Download pdf - OCENJEVANJE TVEGANJ IN NEZGODE PRI DELU - … pa delodajalec pride do takega »zaključka« glede ocene tveganja ... kodo in je odvisno od verjetnosti, ... da bo dana ustrezna pozornost

1

OCENJEVANJE TVEGANJ

IN NEZGODE PRI DELU

INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO

Mag. Boris RUŢIČ univ.dipl.inţ.el.

Inšpektor – višji svetnik

BRDO, april 2010

2

Inšpekcija dela deluje na točki, kjer se stalno stikajo pravo in

tehnologija ter politična, socialna in ekonomska realnost.

To pomeni, da je to večdimenzionalna dejavnost, ki se nanaša

na politiko, ekonomijo, kulturo in socialo ter je tehnične,

medicinske in pravne narave.

INŠPEKCIJA DELA

3

Ena od najpomembnejših ter tudi najbolj in takoj očitnih posledic

morebitnih neustreznih razmer na področju varnosti in zdravja v

zvezi z delom so vsekakor nezgode oz. poškodbe pri delu.

Zato morajo biti tudi ravnanja in ukrepi delodajalcev prvenstveno

usmerjeni v njihovo preprečevanje oz. zmanjšanje njihovih posledic,

če do njih kljub temu pride.

NEZGODA PRI DELU

4

Glede obravnave nezgod pri delu z vidika ocenjevanja

tveganj je za delodajalca npr. lahko pomembno vprašanje

»kaj in koliko tvegam, če pride do nezgode pri delu«.

NEZGODA PRI DELU

5

Do nezgode lahko pride iz več razlogov:

1. zaradi očitnih pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so v neposredni

vzročni zvezi z nastankom dogodka oz. nezgode,

2. zaradi določenih posrednih razlogov, pri katerih vzročna zveza ni

očitna, vendar pa bi ureditev oz. odprava teh razlogov nezgodo

preprečila,

3. zaradi razlogov, na katere delodajalec nima vpliva.

NEZGODA PRI DELU

6

Navedeni razlogi so glede »tveganja« zaradi morebitne

nezgode pri delu v tesni zvezi tako z vidikom »verjetnosti«

kot tudi v vidikom »resnosti«.

Za verjetnost zagotovo velja, da je največja za nastanek

dogodka, ki ima razloge pod 1. točko. Nekoliko manjša je,

če gre za razloge pod 2. točko in še manjša, če gre za razloge

pod 3. točko.

OCENA TVEGANJA

7

Objektivna kvantifikacija te verjetnosti je vsekakor zelo zahteven

postopek, odvisen od mnogih okoliščin, ki ga najbrž ne bo izvedel

noben delodajalec. Subjektivno kvantifikacijo te verjetnosti pa bo

najbrž izvedel vsak povprečno resen in odgovoren delodajalec in

zaključil, da je verjetnost za nastanek takega dogodka vsekakor

prevelika (ne glede na to kolikšna dejansko je in kako bi lahko bila

predstavljena), če bodo za tak dogodek vzrok razlogi pod 1. točko.

OCENA TVEGANJA

8

Odgovornejši in ozaveščeni delodajalci pa bodo vidik verjetnosti

poskušali še dodatno zmanjšati z odpravo oz. ureditvijo tudi še

razlogov pod 2. točko, ki bi npr. predstavljali vzpostavitev ustreznega

internega sistema za nadzor nad tveganji v podjetju, boljšo organizacijo

dela, boljši nadzor, natančno opredelitev obveznosti in odgovornosti,

obdobno preverjanje dejanskega stanja, ustrezno obravnavo nevarnih

pojavov oz. skoraj nezgod itd.

Vsekakor pa lahko delodajalec v določeni meri vpliva tudi na nezgodne

dogodke pod 3. točko in tudi na take dogodke, ki se dogodijo izven dela.

OCENA TVEGANJA

9

Nesporno dejstvo je, da je vsaka nezgoda pri delu, ki jo doživi njegov

delavec, za delodajalca neželen dogodek, ki v vsakem primeru

predstavlja zanj določeno »škodo«, ki v procesu obravnave tveganja

predstavlja vidik »resnosti«. Ta škoda je lahko v obliki finančnih

stroškov, kazenskih sankcij, motenj v delovnem procesu, izgube

ugleda idr. Vsekakor pa je obseg te škode precej odvisen od tega,

v koliki meri je delodajalec »kriv«, da je do takega dogodka prišlo.

OCENA TVEGANJA

10

Če je do nezgode prišlo zaradi razlogov pod 1. točko, lahko

delodajalec pričakuje največji obseg »škode« in sicer:

- kazenske sankcije,

- plačilo odškodnine delavcu,

- povračilo stroškov ZZZS,

- povračilo stroškov ZPIZ,

- motnje v delovnem procesu,

- izguba ugleda,

- …

OCENA TVEGANJA

11

Če je do nezgode prišlo zaradi razlogov pod 2. točko, bo obseg

škode« lahko nekoliko manjši in lahko tudi ne bo zajemal vseh

prej navedenih postavk.

Če je do nezgode prišlo zaradi razlogov pod 3. točko, bo obseg

škode najmanjši in bo zajemal predvsem motnje v delovnem

procesu in morda plačila določenega dela odškodnine delavcu.

OCENA TVEGANJA

12

Tudi vidik resnosti bo za določeno “kategorijo” nezgode težko

natančno oz. objektivno ovrednotiti (kvantificirati), četudi nam

dosedanja praksa že kaže vsaj okvirne »vrednosti« posameznih

prej navedenih postavk.

Vsekakor pa bo lažje subjektivno presoditi, da pa je ta škoda v

vsakem primeru tako velika, da se jo izplača, če je to le mogoče,

preprečiti oz. s tem v zvezi storiti vse kar je mogoče (ne samo to

kar je nujno zaradi predpisa in še to v minimalnem ter nekvalitetnem

obsegu in vsebini), da do takega dogodka ne pride.

PRESOJA TVEGANJA

13

Ko pa delodajalec pride do takega »zaključka« glede ocene tveganja

v primeru nezgode pri delu, ki pomeni, da je prišel do spoznanja, da

je ustrezna obravnava nezgod pri delu oz. v zvezi z delom potrebna

ne samo zato ker je predpisana ampak tudi zato ker je nujna za uspešno

delovanje in poslovanje podjetja, je to učinkovita »podlaga« za ustrezno

in strokovno realizacijo »pravega« postopka ocenjevanja tveganj,

kot je to predvideno v krovni Direktivi 89/391/EEC.

PRESOJA TVEGANJA

14

EU, natančneje »Public Health and Safety at Work Directorate«

iz Luxemburga, je s tem v zvezi izdelal »Navodila za ocenjevanje

tveganj pri delu«, ki imajo namen pomagati državam članicam,

delodajalcem oz. vodstvom podjetij ter tudi delavcem pri

izpolnjevanju dolžnosti ocenjevanja tveganj, kot je to

opredeljeno v navedeni direktivi.

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

15

OCENJEVALNA NAČELA IN SPLOŠNA PRAKSA

OCENJEVANJA TVEGANJ PRI DELU

1. Definicije:

NEVARNOST: lastnost oz. sposobnost nečesa (npr. materialov,

opreme, postopkov, metod dela, …), da lahko povzroči škodo.

VERJETNOST: je matematično gledano število med »0« in »1«

brez dimenzij, vendar pa se v praksi pogosto nadomešča s

»pogostostjo«, ki pa lahko ima tudi določeno dimenzijo.


16

RESNOST: teža možnih posledic, ki jih lahko povzroči določena

nevarnost.

TVEGANJE: je možnost, da določena nevarnost dejansko povzroči

škodo in je odvisno od verjetnosti, da do takega dogodka pride ter

od resnosti možnih posledic.

OCENJEVANJE TVEGANJ: proces vrednotenja določenega

tveganja za varnost in zdravje delavcev (ali lahko tudi česa

drugega) pri opravljanju dela oz. v zvezi z delom; je postopek

kvantifikacije verjetnosti in pričakovanih posledic identificiranih

(prepoznanih in določenih) tveganj.


17

PRESOJA TVEGANJ: postopek odločanja in vodenja, ki ga

izvajajo posamezniki, skupnosti, organizacije, institucije in

vlade z namenom zaščite ljudskih življenj, zdravja, lastnine

ali okolja pred negotovimi škodljivimi posledicami različnih

nevarnih in škodljivih dejavnikov.


18


Namen ocenjevanja tveganj:

Je omogočiti delodajalcem učinkovito izvajanje potrebnih

ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja zaposlenih. Ti

ukrepi vključujejo:

- preprečevanje tveganj pri delu,

- priskrbeti delavcem potrebne informacije,

- nudenje ustreznega usposabljanja delavcem,

- organiziranje ukrepanja in zagotovitev potrebnih sredstev

za njegovo realizacijo.

19

Naloge ocenjevalcev:

- ugotoviti, katera tveganja so prisotna pri določenem delu,

- oceniti ta tveganja in s presojo, ki temelji na znanih dejstvih,

izbrati ustrezno delovno opremo, ustrezne delovne postopke,

najprimernejše nevarne snovi in preparate, delovno okolje,

organizacijo dela idr.,

- preveriti ustreznost opredeljenih ukrepov,

- nemudoma ukrepati, če se pri ocenjevanju ugotovi, da so

potrebni nadaljnji ukrepi,

- zagotoviti, da bo dana ustrezna pozornost preventivnim

ukrepom ter delovnim in proizvodnim postopkom ter da bo

tako zagotovljena čim višja stopnja varnosti in zdravja

delavcev v zvezi z njihovim delom.


20

Ocena tveganj se mora ponoviti, če pride do sprememb, ki lahko

povečajo obstoječa tveganja ali če se uvaja nova delovna oprema,

novi delovni procesi ipd.

Vedno je potrebno paziti, da se z odpravo enega tveganja ne

ustvarijo nova ter da se tveganja ne prenašajo drugam.


21

Potek ocenjevanja tveganj in način vodenja ocenjevanja:

1. Izdelava programa ocenjevanja tveganj pri delu.

2. Struktura ocenjevanja oz. izbor načina pristopa (delovni

prostor, delovni proces, nevarna snov, delovna oprema,

posamezno delovno mesto, posamezen delavec, neka

posebna nevarnost, …).

3 Zbiranje informacij (o vsem prej navedenem, o delovnih

nalogah, o predhodnih ukrepih in izkušnjah, …).


22

4. Odkrivanje oz. identifikacija nevarnosti in škodljivosti.

5. Ugotavljanje, kdo jim je izpostavljen (če je to aktualno).

6. Ovrednotenje stopnje oz. nivoja izpostavljenosti oseb na

delu in drugih.

7. Ocena tveganja, ki ga predstavlja določena nevarnost oz.

škodljivost glede na stopnjo izpostavljenosti, ovrednotene

v točki 6.

8. Določanje načinov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

vsako posamezno nevarnost).


23

9. Odločanje o poteku izvajanja določenih zahtev in

ukrepov.

10. Izvajanje kontrole nad izvajanjem določenih zahtev in

ukrepov.

11. Obdobno ocenjevanje doseţkov oz. zastavljenih ciljev.

12. Ocenjevanje učinkovitosti določenih zahtev in ukrepov

glede na doseţene cilje.

13. Pregled oz. revizija (periodična ali v primeru uvedenih

sprememb).

14. Program preverjanja postopkov ocenjevanja tveganja.


24

Vsebina in obseg ali posamezne faze ali procesa kot celote je

lahko zelo različen in odvisen od najrazličnejših dejavnikov

Najpomembnejši vidik ocenjevanja tveganj je vsekakor

določanje načinov oz. zahtev in ukrepov za odpravo ali

vsaj ustrezno obvladovanje identificiranih tveganj (za

vsako posamezno nevarnost). Glede teh zahtev in ukrepov

je pomembno to, da jih je večina ţe kakorkoli predpisana ali

navedena v standardih, smernicah, panoţnih ali drugih

sporazumih ipd.


25

Obravnavana navodila obravnavajo samo metode oz.

pristope ter organizacijo ocenjevanja tveganj, ne pa tudi

specializiranih postopkov za objektivno (matematično)

ovrednotenje oz. kvantifikacijo osnovnih postavk ocenjevanja

tveganj to je verjetnosti in resnosti.


26

Glede »metodologije« je navedeno, da nekih

ustaljenih pravil, kako se je treba lotiti ocenjevanja

tveganj pravzaprav ni, so pa kljub temu dana neka

osnovna načela in navodila kako to izvesti.


27

Je pa v teh navodilih posebej obravnavana tematika, ki se

nanaša na »izbor, vključevanje in prejemanje zunanjih

storitev v obliki svetovanja strokovnjakov za varovanje

zdravja in varnost pri delu«, kar je še posebno zanimivo za

mala in srednja podjetja, ki nimajo ali nimajo v zadostni meri

svojih strokovnjakov, ki bi lahko ustrezno pokrili potrebe po

posameznih strokovnih zadevah, ki se nanašajo na

ocenjevanje tveganj glede nevarnosti in škodljivosti v zvezi z

delom pri teh delodajalcih.


28

HVALA ZA POZORNOST

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

HVALA ZA POZORNOST

42