1

OCENJEVANJE TVEGANJ

IN NEZGODE PRI DELU

INPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO

Mag. Boris RUI univ.dipl.in.el.

Inpektor viji svetnik

BRDO, april 2010

2

Inpekcija dela deluje na toki, kjer se stalno stikajo pravo in

tehnologija ter politina, socialna in ekonomska realnost.

To pomeni, da je to vedimenzionalna dejavnost, ki se nanaa

na politiko, ekonomijo, kulturo in socialo ter je tehnine,

medicinske in pravne narave.

INPEKCIJA DELA

3

Ena od najpomembnejih ter tudi najbolj in takoj oitnih posledic

morebitnih neustreznih razmer na podroju varnosti in zdravja v

zvezi z delom so vsekakor nezgode oz. pokodbe pri delu.

Zato morajo biti tudi ravnanja in ukrepi delodajalcev prvenstveno

usmerjeni v njihovo prepreevanje oz. zmanjanje njihovih posledic,

e do njih kljub temu pride.

NEZGODA PRI DELU

4

Glede obravnave nezgod pri delu z vidika ocenjevanja

tveganj je za delodajalca npr. lahko pomembno vpraanje

kaj in koliko tvegam, e pride do nezgode pri delu.

NEZGODA PRI DELU

5

Do nezgode lahko pride iz ve razlogov:

1. zaradi oitnih pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so v neposredni

vzroni zvezi z nastankom dogodka oz. nezgode,

2. zaradi doloenih posrednih razlogov, pri katerih vzrona zveza ni

oitna, vendar pa bi ureditev oz. odprava teh razlogov nezgodo

prepreila,

3. zaradi razlogov, na katere delodajalec nima vpliva.

NEZGODA PRI DELU

6

Navedeni razlogi so glede tveganja zaradi morebitne

nezgode pri delu v tesni zvezi tako z vidikom verjetnosti

kot tudi v vidikom resnosti.

Za verjetnost zagotovo velja, da je najveja za nastanek

dogodka, ki ima razloge pod 1. toko. Nekoliko manja je,

e gre za razloge pod 2. toko in e manja, e gre za razloge

pod 3. toko.

OCENA TVEGANJA

7

Objektivna kvantifikacija te verjetnosti je vsekakor zelo zahteven

postopek, odvisen od mnogih okoliin, ki ga najbr ne bo izvedel

noben delodajalec. Subjektivno kvantifikacijo te verjetnosti pa bo

najbr izvedel vsak povpreno resen in odgovoren delodajalec in

zakljuil, da je verjetnost za nastanek takega dogodka vsekakor

prevelika (ne glede na to kolikna dejansko je in kako bi lahko bila

predstavljena), e bodo za tak dogodek vzrok razlogi pod 1. toko.

OCENA TVEGANJA

8

Odgovorneji in ozaveeni delodajalci pa bodo vidik verjetnosti

poskuali e dodatno zmanjati z odpravo oz. ureditvijo tudi e

razlogov pod 2. toko, ki bi npr. predstavljali vzpostavitev ustreznega

internega sistema za nadzor nad tveganji v podjetju, boljo organizacijo

dela, bolji nadzor, natanno opredelitev obveznosti in odgovornosti,

obdobno preverjanje dejanskega stanja, ustrezno obravnavo nevarnih

pojavov oz. skoraj nezgod itd.

Vsekakor pa lahko delodajalec v doloeni meri vpliva tudi na nezgodne

dogodke pod 3. toko in tudi na take dogodke, ki se dogodijo izven dela.

OCENA TVEGANJA

9

Nesporno dejstvo je, da je vsaka nezgoda pri delu, ki jo doivi njegov

delavec, za delodajalca neelen dogodek, ki v vsakem primeru

predstavlja zanj doloeno kodo, ki v procesu obravnave tveganja

predstavlja vidik resnosti. Ta koda je lahko v obliki finannih

strokov, kazenskih sankcij, motenj v delovnem procesu, izgube

ugleda idr. Vsekakor pa je obseg te kode precej odvisen od tega,

v koliki meri je delodajalec kriv, da je do takega dogodka prilo.

OCENA TVEGANJA

10

e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 1. toko, lahko

delodajalec priakuje najveji obseg kode in sicer:

- kazenske sankcije,

- plailo odkodnine delavcu,

- povrailo strokov ZZZS,

- povrailo strokov ZPIZ,

- motnje v delovnem procesu,

- izguba ugleda,

-

OCENA TVEGANJA

11

e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 2. toko, bo obseg

kode lahko nekoliko manji in lahko tudi ne bo zajemal vseh

prej navedenih postavk.

e je do nezgode prilo zaradi razlogov pod 3. toko, bo obseg

kode najmanji in bo zajemal predvsem motnje v delovnem

procesu in morda plaila doloenega dela odkodnine delavcu.

OCENA TVEGANJA

12

Tudi vidik resnosti bo za doloeno kategorijo nezgode teko

natanno oz. objektivno ovrednotiti (kvantificirati), etudi nam

dosedanja praksa e kae vsaj okvirne vrednosti posameznih

prej navedenih postavk.

Vsekakor pa bo laje subjektivno presoditi, da pa je ta koda v

vsakem primeru tako velika, da se jo izplaa, e je to le mogoe,

prepreiti oz. s tem v zvezi storiti vse kar je mogoe (ne samo to

kar je nujno zaradi predpisa in e to v minimalnem ter nekvalitetnem

obsegu in vsebini), da do takega dogodka ne pride.

PRESOJA TVEGANJA

13

Ko pa delodajalec pride do takega zakljuka glede ocene tveganja

v primeru nezgode pri delu, ki pomeni, da je priel do spoznanja, da

je ustrezna obravnava nezgod pri delu oz. v zvezi z delom potrebna

ne samo zato ker je predpisana ampak tudi zato ker je nujna za uspeno

delovanje in poslovanje podjetja, je to uinkovita podlaga za ustrezno

in strokovno realizacijo pravega postopka ocenjevanja tveganj,

kot je to predvideno v krovni Direktivi 89/391/EEC.

PRESOJA TVEGANJA

14

EU, natanneje Public Health and Safety at Work Directorate

iz Luxemburga, je s tem v zvezi izdelal Navodila za ocenjevanje

tveganj pri delu, ki imajo namen pomagati dravam lanicam,

delodajalcem oz. vodstvom podjetij ter tudi delavcem pri

izpolnjevanju dolnosti ocenjevanja tveganj, kot je to

opredeljeno v navedeni direktivi.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

15

OCENJEVALNA NAELA IN SPLONA PRAKSA

OCENJEVANJA TVEGANJ PRI DELU

1. Definicije:

NEVARNOST: lastnost oz. sposobnost neesa (npr. materialov,

opreme, postopkov, metod dela, ), da lahko povzroi kodo.

VERJETNOST: je matematino gledano tevilo med 0 in 1

brez dimenzij, vendar pa se v praksi pogosto nadomea s

pogostostjo, ki pa lahko ima tudi doloeno dimenzijo.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

16

RESNOST: tea monih posledic, ki jih lahko povzroi doloena

nevarnost.

TVEGANJE: je monost, da doloena nevarnost dejansko povzroi

kodo in je odvisno od verjetnosti, da do takega dogodka pride ter

od resnosti monih posledic.

OCENJEVANJE TVEGANJ: proces vrednotenja doloenega

tveganja za varnost in zdravje delavcev (ali lahko tudi esa

drugega) pri opravljanju dela oz. v zvezi z delom; je postopek

kvantifikacije verjetnosti in priakovanih posledic identificiranih

(prepoznanih in doloenih) tveganj.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

17

PRESOJA TVEGANJ: postopek odloanja in vodenja, ki ga

izvajajo posamezniki, skupnosti, organizacije, institucije in

vlade z namenom zaite ljudskih ivljenj, zdravja, lastnine

ali okolja pred negotovimi kodljivimi posledicami razlinih

nevarnih in kodljivih dejavnikov.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

18

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Namen ocenjevanja tveganj:

Je omogoiti delodajalcem uinkovito izvajanje potrebnih

ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja zaposlenih. Ti

ukrepi vkljuujejo:

- prepreevanje tveganj pri delu,

- priskrbeti delavcem potrebne informacije,

- nudenje ustreznega usposabljanja delavcem,

- organiziranje ukrepanja in zagotovitev potrebnih sredstev

za njegovo realizacijo.

19

Naloge ocenjevalcev:

- ugotoviti, katera tveganja so prisotna pri doloenem delu,

- oceniti ta tveganja in s presojo, ki temelji na znanih dejstvih,

izbrati ustrezno delovno opremo, ustrezne delovne postopke,

najprimerneje nevarne snovi in preparate, delovno okolje,

organizacijo dela idr.,

- preveriti ustreznost opredeljenih ukrepov,

- nemudoma ukrepati, e se pri ocenjevanju ugotovi, da so

potrebni nadaljnji ukrepi,

- zagotoviti, da bo dana ustrezna pozornost preventivnim

ukrepom ter delovnim in proizvodnim postopkom ter da bo

tako zagotovljena im vija stopnja varnosti in zdravja

delavcev v zvezi z njihovim delom.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

20

Ocena tveganj se mora ponoviti, e pride do sprememb, ki lahko

poveajo obstojea tveganja ali e se uvaja nova delovna oprema,

novi delovni procesi ipd.

Vedno je potrebno paziti, da se z odpravo enega tveganja ne

ustvarijo nova ter da se tveganja ne prenaajo drugam.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

21

Potek ocenjevanja tveganj in nain vodenja ocenjevanja:

1. Izdelava programa ocenjevanja tveganj pri delu.

2. Struktura ocenjevanja oz. izbor naina pristopa (delovni

prostor, delovni proces, nevarna snov, delovna oprema,

posamezno delovno mesto, posamezen delavec, neka

posebna nevarnost, ).

3 Zbiranje informacij (o vsem prej navedenem, o delovnih

nalogah, o predhodnih ukrepih in izkunjah, ).

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

22

4. Odkrivanje oz. identifikacija nevarnosti in kodljivosti.

5. Ugotavljanje, kdo jim je izpostavljen (e je to aktualno).

6. Ovrednotenje stopnje oz. nivoja izpostavljenosti oseb na

delu in drugih.

7. Ocena tveganja, ki ga predstavlja doloena nevarnost oz.

kodljivost glede na stopnjo izpostavljenosti, ovrednotene

v toki 6.

8. Doloanje nainov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

vsako posamezno nevarnost).

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

23

9. Odloanje o poteku izvajanja doloenih zahtev in

ukrepov.

10. Izvajanje kontrole nad izvajanjem doloenih zahtev in

ukrepov.

11. Obdobno ocenjevanje dosekov oz. zastavljenih ciljev.

12. Ocenjevanje uinkovitosti doloenih zahtev in ukrepov

glede na doseene cilje.

13. Pregled oz. revizija (periodina ali v primeru uvedenih

sprememb).

14. Program preverjanja postopkov ocenjevanja tveganja.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

24

Vsebina in obseg ali posamezne faze ali procesa kot celote je

lahko zelo razlien in odvisen od najrazlinejih dejavnikov

Najpomembneji vidik ocenjevanja tveganj je vsekakor

doloanje nainov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

vsako posamezno nevarnost). Glede teh zahtev in ukrepov

je pomembno to, da jih je veina e kakorkoli predpisana ali

navedena v standardih, smernicah, panonih ali drugih

sporazumih ipd.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

25

Obravnavana navodila obravnavajo samo metode oz.

pristope ter organizacijo ocenjevanja tveganj, ne pa tudi

specializiranih postopkov za objektivno (matematino)

ovrednotenje oz. kvantifikacijo osnovnih postavk ocenjevanja

tveganj to je verjetnosti in resnosti.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

26

Glede metodologije je navedeno, da nekih

ustaljenih pravil, kako se je treba lotiti ocenjevanja

tveganj pravzaprav ni, so pa kljub temu dana neka

osnovna naela in navodila kako to izvesti.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

27

Je pa v teh navodilih posebej obravnavana tematika, ki se

nanaa na izbor, vkljuevanje in prejemanje zunanjih

storitev v obliki svetovanja strokovnjakov za varovanje

zdravja in varnost pri delu, kar je e posebno zanimivo za

mala in srednja podjetja, ki nimajo ali nimajo v zadostni meri

svojih strokovnjakov, ki bi lahko ustrezno pokrili potrebe po

posameznih strokovnih zadevah, ki se nanaajo na

ocenjevanje tveganj glede nevarnosti in kodljivosti v zvezi z

delom pri teh delodajalcih.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

28

HVALA ZA POZORNOST

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

HVALA ZA POZORNOST

42