjih.

k patentiranja, saj jih je kar 47%

rimerjava poznavanja postopka patentiranja v start-up



Želeli smo ugotoviti tudi ali mlada startpatentiranja. Rezultati ankete kažejo, da je razkorak v poznavanju patentnega postopka med start-up podjetji in ostalimi podjetji velik, saj večina startpodjetij postopek pozna (kar 95teh le 37%. Poznavanje patentiranpodjetjih, saj nam slika 5 zavajajoče daje občutek, da velik delež podjetij pozna postopek.

Slika 7: Š

Večina podjetij (61%) še nikoli ni razmišlja. 39% podjetij je patentno prijavo že krat, 7% 5-9-krat ter 2% podjetij več kot 10

30%

7%

Ali ste že kdaj vložili patentno prijavo?


Od izuma do patenta

Želeli smo ugotoviti tudi ali mlada start-up podjetja bolje poznajo postopek ezultati ankete kažejo, da je razkorak v poznavanju patentnega

up podjetji in ostalimi podjetji velik, saj večina startpodjetij postopek pozna (kar 95% start-up podjetij), med ostalimi podjetji

. Poznavanje patentiranja je še toliko bolj zaskrbljujočpodjetjih, saj nam slika 5 zavajajoče daje občutek, da velik delež podjetij pozna

Število vloženih patentnih prijav v podjetju

%) še nikoli ni vložila patentne prijave, vendar jih 2% podjetij je patentno prijavo že vložilo, od tega 30

% podjetij več kot 10-krat.

34%

27%

7%2%

Ali ste že kdaj vložili patentno prijavo?

ne in tudi ne nameravamo

ne, vendar o tem razmišljamo

da, 1

da, 5

da, 10 in večkrat


stran 26

up podjetja bolje poznajo postopek ezultati ankete kažejo, da je razkorak v poznavanju patentnega

up podjetji in ostalimi podjetji velik, saj večina start-up up podjetij), med ostalimi podjetji pa je

ja je še toliko bolj zaskrbljujoče pri ostalih podjetjih, saj nam slika 5 zavajajoče daje občutek, da velik delež podjetij pozna

prijav v podjetju.

patentne prijave, vendar jih 27% o tem že 30% podjetij 1-4-

ne in tudi ne nameravamo

ne, vendar o tem razmišljamo

da, 1 - 4 krat

da, 5 - 9 krat

da, 10 in večkrat



Slika 8: Države, kjer imajo podjetja patente oz.

Podjetja imajo patente ali pa soza države EU območja, v 8% za države izven EU, v 8% za NemčKitajsko, 2% Japonsko ter 12

Slika

države izven EU območja

8%

Nemčija8%

Francija5%

Kitajska5%

Japonska

Če imate patentno prijavo ali patent, v katerih državah

4

0

0

1-4

5-9

10 in več

0%

števi

lo p

atento

v

Ali že imate kakšen patent (sem ne spadajo patentne


Od izuma do patenta

ržave, kjer imajo podjetja patente oz. so podala patentne prijave.

imajo patente ali pa so podala patentne prijave v 40% za Slovenijo, 21za države EU območja, v 8% za države izven EU, v 8% za Nemčijo, 5% Francijo, 5% Kitajsko, 2% Japonsko ter 12% za ZDA.

Slika 9: Delež podeljenih patentov v podjetju.

Slovenija40%

nekatere države EU območja

21%

Japonska2% ZDA

12%

Če imate patentno prijavo ali patent, v katerih državah velja?

29

4

10% 20% 30% 40% 50% 60%

delež

Ali že imate kakšen patent (sem ne spadajo patentne prijave)?


stran 27

patentne

e prijave v 40% za Slovenijo, 21% ijo, 5% Francijo, 5%

Če imate patentno prijavo ali patent, v katerih državah

67

70% 80%

Ali že imate kakšen patent (sem ne spadajo patentne



Podjetij, ki še nimajo nobenega patenta je podala tudi nobene patentne prijave.pa je 29% podjetij, ki imajo 1 do 4 patentepatentov. Več kot 10 patentov podjetja

Slika 10: Seznanjenost podjetij z bodočim unitarnim patentom

Podjetja so slabo seznanjena z unitarnim patentom, ki bo predvidoma vletošnjim letom – le 27% podjetij ve za bodočo spremembo.

73%

Ali ste seznanjeni s prihajajočim unitarnim patentom, ki bo omogočil, da bodo patenti prijavljeni v Sloveniji

veljali tudi v članicah EU, ki ga bodo vpeljale?


Od izuma do patenta

majo nobenega patenta je 67%, to je večina tistih, ki še niso podala tudi nobene patentne prijave. Od podjetij, ki že imajo podeljene

% podjetij, ki imajo 1 do 4 patente, ter 4% podjetij, ki ima 5kot 10 patentov podjetja nimajo.

eznanjenost podjetij z bodočim unitarnim patentom

Podjetja so slabo seznanjena z unitarnim patentom, ki bo predvidoma v% podjetij ve za bodočo spremembo.

da27%

ne73%




stran 28

%, to je večina tistih, ki še niso Od podjetij, ki že imajo podeljene patente,

4% podjetij, ki ima 5-9 podeljenih

eznanjenost podjetij z bodočim unitarnim patentom.

Podjetja so slabo seznanjena z unitarnim patentom, ki bo predvidoma vpeljan z





4.3. PREVERJANJE HIPOTEZ H1: Na odločitev za patentiranje nekega izuma vpliva velikost podjetja in

vključevanje podjetja na evropski trg. Pri analizi pridobljenih podatkov smo poizkušali na čim bolj nazoren način prikazati povezavo med številom patentov in velikostjo podjetij ter njihovim tržiščem. Tako smo podjetja razvrstili v skupine glede na število zaposlenih. Pri tem smo mikro podjetja še dodatno razdrobili v dve podskupini. Zanimalo nas je, kakšno je stanje pri mikro podjetjih z zelo malo zaposlenimi (samozaposlenimi). Ker je število podjetij po posameznih skupinah neenakomerno razporejeno (velja, da je manjših podjetij v Sloveniji številčno več kot velikih - leta 2014 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 77692 mikro podjetij, 6098 malih podjetij, 1957 srednjih in 330 velikih podjetij) in tudi odziv podjetij na anketo ni bil uravnotežen, smo se odločili, da poiščemo odstotek podjetij s patenti znotraj vsake skupine (število podjetij s patenti smo delili s številom podjetij iste skupine in ne glede na število vseh podjetij, ki so bila zajeta v anketi). Tako dobimo neposreden in primerljiv vpogled kolikšen delež podjetij vlaga v patentiranje. Rezultati so razvidni v naslednjih slikah.

Slika 11: Delež podjetij, ki imajo patente, v posamezni skupini glede na velikost podjetja.

Slika 11 prikazuje delež podjetij s patenti glede na velikost podjetja. Rezultati kažejo, da delež podjetij s patenti raste z velikostjo podjetja, saj je imelo patente 19% podjetij z manj kot 5 zaposlenimi, 26% podjetij s 5 do 9 zaposlenimi ter 35% podjetij z 10 – 49 zaposlenimi. Podjetij, ki je imelo več kot 50 zaposlenih je bilo le 10%, zato je merilna negotovost rezultatov za to velikost podjetij

manj kot 5

5-9 10-49 50-249 nad 249

start-up podjetja 12% 12% 15% 0% 0%

ostala podjetja 7% 14% 20% 20% 67%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

[%]

Velikost podjetja - delež podjetij s patenti v skupini



previsoka, ker imamo premajhen vzorec. V prvih dveh skupinah, tj. do 9 zaposlenih v podjetju velik delež patentov doprinesejo start-up podjetja, ki imajo zaradi svoje inovativne narave že v osnovi zelo velik delež podeljenih patentov.

Slika 12: Delež podjetij s patenti glede na področje delovanja podjetja.

Slika 12 prikazuje, da se podjetja, ki se vključujejo na evropski trg pogosteje odločajo za patentiranje (več kot 33%) kot podjetja, ki delujejo le na domačem tržišču (manj kot 8%). Enako velja tudi za podjetja, ki delujejo izven evropskega tržišča, saj je delež teh podjetij s patenti visok (več kot 33%). Sliki 11 in 12 tako jasno kažeta, da se mikro in mala podjetja, ki imajo več zaposlenih ter podjetja, ki delujejo tudi v EU in izven, pogosteje odločajo za patentiranje, saj imajo vidno večji delež patentov. V literaturi smo zasledili ugotovitve raznih avtorjev, ki v veliki meri potrjujejo ugotovitve, do katerih smo prišli v naši raziskovalni nalogi: Že Schumpeter (1942, 106) je trdil, da je spodbuda za inoviranje večja v velikih kot malih podjetjih. Razlog zato naj bi bil, da večja podjetja lahko prenesejo stroške za programe raziskav in razvoja saj imajo tudi več kapitala. Imajo tudi večjo tržno moč in so pripravljena več tvegati, ker tveganje lahko razpršijo. Njegovi hipotezi o pozitivnem vplivu tržne moči in velikosti podjetja na inovacijsko dejavnost sta spodbudili številne raziskave na tem področju v desetletjih, ki so sledila. Tudi Kotnikova (2004, 123-148) je izvedla raziskavo na vzorcu slovenskih predelovalnih podjetij in ugotovila, da verjetnost za vlaganja v inovativno dejavnost narašča z velikostjo podjetja in izvozno naravnanostjo na trge z močnejšim povpraševanjem.

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

le v SLO v SLO in EU tudi izven EUdele

ž pod

jeti

j s

pat

enti

[%

]

področje delovanja podjetja

Področje delovanja - delež podjetij s patenti



Kotnikova je sicer tudi ugotovila, da na inovacijsko dejavnost pomembno vpliva tudi panoga podjetja in specifično okolje podjetja. (Kotnik, 31-39) Rebernik et al. (2007, 46) je v svoji raziskavi ugotovil, da se je delež neinovativnih podjetij v Sloveniji s povečevanjem njihove velikosti zmanjševal. Debeljak (2011, 23, 37-39) v svoji diplomski nalogi piše, da je delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji v letih 2001 do 2008 rasel z velikostjo podjetja. Wagner in Hansen, (2005) pa sta v svoji študiji ugotovila, da velikost podjetij v lesnopredelovalni industriji v ZDA pozitivno vpliva na inovacije, a menita, da kljub večjim finančnim sredstvom velika podjetja zavira birokracija ter slabša fleksibilnost, kar lahko vodi v slabšo inovativnost večjih podjetij v primerjavi z manjšimi podjetji. Glede na rezultate naše študije in delnih ugotovitev preostalih raziskav lahko zaključimo, da obstaja neposredna povezava med odločitvijo za patentiranje in velikostjo podjetij ter njihovo usmerjenostjo na tuja (večja) tržišča. Tako je prva hipoteza potrjena. H2: Mikro in mala podjetja raje namenijo sredstva, ki bi jih porabila pri zaščiti

s patentom, za raziskave in razvoj. Podjetjem smo zastavili tudi vprašanje, kam bi prosta finančna sredstva raje vložili – želeli smo, da to opredelijo z drsnikom od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni v raziskave in razvoj, 5 pa v patentiranje.

Slika 13: Delež namenskega vlaganja prostih finančnih sredstev podjetij v raziskave in razvoj oziroma patentiranje.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

1 2 3 4 5

%

raziskave in razvoj ------> patentiranje

Prosta finančna sredstva podjetja bi raje vložil v:



Rezultati kažejo, da podjetja raje vlagajo prosta finančna sredstva v raziskave in razvoj. Preko 45% podjetij se je opredelilo, da bi vsa sredstva vložila v raziskave in razvoj. Več kot 25% podjetij bi manjši delež namenila tudi patentiranju. Preko 20% podjetij pa se je odločilo, da bi prosta finančna sredstva enakomerno delila med raziskave in razvoj na enipodjetij se je opredelilo Menimo, da se podjetja mehanizmov in ne pravnih elementov za zaščito intelektualne lastnine, kot so patenti. Predvidevamo, da so ti mehanizmi predvsem poslovstrokovno znanje in izkušnje v podjetju (knowCvelbar, Marc in Knežević slovenskih podjetjih v letih 2004učinkovit mehanizem zaščite patent, najpogostejši pa poslovna skrivnost. Poleg osnovne opredelitve podjetij strategije vlaganja sredstev glede na velikost podjetja, kar je razvidno iz slike

Slika 14: Nagnjenost podjetij z različnim številom zaposlenih k vlaganju sredstev v raziskave in razvoj

Na sliki 14 lahko vidimo, da imajo podjetja z manj kot 5 zaposlenimi in startpodjetja veliko bolj razpršene pa ostale skupine, pri katerih je značilna ostra usmerjenost proti vlaganju v raziskave in razvoj. Že zelo nedefinirane strategije zaradi mnogih omejkot tudi nedodelanosti dolgoročnih ciljev. Velika podjetja pa imajo zaradi zagotovitve stabilnosti poslovanja točno dodelane strategije za vlaganje sredstevboljše možnosti glede strokovnega in usposobljenega kadra, večje sredstev,... Sliki 13 in 14 tako prikazujtafinančnih sredstev name

0

2

4

6

8

10

12

1 - RR

[1]

velikost podjetja


Od izuma do patenta

Rezultati kažejo, da podjetja raje vlagajo prosta finančna sredstva v raziskave in Preko 45% podjetij se je opredelilo, da bi vsa sredstva vložila v raziskave in Več kot 25% podjetij bi manjši delež namenila tudi patentiranju. Preko

20% podjetij pa se je odločilo, da bi prosta finančna sredstva enakomerno delila med raziskave in razvoj na eni, ter patentiranje na drugi strani. Manj kot 5% podjetij se je opredelilo, da bi več sredstev namenila patentiranju.

Menimo, da se podjetja za zaščito konkurenčnih prednosti poslužujejo drugih pravnih elementov za zaščito intelektualne lastnine, kot so

. Predvidevamo, da so ti mehanizmi predvsem poslovna skrivnoststrokovno znanje in izkušnje v podjetju (know-how). Podobno so ugotovili tudiCvelbar, Marc in Knežević (2008), v raziskavi o stanju intelektualne lastnislovenskih podjetjih v letih 2004-2007, kjer so ugotovili, da je bil najmanj

ovit mehanizem zaščite patent, najpogostejši pa poslovna skrivnost.

Poleg osnovne opredelitve podjetij za finančna vlaganja, smo preverili strategije vlaganja sredstev glede na velikost podjetja, kar je razvidno iz slike

agnjenost podjetij z različnim številom zaposlenih k vlaganju sredstev v raziskave in razvoj oziroma v patentiranj

lahko vidimo, da imajo podjetja z manj kot 5 zaposlenimi in startpodjetja veliko bolj razpršene strategije vlaganja prostih finančnih sredstev, kot pa ostale skupine, pri katerih je značilna ostra usmerjenost proti vlaganju v

Že (Baloh, 2006, 33-38) ugotavlja, da imajo mala podjetja tegije zaradi mnogih omejitev, tako financ, časa, znanja,

kot tudi nedodelanosti dolgoročnih ciljev. Velika podjetja pa imajo zaradi zagotovitve stabilnosti poslovanja točno dodelane strategije za vlaganje sredstevboljše možnosti glede strokovnega in usposobljenega kadra, večje

prikazujta, da so podjetja pripravljena večji delež prostih nameniti v raziskave in razvoj, zelo malo pa v patentiranje, ne

2 3 4 5 - P

vložena sredstva

velikost podjetja - vlaganje sredstev


stran 32

Rezultati kažejo, da podjetja raje vlagajo prosta finančna sredstva v raziskave in Preko 45% podjetij se je opredelilo, da bi vsa sredstva vložila v raziskave in Več kot 25% podjetij bi manjši delež namenila tudi patentiranju. Preko

20% podjetij pa se je odločilo, da bi prosta finančna sredstva enakomerno delila ter patentiranje na drugi strani. Manj kot 5%

, da bi več sredstev namenila patentiranju.

poslužujejo drugih pravnih elementov za zaščito intelektualne lastnine, kot so

na skrivnost in Podobno so ugotovili tudi

aziskavi o stanju intelektualne lastnine v 2007, kjer so ugotovili, da je bil najmanj

ovit mehanizem zaščite patent, najpogostejši pa poslovna skrivnost.

smo preverili še strategije vlaganja sredstev glede na velikost podjetja, kar je razvidno iz slike 14.

agnjenost podjetij z različnim številom zaposlenih k patentiranje.

lahko vidimo, da imajo podjetja z manj kot 5 zaposlenimi in start-up strategije vlaganja prostih finančnih sredstev, kot

pa ostale skupine, pri katerih je značilna ostra usmerjenost proti vlaganju v ugotavlja, da imajo mala podjetja

ako financ, časa, znanja, kot tudi nedodelanosti dolgoročnih ciljev. Velika podjetja pa imajo zaradi zagotovitve stabilnosti poslovanja točno dodelane strategije za vlaganje sredstev, boljše možnosti glede strokovnega in usposobljenega kadra, večje razpršenosti

večji delež prostih , zelo malo pa v patentiranje, ne

manj kot 5

5-9

10-49

50-249

nad 249

start-up



glede na velikost podjetja.odločajo za inovacijsko strategijo vodilnih na trgu, temveč le zasledovalcev in odvisnih. S tem potrjujemo drugo hipotezo, da podjetja raje namenijo prosta finančna sredstva v raziskave in razvoj kot v patentiranje. Glede na to, da podjetja prosta finančna sredstva raje namenjajo v raziskave in razvoj, so nas zanimali ključni vlaganje v raziskave in razvoj

Slika 15: Dejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za

Rezultati raziskave kažejo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo ali se podjetja odločajo za patentiranje, pridobivanje boljše pozicije pred konkurenti, pridobivanje večje dodanePomembni dejavniki se jim zdijo tudi, da s temkonkurentom ter jih tako ovirajo pri kopiranju. Menijo, da je odločitev za patentiranje odvisna od stopnje konkurence na trgupridobljenega večjega ugleda podjetja. Podjetja za dejavnik odločitve o patentiranju vidijo tudi večjo možnost za privabljanje finančnih vlagateljev ter še nekatere druge dejavnike.

privabljanje finančnih

vlagateljev5%

povečanje stroškov

konkurentom oz. oviranje pri

kopiranju11%

stopnja konkurence na

trgu8%

Kaj je za vas ključno pri odločitvi za patentiranje?


Od izuma do patenta

glede na velikost podjetja. To lahko kaže tudi na to, da se slovenska podjetja ne odločajo za inovacijsko strategijo vodilnih na trgu, temveč le zasledovalcev in

S tem potrjujemo drugo hipotezo, da podjetja raje namenijo prosta finančna sredstva v raziskave in razvoj kot v patentiranje.

Glede na to, da podjetja prosta finančna sredstva raje namenjajo v raziskave in razvoj, so nas zanimali ključni razlogi za odločitev za patentiranje oziromavlaganje v raziskave in razvoj in kaj podjetja odvrača od patentiranja.

ejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za patentiranje.

Rezultati raziskave kažejo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo ali se podjetja odločajo za patentiranje, pridobivanje boljše pozicije pred konkurenti, pridobivanje večje dodane vrednosti podjetja ter dovolj finančnih sredstev. Pomembni dejavniki se jim zdijo tudi, da s tem, ko patentirajo povečajo stroške konkurentom ter jih tako ovirajo pri kopiranju. Menijo, da je odločitev za patentiranje odvisna od stopnje konkurence na trgu in možnosti s patentiranjem pridobljenega večjega ugleda podjetja. Podjetja za dejavnik odločitve o patentiranju vidijo tudi večjo možnost za privabljanje finančnih vlagateljev ter še nekatere druge dejavnike.

finančna sredstva

14% ugled podjetja

11%

dodana vrednost

18%boljša pozicija pred

konkurenti26%

stopnja konkurence na

trgu8%

drugo7%



stran 33

slovenska podjetja ne odločajo za inovacijsko strategijo vodilnih na trgu, temveč le zasledovalcev in

S tem potrjujemo drugo hipotezo, da podjetja raje namenijo prosta finančna

Glede na to, da podjetja prosta finančna sredstva raje namenjajo v raziskave in razlogi za odločitev za patentiranje oziroma

in kaj podjetja odvrača od patentiranja.

ejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za

Rezultati raziskave kažejo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo ali se podjetja odločajo za patentiranje, pridobivanje boljše pozicije pred konkurenti,

vrednosti podjetja ter dovolj finančnih sredstev. ko patentirajo povečajo stroške

konkurentom ter jih tako ovirajo pri kopiranju. Menijo, da je odločitev za in možnosti s patentiranjem

pridobljenega večjega ugleda podjetja. Podjetja za dejavnik odločitve o patentiranju vidijo tudi večjo možnost za privabljanje finančnih vlagateljev ter še




Slika 16: Dejavniki

Podjetja smatrajo kot ključni dejavnik, da se odločajo za vlaganje v raziskave in razvoj, da s tem ohranjajo konkurenčnost podjetja (delež odgovorov 35%). Zelo pomembno se jim zdi tudi, da spo nenehnem izpopolnjevanju. Prosta finančna sredstva se podjetjem ne zdijo ključna za odločitev za raziskave in razvoj, prav tako se za to v veliki meri ne odločajo zaradi optimizacije procesov. Obe vprašanji (slika 15 in 16) predvsem zavarovati pred konkurenco. V primeru patenta iščejo varstvo v pravni zaščiti, med tem ko pri vlaganju v raziskave in razvoj poizkušajo z visoko razvojno stopnjo ostajati na dovolj veliki distanci pred tekmeci Zaradi močne usmerjenosti strategij podjetij proti raziskavam in razvoju nas je zanimalo tudi, kateri so dejavniki, ki jih odvračajo od patentiranja. V spletni vprašalnik smo tako že vnaprej vključili tudi to vprašanje,razjasnili razloge. Ko je analiza pokazala omenjeno usmerjenost, je to vprašanje postalo zelo zanimivo.

sledenje novim tehnološkim

trendom

izpopolnjevanj

Kaj je za vas ključno pri odločitvi za vlaganje v raziskave


Od izuma do patenta

ejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za raziskave in razvoj.

Podjetja smatrajo kot ključni dejavnik, da se odločajo za vlaganje v raziskave in razvoj, da s tem ohranjajo konkurenčnost podjetja (delež odgovorov 35%). Zelo pomembno se jim zdi tudi, da s tem sledijo novim tehnološkim trendom in potreba po nenehnem izpopolnjevanju. Prosta finančna sredstva se podjetjem ne zdijo ključna za odločitev za raziskave in razvoj, prav tako se za to v veliki meri ne odločajo zaradi optimizacije procesov.

(slika 15 in 16) nakazujeta, da se podjetja v obeh primerih želijo predvsem zavarovati pred konkurenco. V primeru patenta iščejo varstvo v pravni

ko pri vlaganju v raziskave in razvoj poizkušajo z visoko razvojno ovolj veliki distanci pred tekmeci.

Zaradi močne usmerjenosti strategij podjetij proti raziskavam in razvoju nas je zanimalo tudi, kateri so dejavniki, ki jih odvračajo od patentiranja. V spletni

že vnaprej vključili tudi to vprašanje, da bi lahko podrobneje razjasnili razloge. Ko je analiza pokazala omenjeno usmerjenost, je to vprašanje

finančna sredstva

11%

ohranjanje konkurenčnosti

podjetja35%

optimizacija procesov

11%

sledenje novim tehnološkim

trendom24%

potreba po nenehnem

izpopolnjevanju

16%

drugo3%

Kaj je za vas ključno pri odločitvi za vlaganje v raziskave in razvoj?


stran 34

, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za raziskave

Podjetja smatrajo kot ključni dejavnik, da se odločajo za vlaganje v raziskave in razvoj, da s tem ohranjajo konkurenčnost podjetja (delež odgovorov 35%). Zelo

tem sledijo novim tehnološkim trendom in potreba po nenehnem izpopolnjevanju. Prosta finančna sredstva se podjetjem ne zdijo ključna za odločitev za raziskave in razvoj, prav tako se za to v veliki meri ne

nakazujeta, da se podjetja v obeh primerih želijo predvsem zavarovati pred konkurenco. V primeru patenta iščejo varstvo v pravni

ko pri vlaganju v raziskave in razvoj poizkušajo z visoko razvojno

Zaradi močne usmerjenosti strategij podjetij proti raziskavam in razvoju nas je zanimalo tudi, kateri so dejavniki, ki jih odvračajo od patentiranja. V spletni

da bi lahko podrobneje razjasnili razloge. Ko je analiza pokazala omenjeno usmerjenost, je to vprašanje

Kaj je za vas ključno pri odločitvi za vlaganje v raziskave



Slika 17: Dejavniki, ki podjetja odvračajo od patentiranja

Podjetja od patentiranja najbolj odvračajopridobitvijo in vzdrževanjem patenta, bodisi stroški za validiranje patenta na vsakem trgu. Drugi razlogi, ki podjetja odvračajo od patentiranja so, da podjetja ne zaupajo v patentno varstvo, da se jim zdi postopek manjši meri pa jih moti tudi regionalna veljavnost patenta. Glede na to, da je v letošnjem letu predvidena sprememba na patentnem področju - podjetjem bo ponujena možnost zavarovanja izuma z unitarnim patentom nas je zanimalo, kajugotovili (slika10), da jpodjetij, pa še ni seznanjena z unitarnim patentom. Podjetjem smo zastavili tudi vprašanja o konkurenčnosti podjetij po uunitarnega patenta s pristojnostjo na področju držav podpisnic EU in nekaterih drugih držav.

nezaupanje v

zapleten postopek

patentiranja12%

omejena regionalna veljavnost

Kaj vas odvrača od patentiranja?


Od izuma do patenta

ejavniki, ki podjetja odvračajo od patentiranja

Podjetja od patentiranja najbolj odvračajo stroški, bodisi stroški povezani s pridobitvijo in vzdrževanjem patenta, bodisi stroški za validiranje patenta na

. Drugi razlogi, ki podjetja odvračajo od patentiranja so, da podjetja ne zaupajo v patentno varstvo, da se jim zdi postopek patentiranja zapletenmanjši meri pa jih moti tudi regionalna veljavnost patenta.

Glede na to, da je v letošnjem letu predvidena sprememba na patentnem podjetjem bo ponujena možnost zavarovanja izuma z unitarnim

patentom nas je zanimalo, kaj o tem menijo podjetniki. V raziskavi smo sicer že je z novo možnostjo seznanjeno 27% podjetij, večina, 73

podjetij, pa še ni seznanjena z unitarnim patentom.

Podjetjem smo zastavili tudi vprašanja o konkurenčnosti podjetij po upristojnostjo na področju držav podpisnic EU in nekaterih

stroški povezani s

pridobitvijo in vzdrževanjem

patenta45%

stroški za validiranje patenta na vsakem trgu

10%

nezaupanje v patentno varstvo

13%

zapleten postopek

patentiranja

omejena regionalna veljavnost

10%

drugo10%

Kaj vas odvrača od patentiranja?


stran 35

ejavniki, ki podjetja odvračajo od patentiranja.

bodisi stroški povezani s pridobitvijo in vzdrževanjem patenta, bodisi stroški za validiranje patenta na

. Drugi razlogi, ki podjetja odvračajo od patentiranja so, da podjetja patentiranja zapleten, v

Glede na to, da je v letošnjem letu predvidena sprememba na patentnem podjetjem bo ponujena možnost zavarovanja izuma z unitarnim

menijo podjetniki. V raziskavi smo sicer že e z novo možnostjo seznanjeno 27% podjetij, večina, 73%

Podjetjem smo zastavili tudi vprašanja o konkurenčnosti podjetij po uvedbi pristojnostjo na področju držav podpisnic EU in nekaterih



H3: Konkurenčnost slovenskih podjetij se bo z vpeljavo unitarnega patenta in njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU še dodatno znižala.

Slika 18: Mnenje podjetij o spremembi konkurenčnosti podjetij po

Večina podjetij (67%) je mnenja, da se konkurenčnost uvedbi unitarnega patenta ne bo spremenila. Podjetjem smo zastavili vprabodo v Sloveniji veljali vsi patenti, prijavljeni drugjemnenja, da bo konkurenca ostala enaka (3), (2), malo večja (4) oziroma precej večja (5).

Ali menite, da se bo konkurenčnost vašega podjetja po uvedbi unitarnega patenta spremenila (vsi unitarni

patenti iz članic EU bodo samodejno začeli veljali tudi


Od izuma do patenta

Konkurenčnost slovenskih podjetij se bo z vpeljavo unitarnega patenta in njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU še dodatno znižala.

nenje podjetij o spremembi konkurenčnosti podjetij po uvedbi unitarnega patenta.

%) je mnenja, da se konkurenčnost njihovega podjetjauvedbi unitarnega patenta ne bo spremenila.

Podjetjem smo zastavili vprašanje tudi o tem, kako bo s konkurenco, v kolikor bodo v Sloveniji veljali vsi patenti, prijavljeni drugje. Zanimalo nas je, ali so mnenja, da bo konkurenca ostala enaka (3), bo zelo zmanjšana (1), malo manjša

malo večja (4) oziroma precej večja (5).

da33%

ne67%


patenti iz članic EU bodo samodejno začeli veljali tudi pri nas) ?


stran 36

Konkurenčnost slovenskih podjetij se bo z vpeljavo unitarnega patenta in njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU še dodatno znižala.

nenje podjetij o spremembi konkurenčnosti podjetij po

njihovega podjetja po

šanje tudi o tem, kako bo s konkurenco, v kolikor . Zanimalo nas je, ali so

zelo zmanjšana (1), malo manjša


patenti iz članic EU bodo samodejno začeli veljali tudi



Slika 19: Delež podjetij, ki meni, da bo konkurenca v kolikor bodo v Sloveniji veljali vsi drugod prijavljeni patenti 1-zelo zmanjšana, 2-malo manjša, 3-enaka, 4-malo večja, 5-precej večja konkurenca.

Večina podjetij (64%) meni, da se v primeru, da bodo v Sloveniji veljali vsi prijavljeni patenti, ki bodo vloženi v ostalih članicah unitarnega patentnega sistema in obratno, konkurenca ne bo spremenila. 10 % podjetij meni, da se bo konkurenca malo povečala, 13% podjetij, da se bo konkurenca zelo povečala. Malo manjšo konkurenco napoveduje 7% podjetij, 6% podjetij pa, da se bo konkurenca zelo zmanjšala. Rezultati tako nakazujejo, da je tretja hipoteza ovržena. Podjetjem smo zastavili še vprašanje, kjer smo jih postavili v vlogo podjetij, ki v novem sistemu unitarnega patenta patentirajo. Zanimalo nas je, ali vidijo prednost ali ne, če bo v Sloveniji prijavljen patent hkrati začel veljati tudi na celotnem območju veljave unitarnega patenta. Želeli smo, da to opredelijo z drsnikom od 1-5.

0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5

%

manjša konkurenca --------> večja konkurenca

Če bodo v Sloveniji veljali vsi prijavljeni patenti, ki bodo vloženi v ostalih EU članicah (Unitarni patent) bo...



Slika 20: Delež podjetij, ki v vpeljavi unitarnega patentnega sistema v Sloveniji ne vidi/vidi prednosti

Na sliki 20 vidimo, da se je 63% podjetij opredelilo, da v unitarnem patentnem sistemu v zvezi z njihovim patentiranjem, vidijo prednost. Le 14% podjetij pri tem ne vidi prednosti. Če primerjamo rezultate slik 18 in 19 z rezultati slike 20, ugotovimo, da so rezultati nasprotujoči. To kaže na paradoksalno pričakovanje podjetij glede uvedbe unitarnega patenta, saj po eni strani pričakujejo enako konkurenco v Sloveniji, po drugi strani pa v novem sistemu vidijo prednost v zaščiti svojih izumov v Unitarnem območju.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

1 2 3 4 5

%

ne vidim prednosti -------------------> vidim prednost

Če bo v Sloveniji prijavljen patent samodejno veljal tudi v vseh članicah EU, ki so pristopile k unitarnemu patentu...



Slika 21: Število prijavljenih patentov v letu 2015 po državah (Cvjetović, 2016)

Iz slike 21 je razvidno, da bo z vpeljavo unitarnega patenta v EU območju kar na enkrat veljalo ogromno patentov (Nemčija preko 18 tisoč, Velika Britanija preko 5 tisoč, Švica preko 4 tisoč, Švedska skoraj 4 tisoč, Italija preko 3 tisoč,…). Poleg tega predpostavljamo, da bodo podjetja že zaradi finančne plati, raje posegala po novem načinu patentiranja. Tako ocenjujemo, da bo v Slovenskem prostoru vsako leto začelo veljati preko 35 tisoč patentov. Glede na podatke o številu patentov za leto 2015 (slika 21) menimo, da bo na trgu naenkrat ogromno patentov, kar bo spremenilo svobodo delovanja slovenskih podjetij, kot podjetij vseh pristopnic unitarnega patenta. Strokovnjaki se s tem strinjajo, saj menijo, da bo naenkrat v veljavo vstopilo tudi 20x več patentov (Belinger, 2014). Zato se lahko zgodi, da se bo konkurenčnost slovenskih podjetij z vpeljavo unitarnega patenta in njegovo pristojnostjo na celotnem področju EU kljub vsemu znižala. Podjetja smo povprašali še po mnenju, katere posledice uvedbe unitarnega patenta se jim zdijo, da bodo za njih najbolj neugodne in v čem vidijo prednosti novega patentnega sistema.



Slika 22: Mnenje podjetij o neugodnih posledicah uvedbe unitarnega

Več kot polovico podjetij meni, dabo vplivala. 19% podjetij meni, da bopomenila večje stroške za podjetje zaradi potrebnega odkupa določenih tehnoloških rešitev, 10% podjetij meni, da bodo imeli omejitve novih produktov oz. načrtovanju novih postopkov, Slovenijo prišla zelo močna konkurenca.drugačne.

10%

19%

3% 14%

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da


Od izuma do patenta

nenje podjetij o neugodnih posledicah uvedbe unitarnega patenta.

Več kot polovico podjetij meni, da vpeljava unitarnega patenta na poslovanje ne % podjetij meni, da bo vpeljava unitarnega patenta posledično

pomenila večje stroške za podjetje zaradi potrebnega odkupa določenih % podjetij meni, da bodo imeli omejitve pri konstruiranju

novih produktov oz. načrtovanju novih postopkov, 3% podjetij pa meni, da bo v Slovenijo prišla zelo močna konkurenca. 14% podjetij meni, da bodo posledice

54%

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da bodo za vas najbolj neugodne?

vpeljava Unitarnega patenta na nas ne bo negativno vplivala

omejitve pri konstruiranju novih produktov oz. načrtovanju novih postopkov

večji stroški zaradi potrebnega odkupa določenih tehnoloških rešitev

k nam bo prišla zelo močna tehnološka konkurenca

drugo


stran 40

nenje podjetij o neugodnih posledicah uvedbe unitarnega

na poslovanje ne vpeljava unitarnega patenta posledično

pomenila večje stroške za podjetje zaradi potrebnega odkupa določenih pri konstruiranju

% podjetij pa meni, da bo v % podjetij meni, da bodo posledice


vpeljava Unitarnega patenta na nas ne bo negativno vplivala

omejitve pri konstruiranju novih produktov oz. načrtovanju novih

večji stroški zaradi potrebnega odkupa določenih tehnoloških

k nam bo prišla zelo močna tehnološka konkurenca



Slika 23: Mnenje podjetij o pozitivnih

Podjetja imajo glede pozitivnih posledic unitarnega patenta zelo različna mneNajvečji delež podjetij (24območju kot do sedaj. 18% podjetij meni, da se bo v EU končnpodročju inovacij, 18% meni, da se bodo stroški zaradi enotne prijave zman10% podjetij meni, da bodo podjetja lažjepodjetij, da se bo pravna varnost povečala. 6vidi nobene prednosti, le 1dodaten zaslužek ter 1% podjetij, da bo unitarni patent omogočil lažji dostop do finančnih virov zaradi tujih vlagateljev.

11%

18%

10%

1%11%

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da bodo za vas predstavljale prednost?


Od izuma do patenta

nenje podjetij o pozitivnih posledicah uvedbe unitarnega patenta.

Podjetja imajo glede pozitivnih posledic unitarnega patenta zelo različna mneNajvečji delež podjetij (24%) meni, da bodo patenti veljali v precej večjem območju kot do sedaj. 18% podjetij meni, da se bo v EU končno vzposta

% meni, da se bodo stroški zaradi enotne prijave zmantij meni, da bodo podjetja lažje vstopala na druge trge EU in 11

se bo pravna varnost povečala. 6% podjetij v unitarnem patentu ne ne prednosti, le 1% podjetij pa meni, da si s prodajo pravic obetajo

dodaten zaslužek ter 1% podjetij, da bo unitarni patent omogočil lažji dostop do finančnih virov zaradi tujih vlagateljev.

6%

24%

1%

18%

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da bodo za vas predstavljale prednost?

v Unitarnem patentu ne vidim nobene prednosti

naši patenti bodo veljali v precej večjem območju kot do sedajod prodaje pravic si obetamo dodaten zaslužekv EU se bo končno vzpostavil red na področju inovacijpovečanje pravne varnosti

zmanjšanje stroškov zaradi enotne prijave

lažji vstop na druge trge EU

lažji dostop do finančnih virov zaradi tujih vlagateljevdrugo


stran 41

posledicah uvedbe unitarnega

Podjetja imajo glede pozitivnih posledic unitarnega patenta zelo različna mnenja. %) meni, da bodo patenti veljali v precej večjem

o vzpostavil red na % meni, da se bodo stroški zaradi enotne prijave zmanjšali.

vstopala na druge trge EU in 11% % podjetij v unitarnem patentu ne

% podjetij pa meni, da si s prodajo pravic obetajo dodaten zaslužek ter 1% podjetij, da bo unitarni patent omogočil lažji dostop do


v Unitarnem patentu ne vidim nobene prednosti

naši patenti bodo veljali v precej večjem območju kot do sedajod prodaje pravic si obetamo dodaten

v EU se bo končno vzpostavil red na področju inovacijpovečanje pravne

zmanjšanje stroškov zaradi enotne prijave

lažji vstop na druge trge

lažji dostop do finančnih virov zaradi tujih vlagateljev



5. ZAKLJUČKI 5.1. KLJUČNE UGOTOVITVE Po nekaj desetletij neuspešnih pogajanj so skoraj vse evropske države izrazile željo in voljo, da se povežejo v enotni patentni sistem. Tako se Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in patentni uradi po Evropi že tri leta intenzivno pripravljajo na spremembo patentnega sistema, uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom ali unitarnega patenta in predvideno je, da bo sistem oživel v drugi tretjini leta. Sistem predvideva predvsem harmonizacijo patentnega prava na celotnem unitarnem območju in znižanje stroškov za pridobitev patentov, kar naj bi bila spodbuda za inoviranje. Evropa si namreč želi visoko tehnološke razvite države, temelječe na znanju, ki bodo imele konkurenčno gospodarstvo in bodo dosegale visoko rast. Po številu patentov je Evropa trenutno takoj za ZDA in Japonsko, a nas že dohitevata Kitajska in Koreja (Jolly in Philpott, 2009, 152). Glede na to, da glavni vir podjetništva v Sloveniji kot Evropi temelji na mikro in malih podjetjih, smo raziskali, ali so slovenski podjetniki z vpeljavo unitarnega patentnega sistema sploh seznanjeni in kaj pričakujejo. S tem namenom smo izvedli raziskavo v obliki ankete. Od raziskave smo pričakovali, da nam poda odgovore na postavljene hipoteze, da na odločitev za patentiranje nekega izuma vpliva velikost podjetja in vključevanje na evropski trg, da mikro in mala podjetja finančna sredstva raje namenjajo za raziskave in razvoj kot patentiranje ter da se bo konkurenčnost slovenskih podjetij z vpeljavo unitarnega patenta še dodatno znižala. V Sloveniji, če izvzamemo start-up podjetja, podjetja slabo poznajo patentni sistem in le slaba tretjina podjetij je že vložila patentno prijavo, večinoma le za patentno varstvo v Sloveniji. V naši raziskavi kar 67% podjetij ni imelo patenta. Z vpeljavo unitarnega patenta pa je bilo seznanjeno le približno 20% podjetnikov. V naši raziskavi smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da se podjetja za patentno varstvo odločajo sorazmerno z velikostjo podjetja in v odvisnosti od tržnega okolja, v katerem delujejo. S tem je naša prva hipoteza potrjena. Potrjujemo tudi drugo hipotezo, saj podjetja prosta finančna sredstva večinoma namenjajo za raziskave in razvoj, za patentiranje pa zelo malo. Menimo, da se podjetja za ohranjanje konkurenčnosti na trgu raje poslužujejo drugih strategij, kot so na primer poslovna skrivnost. Predvidevamo, da je razlog, kljub odgovoru, da finančna sredstva niso najbolj ključna, tudi pomanjkanje podpornega okolja z ozirom na politiko, davke, splošno kulturo inovativnosti ter tudi premalo kontinuiranega povezovanja med podjetji, z namenom doseganja finančne in strokovne zadostnosti. Menimo, da so naša podjetja v evropskem prostoru tako imenovani zasledovalci. V veliki meri se za patentiranje podjetja odločajo, da si s tem pridobijo boljšo pozicijo pred konkurenti in pridobijo večjo dodano vrednost podjetja, kljub vsemu pa je seveda pomembno pri odločitvi, da imajo dovolj finančnih sredstev. Z vlaganjem finančnih sredstev v raziskave in razvoj si podjetja prav tako želijo predvsem ohraniti konkurenčnost podjetja in slediti novim tehnološkim trendom, vendar jih od patentiranja v največji meri odvračajo visoki stroški povezani s pridobitvijo in vzdrževanjem patenta ter validiranjem na vsakem trgu.



Več kot polovico podjetij (67%) meni, da se konkurenca v Sloveniji po vpeljavi unitarnega patenta ne bo spremenila in spremenjen sistem ne bo vplival na poslovanje. Tudi pri vprašanju, ali se bo konkurenca povečala oziroma zmanjšala, so se podjetja opredelila, da bo konkurenca ostala enaka. S tem je tretja hipoteza ovržena. Vendar, ko postavimo »obrnjeno« vprašanje, ali vidijo prednost ali ne, v kolikor bo patent samodejno veljal na celotnem območju unitarnega patenta, kar 63% podjetij v tem vidi prednost. Prednosti vidijo zelo razdrobljeno in sicer v večjem geografskem obsegu veljave (24%), znižanju stroškov (18%), večjim redom na področju inovacij (18%), lažjim vstopom na druge trge EU (10%), večji pravni varnosti (11%), lažji dostopnosti do tujih finančnih virov (1%), zaslužku s prodajo pravic (1%) ter drugimi neopredeljenimi razlogi (11%). Tu smo naleteli na precejšen razkorak pri dojemanju podjetij glede vpeljave unitarnega patenta, saj ko smo podjetja postavili v položaj potrošnikov (uporabnikov), v drugem primeru pa v položaj inovatorjev (prodajalcev), smo prišli do spoznanja, da v Sloveniji na področju upoštevanja intelektualne lastnine še vedno vlada zelo velik razkorak med tem, kako se obnašamo glede tujega znanja in kaj pričakujemo, kako se bodo drugi obnašali glede našega znanja. Žal je to še vedno ogledalo naše podjetniške kulture. Glede na to, da več kot polovica podjetij ne pozna postopka patentiranja, menimo, da se ne zavedajo prihajajočega reda, ki bo vzpostavljen. Na slovenski trg bo naenkrat vstopilo ogromno patentov, kar bo pomenilo ogromno konkurenco na trgu in glede na strategijo naših podjetij menimo, da se bo njihova konkurenčnost, v nasprotju z mnenjem podjetij, zelo verjetno znižala. Tretje hipoteze z našo raziskavo tako sicer nismo mogli potrditi, vendar bi bilo na pravilnost tretje hipoteze potrebno še počakati in izvesti dodatne raziskave po uvedbi unitarnega patenta, ko bo čas pokazal, ali so imela podjetja prav. Podjetja bodo vsekakor morala bistveno več časa posvetiti preverjanju velikega števila patentnih prijav in zelo paziti, da ne bodo kršila patentov. Po drugi strani pa ta pritisk lahko doprinese tudi nujnost večjega vlaganja v raziskave in razvoj in posledično inoviranja ter bližje doseganje ciljev nove strategije evropske unije Evrope 2020, ki želi ustvariti pogoje z učinkovitejšim vlaganjem v izobraževanje, raziskave in inovacije, za razvoj konkurenčnejšega gospodarstva z višjo stopnjo zaposlenosti.



5.2. DOPRINOS DIPLOMSKEGA DELA - V diplomskem delu smo predstavili pojem unitarnega patenta, ki bo v

naslednjih letih po našem mnenju korenito spremenil dojemanje varovanja intelektualne lastnine na slovenskem področju.

- V raziskovalnem delu naloge smo s pomočjo ankete prikazali trenutno naklonjenost slovenskih podjetij v zvezi z vpeljavo unitarnega patenta.

- Uspešno smo potrdili prvi dve postavljeni hipotezi, ki smo si jih zadali že v dispoziciji diplomskega dela. Tretja hipoteza je bila ovržena.

- Dodatno in nenačrtovano smo na osnovi navzkrižnih vprašanj prišli do trenutne podjetniške kulture na področju spoštovanja intelektualne lastnine, kar je lahko podlaga za nadaljnja raziskovanja.

- Rezultati ankete so bili v osnovi zastavljeni precej širše, kot pa je bilo potrebno za dokazovanje postavljenih hipotez v tem diplomskem delu. Tako lahko ti predstavljajo nov vir za analizo in dokazovanje kakšnih drugih postavljenih hipotez v prihodnosti.



LITERATURA IN VIRI About the UPC. The preparatory committee. (2016) UPC.org. Pridobljeno 20.10.2016 na www.unified-patent-court.org

Baloh, A. (2006). Inovativna naravnanost podjetij (Diplomsko delo). FOV. Pridobljeno 25.1.2016 na http://diplome.fov.uni-mb.si/uni/12318Baloh.pdf

Belec, K. (2015). Evropski patent z enotnim učinkom: problematika jezikovne ureditve in sodnega varstva (Diplomsko delo). DKUM. Pridobljeno 31.3. 2016 na https://dk.um.si/Dokument.php?id=70210

Belinger, D. (03.06.2014). Postopki patentne zaščite se bodo pocenili. Finance. Pridobljeno 20.2.2016 na http://www.finance.si/8803610/Postopki-patentne-za%C5%A1%C4%8Dite-se-bodo-pocenili

Berce, J. (1998). Upravljanje znanja skozi prizmo intelektualne lastnine. V M. Gams (ur.), Informacijska družba (str. 20-23). Ljubljana: Državna založba.

Cvelbar, Marc, Knežević (2008). Intelektualna lastnina v slovenskih podjetjih: Analiza in rezultati raziskave o stanju intelektualne lastnine v slovenskih podjetjih 2004-2007 (Raziskovalno poročilo). URSIL. Pridobljeno 17.3.2016 na http://www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/prispevki-mnenja/Raziskava_IL-v-SLO-podjetjih_2004-07.pdf

Cvjetović, S. (30.3.2016). V Švici 12,5-krat več prijavljenih svetovnih patentov na prebivalca kot v Sloveniji. SiolNET. Pridobljeno 1.4.2016 na http://siol.net/novice/gospodarstvo/v-svici-12-5-krat-vec-prijavljenih-svetovnih-patentov-na-prebivalca-kot-v-sloveniji-413687

Debeljak, K. (2011). Inovativnost in pravna zaščita inovacij v malih in srednje velikih podjetjih (Magistrsko delo). Ekonomska fakulteta. Pridobljeno 01.10. 2015 na http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/debeljak4265.pdf

Enotna evropska patentna zaščita naj bi poenostavila in pocenila postopke. (03.06.2014). Iusinfo.si. Pridobljeno 28.11.2015 na http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=119412

Funda, E. (2015). Pogajanja in sprejetje sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine v okviru svetovne trgovinske organizacije (Magistrsko delo). FDV. Pridobljeno 01.10.2015 na http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_funda-eva.pdf

Gruban, A. (2003). Družbeni in znanstveni vidiki (kraje) intelektualne lastnine (Diplomsko delo). FDV. Pridobljeno 10.10.2015 na http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Gruban-Andreja.pdf

Informacija o evropski patentni prijavi (1.4.2016). URSIL. Pridobljeno 3.4.2016 na www.uil-sipo.si/uploads/media/uil_informacija_EP.pdf



Intelektualna lastnina. (17.10.2015). TehnoCenter UM d.o.o. Pridobljeno 17.10.2015 na www.intelektualna-lastnina.si

Izum.(9.3.2013). Wikipedia. Pridobljeno 16.11.2015 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Izum

Jolly, A. in Philpott, J. (2009). The Handbook of European Intelectual Property Management (2nd edition). GB: Kogan Page.

Kaj prinaša unitarni patent, ki naj bi pričel veljati leta 2015? (29.5.2014). Foruminovacij.si. Pridobljeno (09.10.2015) na http://www.foruminovacij.si/index.php?t=NewsSFI&id=1361

Kocbek, M. (1993). Pravo intelektualne lastnine. Maribor: Pravna fakulteta v Mariboru.

Kotnik, P. (2004). Inovacijska dejavnost podjetij: njene determinante, vpliv na produktivnost in pomen za mednarodno konkurenčnost (Doktorska disertacija). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Krejan, S. (2006). Priročnik o pravicah intelektualne lastnine (Diplomsko delo). Imamidejo.si. Pridobljeno 20.10.2015 na http://www.imamidejo.si/resources/files/doc/prirocnik_o_pravicah_intelektualne_lastnine.pdf

Malešević, J. (2007). Pot do patenta. URSIL. Pridobljeno 25.05.2015 na http://www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/prispevki-mnenja/pot-do-patenta.pdf

Mežnar, D. (2000). Podjetniško pravo: s temeljnimi pravnimi pojmi. Ljubljana: GV.

Mežnar, D. (2006). Podjetniško pravo: pravna ureditev organiziranje in opravljanje podjetništva. Kranj: Moderna organizacija.

Odgovori na pogosta vprašanja. (16.1.2016). URSIL. Pridobljeno 16.1.2016 na http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/korist. ni-viri/pogosta-vprasanja/patenti/

O intelektualni lastnini. (10.10.2015). URSIL. Pridobljeno 10.10.2015 na http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-intelektualni-lastnini/

Patentno varstvo v tujini. (10.1.2016). URSIL. Pridobljeno 10.1.2016 na http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/patenti/patentno-varstvo-v-tujini/

Postopek za pridobitev varstva. (16.1.2016). URSIL. Pridobljeno 16.1.2016 na http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/patenti/postopek-za-pridobitev-varstva/postopek-podelitve/

Pravo intelektualne lastnine. (5.11.2015). Pravnica.net. Pridobljeno 5.11.2015 na http://www.pravnica.net/literatura/n/2011/06/ca55f6fd106bdfbc90477753799c721d/skripta-za-pravo-intelektualne-lastnine.doc



Pred vložitvijo prijave. (20.10.2015). URSIL. Pridobljeno 20.10.2015 na http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/patenti/pred-vlozitvijo-prijave/

Pretnar, B. (2002). Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju, pravne osnove, ekonomska analiza in podjetniški cilji. Ljubljana: GV Založba.

Rebernik, M. et al. (2007). Slovenski podjetniški observatorij – Podobe slovenskega podjetništva v letu 2006. Maribor: EPF.

Setnikar, N. (6.1.2014). Registracija patenta. Zavod mladi podjetnik. Pridobljeno 11.02.2016 na http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/registracija-patenta

Schumpeter, J.(1942). Capitalism, Socialism and Democracy (5th edition). London: Allen & Unwin.

Strel, B. (2007). Kako zaščititi izum: Kdaj patent izpolnjuje pogoje patentne zaščite, kaj je patent in predpisi, ki urejajo postopek pridobitve patentnega varstva v Sloveniji. Ljubljana: Planet GV.

Unitary patent. (7.1.2016). Awapatent.com. Pridobljeno 7.1.2016 na http://www.awapatent.com/en/our-services/practice-areas/creating-ip-rights/patents/unitary-patent-unified-patent-court/unitary-patent

Unitary patent – frequently asked questions. (13.12.2015). EPO.org. Pridobljeno 15.12.2015 na www.epo.org/law-practice/unitary/faq.html

Vložitev prošnje za patent. (16.1.2016). Imamidejo.si. Pridobljeno 16.1.2016 na http://www.imamidejo.si/Inovativnost/Prirocnik-za-izumitelje/Postopek-patentiranja

Wagner, E.R. in Hansen E. N. (2005). Innovation in large versus small companies: insights from the US wood products industry. Management Decision, 43 (6), 837-850.

Zakonodaja. (11.1.2016). URSIL. Pridobljeno 3.1.2016 na http://uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/zakonodaja/mednarodne-pogodbe/

zakonodajni viri:

Amandment of Convention Establishing The World Intellectual Property Organization. (28.9.1979). WIPO. Pridobljeno 17.5.2016 na http://www.wipo.int/treaties/en/text.jsp?file_id=283854

Convention Establishing The World Intellectual Property Organization. (14.6.1967). WIPO. Pridobljeno 17.5.2016 na http://www.wipo.int/treaties/en/text.jsp?file_id=283854

Pogodba o sodelovanju na področju patentov. (1993). Uradni list RS, (19).



Sporazum o enotnem sodišču za patente. (2013). Uradni List EU, (C 175/01). WIPO. Pridobljeno 02.02.2016 na http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/sl/eu-upc/trt_eu_upc_001sl.pdf

Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine – TRIPs. (1994). Uradni list EU L (336)

Zakon o industrijski lastnini –ZIL. (2004). Uradni list RS, (102).

Zakon o industrijski lastnini –ZIL. (2006). Uradni list RS, (20).



PRILOGE Priloga 1 -anketni vprašalnik Od izuma do patenta Spoštovani! Sem izredna študentka na Fakulteti za organizacijske vede in pišem diplomsko nalogo z naslovom »Od izuma do patenta«. Prosim vas, da izpolnite vprašalnik, saj mi boste z vašim prispevkom v veliko pomoč. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Anketa je anonimna. Najlepša hvala! *Required

Usmerjenost podjetja na tuja tržišča? * (izberite vse ustrezne odgovore)

o podjetje deluje le v Sloveniji

o podjetje deluje v EU tržišču

o podjetje deluje izven EU tržišča Dejavnost vašega podjetja? *

o tehnična

o predelovalna

o trgovinska

o izobraževalna

o storitvena

o Other: Ali že imate kakšen patent (sem ne spadajo patentne prijave)? *

o ne

o 1-4

o 5-9

o 10 in več Število zaposlenih v vašem podjetju? *

o manj kot 5

o 5-9

o 10-49

o 50-249

o več kot 249



Ali ste že kdaj vložili patentno prijavo? *

o ne in tudi ne nameravamo

o ne, vendar o tem razmišljamo

o da, 1 - 4 krat

o da, 5 - 9 krat

o da, 10 in večkrat Če imate patentno prijavo ali patent, v katerih državah velja? *

o Slovenija

o nekatere države EU območja

o države izven EU območja

o Nemčija

o Francija

o Rusija

o Kitajska

o Japonska

o ZDA

o Other: Kaj je za vas ključno pri odločitvi za patentiranje? * (izberete lahko največ 3 odgovore)

o finančna sredstva

o ugled podjetja

o dodana vrednost

o boljša pozicija pred konkurenti

o privabljanje finančnih vlagateljev

o povečanje stroškov konkurentom oz. oviranje pri kopiranju

o stopnja konkurence na trgu

o Other:



Kaj je za vas ključno pri odločitvi za vlaganje v raziskave in razvoj? * (izberete lahko največ 3 odgovore)

o finančna sredstva

o ohranjanje konkurenčnosti podjetja

o optimizacija procesov

o sledenje novim tehnološkim trendom

o potreba po nenehnem izpopolnjevanju

o Other: Kaj vas odvrača od patentiranja? * (izberete lahko največ 3 odgovore)

o stroški povezani s pridobitvijo in vzdrževanjem patenta

o stroški za validiranje patenta na vsakem trgu

o nezaupanje v patentno varstvo

o zapleten postopek patentiranja

o omejena regionalna veljavnost patenta

o Other: Prosta finančna sredstva podjetja bi raje vložil v: * (na skali od 1 do 5 označite, h kateri trditvi se najbolj nagibate)

1 2 3 4 5

raziskave in razvoj patentiranje idej

Ali poznate postopek patentiranja? *

o da

o ne Ali ste seznanjeni s prihajajočim unitarnim patentom, ki bo omogočil, da bodo patenti prijavljeni v Sloveniji veljali tudi v članicah EU, ki ga bodo vpeljale? *

o da

o ne Ali menite, da se bo konkurenčnost vašega podjetja po uvedbi unitarnega patenta spremenila (vsi unitarni patenti iz članic EU bodo samodejno začeli veljali tudi pri nas) ? *

o da

o ne

Če bodo v Sloveniji veljali vsi prijavljeni patenti, ki bodo vloženi v ostalih EU članicah (Unitarni patent). *



(na skali od 1 do 5 označite, h kateri trditvi se najbolj nagibate. 3 pomeni, da se konkurenca ne bo spremenila)

1 2 3 4 5

bo konkurenca manjša bo konkurenca večja

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da bodo za vas najbolj neugodne? *

o vpeljava Unitarnega patenta na nas ne bo negativno vplivala

o omejitve pri konstruiranju novih produktov oz. načrtovanju novih postopkov

o večji stroški zaradi potrebnega odkupa določenih tehnoloških rešitev

o k nam bo prišla zelo močna tehnološka konkurenca

o Other: Če bo v Sloveniji prijavljen patent samodejno veljal tudi v vseh članicah EU, ki so pristopile k unitarnemu patentu? * (na skali od 1 do 5 označite, h kateri trditvi se najbolj nagibate)

1 2 3 4 5

ne vidim prednosti vidim prednost

Katere posledice uvedbe Unitarnega patenta mislite, da bodo za vas predstavljale prednost? * (izberite 3 najpomembnejše odgovore)

o v Unitarnem patentu ne vidim nobene prednosti

o naši patenti bodo veljali v precej večjem območju kot do sedaj

o od prodaje pravic si obetamo dodaten zaslužek

o v EU se bo končno vzpostavil red na področju inovacij

o povečanje pravne varnosti

o zmanjšanje stroškov zaradi enotne prijave

o lažji vstop na druge trge EU

o lažji dostop do finančnih virov zaradi tujih vlagateljev

o Other:

Submit

Never submit passwords through Google Forms.



KAZALO SLIK Slika 1: Oblike intelektualne lastnine...................................................... 4

Slika 2: Dejavnost anketiranih podjetij................................................... 22

Slika 3: Usmerjenost anketiranih podjetij glede na tržišče. ......................... 23

Slika 4: Število zaposlenih v podjetjih. ................................................... 24

Slika 5: Poznavanje postopka patentiranja v podjetjih. ............................... 25

Slika 6: Primerjava poznavanja postopka patentiranja v start-up podjetjih in ostalih podjetjih. ......................................................................... 25

Slika 7: Število vloženih patentnih prijav v podjetju. .................................. 26

Slika 8: Države, kjer imajo podjetja patente oz. so podala patentne prijave. ........................................................................................ 27

Slika 9: Delež podeljenih patentov v podjetju. ......................................... 27

Slika 10: Seznanjenost podjetij z bodočim unitarnim patentom. .................... 28

Slika 11: Delež podjetij, ki imajo patente, v posamezni skupini glede na velikost podjetja. ............................................................................ 29

Slika 12: Delež podjetij s patenti glede na področje delovanja podjetja. .......... 30

Slika 13: Delež namenskega vlaganja prostih finančnih sredstev podjetij v raziskave in razvoj oziroma patentiranje. ............................................... 31

Slika 14: Nagnjenost podjetij z različnim številom zaposlenih k vlaganju sredstev v raziskave in razvoj oziroma v patentiranje. ................................ 32

Slika 15: Dejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za patentiranje. ........ 33

Slika 16: Dejavniki, ki so za podjetja ključni pri odločitvi za raziskave in razvoj. ......................................................................................... 34

Slika 17: Dejavniki, ki podjetja odvračajo od patentiranja. .......................... 35

Slika 18: Mnenje podjetij o spremembi konkurenčnosti podjetij po uvedbi unitarnega patenta. ......................................................................... 36

Slika 19: Delež podjetij, ki meni, da bo konkurenca v kolikor bodo v Sloveniji veljali vsi drugod prijavljeni patenti 1-zelo zmanjšana, 2-malo manjša, 3-enaka, 4-malo večja, 5-precej večja konkurenca. ......................... 37

Slika 20: Delež podjetij, ki v vpeljavi unitarnega patentnega sistema v Sloveniji ne vidi/vidi prednosti ............................................................ 38

Slika 21: Število prijavljenih patentov v letu 2015 po državah ....................... 39

Slika 22: Mnenje podjetij o neugodnih posledicah uvedbe unitarnega patenta. ....................................................................................... 40

Slika 23: Mnenje podjetij o pozitivnih posledicah uvedbe unitarnega patenta. ....................................................................................... 41



KAZALO TABEL Tabela 1: Industrijska lastnina. ............................................................. 6

KRATICE IN AKRONIMI WIPO – »World Intellectual Property Organization« – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, sprejeta v Stockholmu 14.7.1967 EPO – »European Patent Office« – Evropska patentna organizacija BIRPI – »Bureaux Internationaux Reunis pour la Protection de la Propiete Intellectuelle« – biro oz. evropska pisarna za varstvo intelektualne lastnine TRIPs – »Trade Related Intellectual Property Rights« - materialnopravne norme s področja intelektualne lastnine, povezane z mednarodno trgovino STO – Svetovna trgovinska organizacija URSIL – Urad Republike Slovenije za industrijsko lastnino BIL – Bilten za industrijsko lastnino ZIL – Zakon o industrijski lastnini PCT – »Patent Cooperation Treaty« - Pogodba o sodelovanju na področju patentov EPK – Evropska patentna konvencija EP – evropski patent EPU – Evropski patentni urad UPC – »Unified Patent court« - Evropsko patentno sodišče ESP – Enotno sodišče za patente SPC – »Supplementary Protection certificate« – dodatni varstveni certifikat

Documents

OD IZUMA DO PATENTA · in negativne posledice prihajajočega unitarnega patenta. Ovrednotili bomo ključne probleme, s katerimi se srečujejo mikro in mala podjetja v Sloveniji. Pričakujemo,