of 42 /42
1 OCENJEVANJE TVEGANJ IN NEZGODE PRI DELU INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO Mag. Boris RUŢIČ univ.dipl.inţ.el. Inšpektor – višji svetnik BRDO, april 2010

OCENJEVANJE TVEGANJ IN NEZGODE PRI DELU - … pa delodajalec pride do takega »zaključka« glede ocene tveganja ... kodo in je odvisno od verjetnosti, ... da bo dana ustrezna pozornost

Embed Size (px)

Text of OCENJEVANJE TVEGANJ IN NEZGODE PRI DELU - … pa delodajalec pride do takega »zaključka« glede...

  • 1

    OCENJEVANJE TVEGANJ

    IN NEZGODE PRI DELU

    INPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO

    Mag. Boris RUI univ.dipl.in.el.

    Inpektor viji svetnik

    BRDO, april 2010

  • 2

    Inpekcija dela deluje na toki, kjer se stalno stikajo pravo in

    tehnologija ter politina, socialna in ekonomska realnost.

    To pomeni, da je to vedimenzionalna dejavnost, ki se nanaa

    na politiko, ekonomijo, kulturo in socialo ter je tehnine,

    medicinske in pravne narave.

    INPEKCIJA DELA

  • 3

    Ena od najpomembnejih ter tudi najbolj in takoj oitnih posledic

    morebitnih neustreznih razmer na podroju varnosti in zdravja v

    zvezi z delom so vsekakor nezgode oz. pokodbe pri delu.

    Zato morajo biti tudi ravnanja in ukrepi delodajalcev prvenstveno

    usmerjeni v njihovo prepreevanje oz. zmanjanje njihovih posledic,

    e do njih kljub temu pride.

    NEZGODA PRI DELU

  • 4

    Glede obravnave nezgod pri delu z vidika ocenjevanja

    tveganj je za delodajalca npr. lahko pomembno vpraanje

    kaj in koliko tvegam, e pride do nezgode pri delu.

    NEZGODA PRI DELU

  • 5

    Do nezgode lahko pride iz ve razlogov:

    1. zaradi oitnih pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so v neposredni

    vzroni zvezi z nastankom dogodka oz. nezgode,

    2. zaradi doloenih posrednih razlogov, pri katerih vzrona zveza ni

    oitna, vendar pa bi ureditev oz. odprava teh razlogov nezgodo

    prepreila,

    3. zaradi razlogov, na katere delodajalec nima vpliva.

    NEZGODA PRI DELU

  • 6

    Navedeni razlogi so glede tveganja zaradi morebitne

    nezgode pri delu v tesni zvezi tako z vidikom verjetnosti

    kot tudi v vidikom resnosti.

    Za verjetnost zagotovo velja, da je najveja za nastanek

    dogodka, ki ima razloge pod 1. toko. Nekoliko manja je,

    e gre za razloge pod 2. toko in e manja, e gre za razloge

    pod 3. toko.

    OCENA TVEGANJA

  • 7

    Objektivna kvantifikacija te verjetnosti je vsekakor zelo zahteven

    postopek, odvisen od mnogih okoliin, ki ga najbr ne bo izvedel

    noben delodajalec. Subjektivno kvantifikacijo te verjetnosti pa bo

    najbr izvedel vsak povpreno resen in odgovoren delodajalec in

    zakljuil, da je verjetnost za nastanek takega dogodka vsekakor

    prevelika (ne glede na to kolikna dejansko je in kako bi lahko bila

    predstavljena), e bodo za tak dogodek vzrok razlogi pod 1. toko.

    OCENA TVEGANJA

  • 8

    Odgovorneji in ozaveeni delodajalci pa bodo vidik verjetnosti

    poskuali e dodatno zmanjati z odpravo oz. ureditvijo tudi e

    razlogov pod 2. toko, ki bi npr. predstavljali vzpostavitev ustreznega

    internega sistema za nadzor nad tveganji v podjetju, boljo organizacijo

    dela, bolji nadzor, natanno opredelitev obveznosti in odgovornosti,

    obdobno preverjanje dejanskega stanja, ustrezno obravnavo nevarnih

    pojavov oz. skoraj nezgod itd.

    Vsekakor pa lahko delodajalec v doloeni meri vpliva tudi na nezgodne

    dogodke pod 3. toko in tudi na take dogodke, ki se dogodijo izven dela.

    OCENA TVEGANJA

  • 9

    Nesporno dejstvo je, da je vsaka nezgoda pri delu, ki jo doivi njegov

    delavec, za delodajalca neelen dogodek, ki v vsakem primeru

    predstavlja zanj doloeno kodo, ki v procesu obravnave tveganja

    predstavlja vidik resnosti. Ta koda je lahko v obliki finannih

    strokov, kazenskih sankcij, motenj v delovnem procesu, izgube

    ugleda idr. Vsekakor pa je obseg te kode precej odvisen od tega,

    v koliki meri je delodajalec kriv, da je do takega dogodka prilo.

    OCENA TVEGANJA

  • 10

    e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 1. toko, lahko

    delodajalec priakuje najveji obseg kode in sicer:

    - kazenske sankcije,

    - plailo odkodnine delavcu,

    - povrailo strokov ZZZS,

    - povrailo strokov ZPIZ,

    - motnje v delovnem procesu,

    - izguba ugleda,

    -

    OCENA TVEGANJA

  • 11

    e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 2. toko, bo obseg

    kode lahko nekoliko manji in lahko tudi ne bo zajemal vseh

    prej navedenih postavk.

    e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 3. toko, bo obseg

    kode najmanji in bo zajemal predvsem motnje v delovnem

    procesu in morda plaila doloenega dela odkodnine delavcu.

    OCENA TVEGANJA

  • 12

    Tudi vidik resnosti bo za doloeno kategorijo nezgode teko

    natanno oz. objektivno ovrednotiti (kvantificirati), etudi nam

    dosedanja praksa e kae vsaj okvirne vrednosti posameznih

    prej navedenih postavk.

    Vsekakor pa bo laje subjektivno presoditi, da pa je ta koda v

    vsakem primeru tako velika, da se jo izplaa, e je to le mogoe,

    prepreiti oz. s tem v zvezi storiti vse kar je mogoe (ne samo to

    kar je nujno zaradi predpisa in e to v minimalnem ter nekvalitetnem

    obsegu in vsebini), da do takega dogodka ne pride.

    PRESOJA TVEGANJA

  • 13

    Ko pa delodajalec pride do takega zakljuka glede ocene tveganja

    v primeru nezgode pri delu, ki pomeni, da je priel do spoznanja, da

    je ustrezna obravnava nezgod pri delu oz. v zvezi z delom potrebna

    ne samo zato ker je predpisana ampak tudi zato ker je nujna za uspeno

    delovanje in poslovanje podjetja, je to uinkovita podlaga za ustrezno

    in strokovno realizacijo pravega postopka ocenjevanja tveganj,

    kot je to predvideno v krovni Direktivi 89/391/EEC.

    PRESOJA TVEGANJA

  • 14

    EU, natanneje Public Health and Safety at Work Directorate

    iz Luxemburga, je s tem v zvezi izdelal Navodila za ocenjevanje

    tveganj pri delu, ki imajo namen pomagati dravam lanicam,

    delodajalcem oz. vodstvom podjetij ter tudi delavcem pri

    izpolnjevanju dolnosti ocenjevanja tveganj, kot je to

    opredeljeno v navedeni direktivi.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 15

    OCENJEVALNA NAELA IN SPLONA PRAKSA

    OCENJEVANJA TVEGANJ PRI DELU

    1. Definicije:

    NEVARNOST: lastnost oz. sposobnost neesa (npr. materialov,

    opreme, postopkov, metod dela, ), da lahko povzroi kodo.

    VERJETNOST: je matematino gledano tevilo med 0 in 1

    brez dimenzij, vendar pa se v praksi pogosto nadomea s

    pogostostjo, ki pa lahko ima tudi doloeno dimenzijo.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 16

    RESNOST: tea monih posledic, ki jih lahko povzroi doloena

    nevarnost.

    TVEGANJE: je monost, da doloena nevarnost dejansko povzroi

    kodo in je odvisno od verjetnosti, da do takega dogodka pride ter

    od resnosti monih posledic.

    OCENJEVANJE TVEGANJ: proces vrednotenja doloenega

    tveganja za varnost in zdravje delavcev (ali lahko tudi esa

    drugega) pri opravljanju dela oz. v zvezi z delom; je postopek

    kvantifikacije verjetnosti in priakovanih posledic identificiranih

    (prepoznanih in doloenih) tveganj.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 17

    PRESOJA TVEGANJ: postopek odloanja in vodenja, ki ga

    izvajajo posamezniki, skupnosti, organizacije, institucije in

    vlade z namenom zaite ljudskih ivljenj, zdravja, lastnine

    ali okolja pred negotovimi kodljivimi posledicami razlinih

    nevarnih in kodljivih dejavnikov.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 18

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

    Namen ocenjevanja tveganj:

    Je omogoiti delodajalcem uinkovito izvajanje potrebnih

    ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja zaposlenih. Ti

    ukrepi vkljuujejo:

    - prepreevanje tveganj pri delu,

    - priskrbeti delavcem potrebne informacije,

    - nudenje ustreznega usposabljanja delavcem,

    - organiziranje ukrepanja in zagotovitev potrebnih sredstev

    za njegovo realizacijo.

  • 19

    Naloge ocenjevalcev:

    - ugotoviti, katera tveganja so prisotna pri doloenem delu,

    - oceniti ta tveganja in s presojo, ki temelji na znanih dejstvih,

    izbrati ustrezno delovno opremo, ustrezne delovne postopke,

    najprimerneje nevarne snovi in preparate, delovno okolje,

    organizacijo dela idr.,

    - preveriti ustreznost opredeljenih ukrepov,

    - nemudoma ukrepati, e se pri ocenjevanju ugotovi, da so

    potrebni nadaljnji ukrepi,

    - zagotoviti, da bo dana ustrezna pozornost preventivnim

    ukrepom ter delovnim in proizvodnim postopkom ter da bo

    tako zagotovljena im vija stopnja varnosti in zdravja

    delavcev v zvezi z njihovim delom.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 20

    Ocena tveganj se mora ponoviti, e pride do sprememb, ki lahko

    poveajo obstojea tveganja ali e se uvaja nova delovna oprema,

    novi delovni procesi ipd.

    Vedno je potrebno paziti, da se z odpravo enega tveganja ne

    ustvarijo nova ter da se tveganja ne prenaajo drugam.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 21

    Potek ocenjevanja tveganj in nain vodenja ocenjevanja:

    1. Izdelava programa ocenjevanja tveganj pri delu.

    2. Struktura ocenjevanja oz. izbor naina pristopa (delovni

    prostor, delovni proces, nevarna snov, delovna oprema,

    posamezno delovno mesto, posamezen delavec, neka

    posebna nevarnost, ).

    3 Zbiranje informacij (o vsem prej navedenem, o delovnih

    nalogah, o predhodnih ukrepih in izkunjah, ).

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 22

    4. Odkrivanje oz. identifikacija nevarnosti in kodljivosti.

    5. Ugotavljanje, kdo jim je izpostavljen (e je to aktualno).

    6. Ovrednotenje stopnje oz. nivoja izpostavljenosti oseb na

    delu in drugih.

    7. Ocena tveganja, ki ga predstavlja doloena nevarnost oz.

    kodljivost glede na stopnjo izpostavljenosti, ovrednotene

    v toki 6.

    8. Doloanje nainov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

    vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

    vsako posamezno nevarnost).

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 23

    9. Odloanje o poteku izvajanja doloenih zahtev in

    ukrepov.

    10. Izvajanje kontrole nad izvajanjem doloenih zahtev in

    ukrepov.

    11. Obdobno ocenjevanje dosekov oz. zastavljenih ciljev.

    12. Ocenjevanje uinkovitosti doloenih zahtev in ukrepov

    glede na doseene cilje.

    13. Pregled oz. revizija (periodina ali v primeru uvedenih

    sprememb).

    14. Program preverjanja postopkov ocenjevanja tveganja.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 24

    Vsebina in obseg ali posamezne faze ali procesa kot celote je

    lahko zelo razlien in odvisen od najrazlinejih dejavnikov

    Najpomembneji vidik ocenjevanja tveganj je vsekakor

    doloanje nainov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

    vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

    vsako posamezno nevarnost). Glede teh zahtev in ukrepov

    je pomembno to, da jih je veina e kakorkoli predpisana ali

    navedena v standardih, smernicah, panonih ali drugih

    sporazumih ipd.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 25

    Obravnavana navodila obravnavajo samo metode oz.

    pristope ter organizacijo ocenjevanja tveganj, ne pa tudi

    specializiranih postopkov za objektivno (matematino)

    ovrednotenje oz. kvantifikacijo osnovnih postavk ocenjevanja

    tveganj to je verjetnosti in resnosti.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 26

    Glede metodologije je navedeno, da nekih

    ustaljenih pravil, kako se je treba lotiti ocenjevanja

    tveganj pravzaprav ni, so pa kljub temu dana neka

    osnovna naela in navodila kako to izvesti.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 27

    Je pa v teh navodilih posebej obravnavana tematika, ki se

    nanaa na izbor, vkljuevanje in prejemanje zunanjih

    storitev v obliki svetovanja strokovnjakov za varovanje

    zdravja in varnost pri delu, kar je e posebno zanimivo za

    mala in srednja podjetja, ki nimajo ali nimajo v zadostni meri

    svojih strokovnjakov, ki bi lahko ustrezno pokrili potrebe po

    posameznih strokovnih zadevah, ki se nanaajo na

    ocenjevanje tveganj glede nevarnosti in kodljivosti v zvezi z

    delom pri teh delodajalcih.

    NAVODILA ZA OCENJEVANJE

  • 28

    HVALA ZA POZORNOST

  • 29

  • 30

  • 31

  • 32

  • 33

  • 34

  • 35

  • 36

  • 37

  • 38

  • 39

  • 40

  • 41

    HVALA ZA POZORNOST

  • 42