Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
B&B
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Ekonomist
Modul: Asistent v mednarodnem poslovanju
OBVLADOVANJE TERJATEV V PODJETJU
CALCIT
Mentorica: mag. Alenka Bradač, univ. dipl. ekon. Kandidatka: Tanja Romšak
Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.
Kamnik, junij 2012
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Alenki Bradač, ki mi je pomagala z nasveti in skrbela, da je
vsako moje vprašanje dobilo hiter odgovor.
Hvala gospodu Gregorju Kokošarju in gospe Jožici Spruk iz podjetja Calcit d. o. o. za pomoč
in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično
pregledala.
Zahvaljujem se tudi mojim družinskim članom, ki so mi v času študija pomagali tako finančno
kot tudi moralno.
IZJAVA
»Študentka Tanja Romšak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga
napisala pod mentorstvom mag. Alenke Bradač.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo
tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
Obvladovanje terjatev kompleksen pojem. Zajema tako financiranje podjetja kot osnovne
značilnosti terjatev, zavarovanje in unovčevanje ter reševanje in obvladovanje terjatev.
Problematiko bomo obravnavali na primeru podjetja Calcit d. o. o. Vsakodnevno spremljanje
terjatev in preverjanje kupcev preko bonitetnih ocen lahko pripomore k izboljšanju
likvidnostnih težav. Prodajna in računovodska služba tesno sodelujeta pri izterjavi zapadlih
obveznosti. Z novo reorganizacijo je podjetje sprejelo nov sistem obvladovanja terjatev, ki
glede na pretekla leta izkazuje dobre rezultate. Posodobitev programske opreme na področju
financ nam omogoča hitrejši vpogled v trenutno finančno stanje podjetja. Z intenzivnim
spremljanjem terjatev in s pomočjo tako lastnega znanja kot sodelovanja s prodajno in
finančno službo v podjetju smo v zadnjem letu zmanjšali stroške odvetniških storitev. Naša
naloga je redno pošiljanje opominov, telefonska izterjava, poudarjamo pa neposredni stik z
zapadlim dolžnikom. Najbolj kritične dolžnike posredujemo zunanjim izterjevalskim
podjetjem, ki poskrbijo za unovčitev zapadlih terjatev. Glede na preteklo finančno obdobje
menimo, da z novim finančnim sistemom obvladujemo večino zastavljenih ciljev.
KLJUČNE BESEDE
− terjatve,
− zavarovanje terjatev,
− izterjava,
− analize terjatev.
ABSTRACT
Management of receivables complex concept. Covering a wide range of financial firms to the
basic features of claims, insurance and collection of receivables and the settlement of claims
and management in case of Calcit Ltd. Daily monitoring and verifying claims of customers
through the credit ratings may help improve the liquidity problems. Sales and accounting
departments work closely together in the recovery of sums due. With the new reorganization,
the company adopted a new management system claims on previous years showing good
results. Update software in the finance, enables faster access to the current financial
situation. The intensive monitoring of claims in the last year to reduce the cost of legal
services through our own knowledge and cooperation with sales and financial service
KEYWORDS
− claims,
− insurance claims,
− recovery,
− claims analysis.
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................. 1
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................................ 1
1.2 CILJ NALOGE ......................................................................................................... 1
1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ...................................................................................... 2
1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................ 2
1.5 METODE DELA ...................................................................................................... 2
2 OPREDELITEV TERJATEV DO KUPCEV BLAGA ......................................................... 3
2.1 FINANCE IN FINACIRANJE PODJETIJ .................................................................. 3
2.2 POJEM FINANCIRANJA PODJETJA ...................................................................... 3
2.3 PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV PODJETJA ................................................... 5
3 OBVLADOVANJE TERJATEV V PODJETJU CALCIT ................................................... 8
3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA PROIZVODNJA KALCITNIH POLNIL ....................... 8
3.2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI TERJATEV ..................................................................10
3.2.1 RAZVRŠČANJE TERJATEV DO KUPCEV .....................................................11
3.2.2 FINANCIRANJE POSLOVNIH TERJATEV DO KUPCEV ................................12
3.2.3 ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP) ...................12
4 UPRAVLJANJE S TERJATVAMI DO KUPCEV V PODJETJU CALCIT .........................14
4.1 PLAČILNI IN PRODAJNI POGOJI .........................................................................14
4.2 ZAVAROVANJE TERJATEV ..................................................................................17
4.2.1 ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH (ROČNA ZASTAVA) ....................18
4.2.2 ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINAH (HIPOTEKA) ...........................18
4.2.3 POROŠTVO ....................................................................................................19
4.2.4 MENICA ..........................................................................................................19
4.2.5 BANČNA GARANCIJA ....................................................................................20
4.3 SPREMLJANJE DOLŽNIKOV PREKO BONITET ..................................................21
4.3.1 POJEM BONITETE IN DEJAVNIKI BONITETE PODJETJA ............................22
4.3.2 OPIS MODELA AJPES S.BON ......................................................................23
4.4 UPRAVLJANJE IN NADZOR NAD TERJATVAMI ..................................................26
4.4.1 USKLAJEVANJE TERJATEV S KUPCI...........................................................27
4.4.2 GIBANJE KRATKOROČNIH TERJATEV ........................................................28
4.4.3 PROMET IN STANJE TERJATEV PO KUPCIH ZA LETA 2009, 2010 IN 2011 ..
........................................................................................................................29
4.4.4 ANALIZA STAROSTNE STRUKTURE TERJATEV .........................................33
4.5 IZTERJAVA V PODJETJU CALCIT ........................................................................33
4.6 FINANČNI ODHODKI ZARADI ODPISOV TERJATEV ...........................................37
4.6.1 DAVČNO PRIZNANI ODPISI TERJATEV .......................................................38
5 ZAKLJUČKI ...................................................................................................................39
6 LITERATURA ................................................................................................................42
KAZALO SLIK ...................................................................................................................44
KAZALO TABEL ...............................................................................................................44
KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................................44
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 1 od 44
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Plačilna nedisciplina, likvidnostne težave, propadanje večjega števila podjetji in številni drugi
kazalniki so le eden, a za poslovanje podjetij lahko usoden »stranski produkt« gospodarske
krize. Seveda se z neplačilom terjatev za dobavljeno blago ali storitve srečujemo tudi v
normalnih gospodarskih časih, vendar pa ima ravno nestabilna makroekonomska klima lahko
dolgoročne posledice na poslovanje podjetja.
Zato se je v preteklem letu v Sloveniji precej govorilo o plačilni nedisciplini. V problematiko je
posegel celo državni zbor, ki je sprejel več predpisov, da bi se stanje na tem področju
izboljšalo. Predstavili bomo Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (odslej ZPreZP).
Plačilna nedisciplina pa ni problem samo v Sloveniji, ampak tudi v drugi državah članicah
EU. Zamude pri plačilih slabo vplivajo na likvidnost in otežujejo finančno upravljanje podjetij.
Za zagotavljanje zadostnih denarnih sredstev so podjetja prisiljena najemati drage vire
financiranja, ki negativno vplivajo na poslovni rezultat.
Namen naloge je predstaviti način obvladovanja terjatev v podjetju Calcit ter podati
priporočila za izboljšanje ter tako povečati uporabnost naloge. Opisali bomo dokumente,
povezane z izterjavo, in opisali postopek, kako izterjamo svoj denar. Neporavnane terjatve
povzročajo podjetju različne neprijetnosti. Podjetje, ki dolgo časa čaka na poravnavo terjatev,
lahko kaj kmalu samo postane nelikvidno in ne more poravnavati svojih obveznosti. Podjetja
bi morala vsakodnevno delati na izterjavi, le tako bi si zagotovilo redne prilive. Ampak včasih
je to skoraj nemogoče. Obilica drugega dela postavi izterjavo na drugo mesto. Ko pa
nastanejo težave, je že veliko zamujenega. Pri tem nastanejo nepotrebni režijski stroški
(stroški odvetniške pisarne, stroški telefona, poštni stroški …). Pomembno je že v samem
začetku izbrati prave kupce, ki imajo dobro plačilno sposobnost in redno zagotavljajo prilive.
To pomeni, da sodelujeta prodajna in računovodska služba. Če računovodska služba ne
more izterjati svojega denarja, pomaga prodaja, ki s svojimi ukrepi pripomore k izterjavi.
Poslovna praksa kaže, da je včasih potrebno samo pozvati kupca k plačilu. Če pa to ne
pomaga, posežemo po drugih metodah izterjave.
Poudarili bomo tudi izdelavo bonitetne analize, še posebej gibljivih sredstev.
1.2 CILJ NALOGE
Cilj naloge je predstaviti obvladovanje terjatev v podjetju Calcit d. o. o. Ocenili bomo, ali je
podjetje uporabilo vse ukrepe za uspešno izterjavo. Izpeljani postopek uspešne izterjave
bomo ponazorili v korakih. Na koncu bomo ugotovili, ali ima podjetje veliko neizterljivih
terjatev. Po standardih naj bi vsako podjetje uskladilo stanje odprtih terjatev in obveznosti na
določen dan v letu s svojimi poslovnimi partnerji. Postopek bomo na kratko opisali in
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 2 od 44
predstavili v konkretnih številkah. Na koncu bomo podali oceno, ali je podjetje naredilo vse,
da bodo terjatve tudi plačane in realizirane.
1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA
Podjetje Calcit d. o. o. je vodilno slovensko podjetje v proizvodnji kalcijevo-karbonatnih polnil,
ki posluje z dobičkom. Je tehnološko zelo razvito, okrepljeno z najsodobnejšo tehnologijo in
izobraženim kadrom. Podjetje ima poleg tega tudi svojo računovodsko službo, ki svoja dela
že petnajst let opravlja korektno. Nahaja se na desnem bregu Kamniške Bistrice ob pobočju
Grohata. Podjetje ima lastni kamnolom, v katerem črpa surovino za nadaljnjo predelavo
granulatov.
1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili predvsem domačo literaturo s področja financ in
terjatev. Uporabili bomo znanje, pridobljeno v času šolanja na B&B, informacije iz izbranega
podjetja in lastne izkušnje na področju saldakontov.
Za praktični primer obvladovanja terjatev v izbranem podjetju pa bomo uporabili tudi interno
gradivo. Podatkovno podlago za praktični del bomo povzeli iz računovodskih izkazov in letnih
poročil podjetja. Podjetje Calcit sestavlja računovodske izkaze v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi in pravilnikom o računovodstvu. Podjetje je vsako leto tudi
revidirano. Časovno se podatki nanašajo na pretekla leta.
1.5 METODE DELA
Metode raziskovanja v diplomski nalogi so (Žižmond, 1998, str. 69–70):
deskriptivni pristop (postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov),
komparativna metoda (postopek primerjanja enakih ali podobnih dejstev, pojavov,
procesov in odnosov, s katerimi ugotavljamo njihove podobnosti in razlike),
metode kompilacije (postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in
rezultatov drugih avtorjev),
analitični pristop – deduktivno sklepanje.
Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili deskriptivno metodo, ki se navezuje na pregled
različne literature, zbiranje podatkov iz člankov in zbiranje podatkov z interneta. To bomo
uporabili v prvem delu. V praktičnem delu pa sledi analiza konkretnih podatkov iz izbranega
podjetja, ki nam dovoli njihovo objavo. Prav tako pa se bomo posvetovali z mentorico, ki bo s
svojimi izkušnjami pomagala pri nastajanju diplomske naloge.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 3 od 44
2 OPREDELITEV TERJATEV DO KUPCEV BLAGA
2.1 FINANCE IN FINACIRANJE PODJETIJ
V teoriji in praksi je dolgo časa veljalo, da je temeljna finančna funkcija priskrbeti finančna
sredstva. Vedno bolj pa se uveljavlja mnenje, da je njena naloga tudi racionalna poraba
oziroma vlaganje teh sredstev (Filipič, 1999, str. 135).
Financiranje je bistvenega pomena za vsako podjetje. Proizvajati mora proizvode, ki so za
trg sprejemljivi in konkurenčni, pri tem pa poslovati z dobičkom. Vendar mora podjetje dobro
premisliti, preučiti tako prednosti, slabosti kot tudi stroške posamezne oblike financiranja.
Med najpomembnejše naloge finančne funkcija tako Lipičnik (1993) prišteva:
pridobivanje finančnih sredstev,
plasiranje finančnih sredstev,
vlaganje finančnih sredstev,
preoblikovanje sredstev v reprodukcijskem procesu,
vračanje finančnih sredstev njihovim virom,
usklajevanje finančnih odnosov pri virih financiranja,
optimiranje struktur finančnih sredstev,
optimiranje likvidnosti,
urejanje delitvenega razmerja dohodkov,
urejanje finančnih razmerij.
2.2 POJEM FINANCIRANJA PODJETJA
Proces financiranja v širšem pomenu se prične s pridobivanjem sredstev, praviloma v obliki
denarja. Druge oblike sredstev predstavljajo le preoblikovana denarna sredstva. Za
financiranje podjetja je pomemben denar in ne dobiček. Dobiček je obračunska kategorija, ki
je močno odvisna od uporabljenih računovodskih metod in s katero ni mogoče poravnati
obveznosti. Dobiček je rezultat nekega časovnega intervala, zato ga primerjamo z denarnim
tokom, ki ga uspe dosegati podjetje. Poslovanje z dobičkom je pogoj za rast in razvoj
podjetja, vendar mora finančna služba poskrbeti, da temu sledi ustrezen denarni tok.
Financiranje podjetij poteka v obliki finančne funkcije (Filipič, 1999, str. 37).
Financiranje predstavlja pridobivanje denarnih sredstev, uporabljanje denarnih sredstev pri
poslovanju podjetja, vlaganje (plasiranje) denarnih sredstev in denarnih nadomestkov v
druge pravne in fizične osebe ter vračanje denarnih sredstev virom (Filipič, 1999, str. 37).
Poslovanje podjetja in sodelovanje finančne funkcije z ostalimi temeljnimi funkcijami je
prikazano po Marxovi formuli krožnega gibanja individualnega kapitala v proizvodni
dejavnosti (Zajc Satler, 2009):
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 4 od 44
ds
»D - - - B <···P ···B1 - - - D1«. ps
Razlaga Marxove formule in njenih okrajšav:
P (proizvodnja),
D (denar),
B (blago),
B1 (novi proizvodi in storitve),
D1 (denar),
ps (poslovne prvine – stalne in gibljive),
ds (delovna sila).
Poslovne prvine (ps) so sestavljene iz stalnih sredstev in gibljivih sredstev (Dobeic, E. in
Kolarič, B., 1994).
Med stalna sredstva prištevamo:
neopredmetena dolgoročna sredstva,
opredmetena osnovna sredstva in
dolgoročne finančne naložbe.
Gibljiva sredstva so sredstva, ki se nenehno preoblikujejo:
zaloge,
poslovne terjatve,
kratkoročne finančne naložbe,
denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve.
ds
Tako se nabavijo poslovne prvine in delovna sila (B <··· ). ps
V tej fazi krožnega gibanja sredstev (nabava osnovnih in gibljivih sredstev) mora finančna
funkcija sodelovati z nabavno. V procesu se porabijo poslovne prvine (P) in tako nastane
nova ustvarjena vrednost (B1). Sledi prodaja blaga oziroma storitev (B1). Običajno se
prodano blago ne plača takoj, ampak se uveljavi blagovni kredit. Med materialno in denarno
obliko premoženja se pojavi vmesna oblika premoženja, to so terjatve. Šele ko terjatev
unovčimo, se sredstva ponovno spremenijo v denarno obliko. S prodajo oziroma z
unovčenjem terjatev se praviloma povrne prenesena in novo ustvarjena vrednost (D1). V tej
fazi reprodukcijskega procesa je potrebno sodelovanje finančne in prodajne funkcije. Sledi
vračanje denarja virom financiranja (lastnim in tujim).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 5 od 44
2.3 PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV PODJETJA
Financiranje kot odločanje o preskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces, ki obsega
aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo teh sredstev (Rebernik, 1997,
str. 334).
Finančna sredstva je mogoče priskrbeti iz notranjih ali zunanjih virov financiranja. Med
notranje financiranje spadajo nerazdeljeni dobiček, amortizacija in druge oblike, med zunanje
financiranje pa spadajo kredit, kapitalski vložki, subvencije, zakup in faktoring.
Med notranje vire financiranje prištevamo:
a) Nerazdeljeni dobiček spada med enega najpomembnejših virov notranjega
financiranja. Nerazdeljeni dobiček dobimo, ko od dobička pred obdavčitvijo plačamo
davek od dobička in iz tako dobljenega čistega dobička izplačamo nagrade lastnikom
podjetja (Filipič, Mlinarič 1999, str. 113).
Uprava podjetja mora za prihodnja poslovna leta dobiček načrtovati in pri tem načrtovanju
analizirati poslovne možnosti. Nerazdeljeni ali zadržani dobiček skupaj z osnovnim kapitalom
in rezervami predstavlja lastniški kapital podjetja, ki skupaj z dolžniškim kapitalom, kamor
spadajo krediti, obveznice, komercialni zapisi, pomeni celotni kapital podjetja.
Nerazdeljeni dobiček pa je pri dani vrednosti angažiranih poslovnih sredstev odvisen od
(Križnik, 2009, str. 16):
1. obsega proizvodnje in prodaje oziroma od stopnje izkoriščenosti razpoložljivih
zmogljivosti,
2. vrste proizvodnje,
3. ravni prodajnih cen izdelkov in storitev,
4. stroškov (odhodkov) poslovanja,
5. višine davka na dobiček in delitve čistega dobička.
b) Z amortizacijo pridemo do sredstev s postopnim procesom preoblikovanja stalnih
sredstev v denar. Preoblikovanje v nove proizvode ni dovolj, ti proizvodi morajo biti
prodani ali plačani. Prav zaradi tega se amortizacija ne more šteti v celoti kot vir
financiranja. Določen del obračunane amortizacije se namreč nahaja v zalogah
nedokončane proizvodnje, v zalogah gotovih izdelkov in v terjatvah do kupcev. Zato
je obračunana amortizacija praviloma večja od plačane. Kot vir financiranja se zato
lahko koristi le tisti del amortizacije, ki se je s procesom unovčevanja terjatev
preoblikoval v denar. Hitrost spreminjanja obračunane amortizacije v denarno obliko
pa je odvisna od dolžine proizvodnega procesa, od hitrosti unovčevanja terjatev ter
od hitrosti prodaje gotovih izdelkov. Za amortizacijska sredstva velja, da so s
stroškovnega vidika poceni, saj zanje ni treba plačati obresti in tako glede tega vira
financiranja ni odvisnosti od razmer na finančnem trgu (Filipič, Markovič - Hribernik,
2000, str. 176–177).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 6 od 44
c) Med druge oblike financiranja prištevamo vračunane rezervacije, ki jih podjetje
oblikuje za kritje možnih izgub v prihodnosti. Tudi dezinvestiranje je oblika notranjega
financiranja, saj se z odprodajo starih ali nepotrebnih sredstev pridobijo nova
sredstva za investiranje v naložbe. Dezinvestiranje je obraten proces od investiranja
(Križnik, 2009, str. 19).
Če pa podjetje še vedno nima zadosti virov za nemoteno delovanje, jih lahko pridobi tudi iz
zunanjega vira financiranja. Med zunanje vire financiranja pa prištevamo: kapitalske vložke,
kredite, subvencije, zakup in faktoring. Vsako podjetje bi si želelo delovati neodvisno od tujih
virov financiranja, vendar popolne neodvisnosti ni mogoče doseči zaradi narave poslovnih
ciklusov v gospodarstvu in načel racionalnega gospodarjenja.
Med zunanje vire financiranja pa prištevamo naslednje.
a) Kapitalski vložki imajo obliko denarja, stvari, pravic in predstavljajo nepovratni
lastniški kapital. Podjetje lahko pridobi finančna sredstva za ustanovitev, tekoče
poslovanje in razvoj neposredno na finančnem trgu tudi v obliki vrednostnih papirjev.
V prvem primeru pride podjetje s prodajo komercialnih vrednostnih papirjev do
kratkoročnih sredstev, s prodajo dolgoročnih obveznic pa do dolgoročnih povratnih
finančnih sredstev. Pri emisiji in prodaji lastniških vrednostnih papirjev pa pridobi od
investitorjev dolgoročni denarni kapital, ki skupaj z nerazdeljenim dobičkom in
rezervami predstavlja lastni kapital. Delnice se izdajajo in prodajajo, da se zberejo
potrebni lastni trajni viri sredstev v neposredni obliki od zunaj za opravljanje določene
gospodarske dejavnosti. Odvisno od vrste delnic imajo lastniki oziroma investitorji
določene članske in premoženjske pravice (Filipič, Markovič - Hribernik, 2000, str.
179).
b) Kredit je ekonomsko pravno razmerje med dvema osebama, v katerem ena nastopa
kot upnik, druga pa kot dolžnik. Upnik dolžniku posoja denar ali blago za uporabo v
določenem času in ob plačilu obresti (Dobeic in Kolarič, 1994). Kredite delimo na
kratkoročne in dolgoročne.
Za kratkoročne kredite je značilno, da dolg zapade v roku enega leta. Kredit lahko
dobimo pri banki ali pri drugem podjetju. Za kratkoročni kredit lahko rečemo, da je
namenjen reševanju kratkoročnih likvidnostnih težav podjetja. Podjetja se zanj ne
odločajo pogosto, ker je to dokaj drag vir financiranja. Kreditojemalec lahko sredstva
črpa v enem ali več obrokih. Glavnico lahko odplačujemo po dogovoru mesečno ali v
enkratnem znesku, medtem ko obresti plačujemo mesečno. Obresti in stroški
odobritve so določene v skladu s poslovnikom banke.
Za dolgoročni kredit pa je rok vračila daljši od enega leta. Podjetje mora zanj
izdelati poslovni načrt, v katerem upravičuje porabo sredstev. Namenjen je
financiranju osnovnih sredstev: nakupu ali izgradnji poslovnih ali proizvodnih
prostorov, nakupu zemljišča za nadaljnjo gradnjo, za nakup opreme, za trajna
obratna sredstva ali za druge namene. Navadno podjetja jemljejo kredit za neko novo
investicijo. Na splošno lahko rečemo, da je črpanje kredita namensko. Cena, ki jo
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 7 od 44
mora plačati kreditojemalec za prejeti kredit, pa so obresti, ki se praviloma
odplačujejo mesečno. Podjetje odplačuje glavnico na podlagi kreditne pogodbe
mesečno, polletno ali letno. Obrestna mera in stroški odobritve kredita so vnaprej
določeni in skladni z veljavnim sklepom banke.
c) Subvencija – za to obliko zunanjega financiranja je značilno, da je podjetju ni
potrebno vračati. Razlikujemo neposredno (direktno) in posredno (indirektno)
subvencioniranje. V prvem primeru prihaja do prilivov sredstev v podjetje, v drugem
primeru pa se pojavljajo privarčevana sredstva v podjetju (znižanje ali odpis davkov,
nižja obrestna mera za bančne kredite, odobravanje garancij s strani paradržavnih
inštitucij, subvencije za ugodnejšo dobavo surovin). Pri nas nekaj ministrstev
razpolaga s tovrstnimi namenskimi sredstvi, ki jih dobivajo iz proračuna (Filipič,
Mlinarič, 1999, str. 121)
d) »Kot navaja Zbašnik (2001), podjetja najamejo ali vzamejo v zakup – lizing (angl.
leasing) sredstva (avtomobile, računalnike, stroje). Prednost lizinga je, da se ni treba
dolgoročno zadolževati za nakup opreme, stroški vzdrževanja, zavarovanja idr. pa so
vključeni v znesek lizinga, opremo je mogoče menjati za novejšo, možen pa je tudi
poznejši nakup.«
e) Faktoring (ang. factoring) je finančno orodje, ki nudi odpravljanje tveganj v
finančnem poslovanju, učinkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finančne
likvidnosti. Posebej je primeren za majhna, srednja, velika in hitro rastoča podjetja.
(Povzeto s spletne strani NLB d.d. (http://www.nlb.si/odkup-terjatev-faktoring).
Faktoring je način preskrbe denarja z odstopom kratkoročne terjatve, ki ima osnovo v
dobavi blaga ali storitve. V zadnjih letih se je osnovna funkcija faktoringa razširila
predvsem v ponudbo večjega obsega faktorinških storitev ter v razširitev te dejavnosti
na področju mednarodne trgovine. Funkcija faktoringa ni le odkup terjatve, svoje
komitente tudi zavaruje pred izgubo oziroma neplačilom terjatve ali pa terjatve
refinancira s predplačilom. Pred odkupom terjatev faktorska družba preveri boniteto
izvoznikovega kupca v tujini in na osnovi bonitetnih poročil omeji odkup terjatev.
Prevzete terjatve faktorska hiša skuša izterjati na svoj račun in na lastno tveganje.
Strošek financiranja je običajno določen odstotek nad običajno obrestno mero, ki jih
zaračunavajo banke. Faktor zagotavlja stranki plačilo odkupa terjatve do višine 80 %
fakturne vrednosti. Veliko faktorskih družb ima svoje poslovalnice v tujini ali pa imajo
sklenjene faktorske pogodbe s tujimi faktorskimi družbami, ki postanejo njihovi
korespondenti. Za izvoznike, ki bi se radi izognili plačilnemu tveganju, je možnost
pretvarjanja terjatev, ki jih imajo do svojih poslovnih partnerjev v tujini, v gotovinsko
plačilo odlična izbira, ker s tem ohranjajo svojo tekočo likvidnost. Velikokrat so
terjatve z rokom zapadlosti od 30 do 150 dni (Šenk Ileršič, 2009).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 8 od 44
3 OBVLADOVANJE TERJATEV V PODJETJU CALCIT
3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA, PROIZVODNJA KALCITNIH POLNIL
Slika 1: Podjetje Calcit (Vir: www.calcit.si)
Calcit d. o. o. je vodilni proizvajalec kalcijevo-karbonatnih polnil, granulatov in peskov v
Sloveniji, ki uspešno izvaža tudi v večino evropskih držav. Sodobna proizvodnja z lastnim
kamnolomom, kjer je zaposlenih 120 ljudi, obratuje v Stahovici pri Kamniku. Posebnosti
našega kamnoloma sta izjemna čistost in visoka belina kamnine, ki omogočata proizvodnjo
široke palete visoko kakovostnih izdelkov.
Odstreljeno kamnino predelujemo v polnila, granulate in peske po zapletenem tehnološkem
postopku, ki ga nenehno izpopolnjujemo, da bi kar najbolj ustregli našim cenjenim kupcem.
Zaradi kemijskih in fizikalnih značilnosti je uporabnost proizvodov velika in temeljna za
delovanje številnih industrij. To še posebej velja za kemično, papirno in gumarsko industrijo,
proizvodnjo ometov in fasad, v industrijah plastičnih mas in tesnil, v kmetijski in steklarski
industriji, v industriji gradbenih materialov, v gradbeni in cestni industriji, pri gradnji objektov,
cest itd. Njihova odlična kvaliteta omogoča Calcitu visoko konkurenčnost na zelo zahtevnem
trgu.
Prave poslovne odločitve, prodor na nove trge in usmerjenost v razvoj so odločilni dejavniki,
zaradi katerih Calcit danes sodi med najuspešnejša podjetja na svojem področju. Vodilni
smo na slovenskem in hrvaškem trgu, vse pomembnejši dobavitelj kalcijevih karbonatnih
polnil pa smo tudi v Evropi. Z uspešno prodajo izdelkov si vedno večji ugled ustvarjamo v
Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Poljskem, Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Rusiji in Srbiji.
Stremimo pa k temu, da obseg prodaje širimo tudi na trge drugih držav. Redno se
predstavljamo na mednarodnih srečanjih in sejmih.
Tudi v prihodnje načrtujemo investicije v separacijo in proizvodnjo, ki bodo še povečale
obseg in kakovost izdelkov in ugodno vplivale na okolje. Verjamemo, da si z odgovornim
ravnanjem do narave in ljudi še naprej zagotavljamo uspešno rast podjetja.
Družba pooblaščenka Calcit d. d. je obvladujoča družba družbe Calcit d. o. o. Slednja ima
prevladujoči vpliv v podrejeni družbi Calcit d. o. o. Kragujevac v Srbiji, v družbi Calcit d. o. o.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 9 od 44
Lika na Hrvaškem in Calcit Vratnica v Makedoniji. Družbe v skupini Calcit se konsolidirajo in
so v računovodskem poročilu izkazane med podjetji v skupini. Vse podatke o konsolidaciji in
skupinsko letno poročilo je mogoče dobiti na sedežu obvladujoče Družbe pooblaščenke
Calcit d. d., Stahovica 15, Stahovica.
Kratki naziv: Calcit d. o. o.
Dolgi naziv: Calcit proizvodnja kalcitnih polnil, d. o. o.
Naslov: Stahovica 15, 1242 Stahovica
Registracija: Družba Calcit d. d., Stahovica 15, Stahovica je bila vpisana v sodni register dne
15. 2. 1996 kot delniška družba. Dne 23. 1. 2006 se je preoblikovala v družbo z omejeno
odgovornostjo.
Organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo.
Osnovni kapital znaša: 1,150.125 EUR.
Lastništvo:
• 75-odstotni lastnik je Družba pooblaščenka Calcit d. d.,
• 25-odstotni lastnik je družba WIB GmbH iz Avstrije.
Matična številka: 5033918.
Davčna številka: SI13348990.
Šifra dejavnosti: 08.110 – Pridobivanje kamna.
Družbo zastopa glavni direktor Matevž Kirn, univ. dipl. inž. rud., skladno s statutom in
registracijo družbe. Nadzorni svet družbe je sestavljen iz šestih članov (Letno poročilo za
podjetje Calcit d. o. o., 2010).
Slika 2: Kamnolom v Stahovici
(Vir:www.calcit.si)
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 10 od 44
3.2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI TERJATEV
Terjatev je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zastavna pravica, da se od določene
osebe zahteva plačilo dolga, dobava kakih stvari ali opravljanje kake storitve. Pri terjatvah, ki
so sestavni del gibljivih sredstev, je treba ločeno izkazovati dolgoročne in kratkoročne
terjatve. Dolgoročna terjatev zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni, kratkoročna pa
največ v letu dni. Največkrat gre za pravice, ki so se pojavile na podlagi (Hočevar, Igličar in
Zaman, 2001):
dostavljenih, a še ne plačanih poslovnih učinkov,
izplačil, za katera še ni bila prejeta protivrednost (predujmi) ali
v zvezi s preveč plačanimi terjatvami.
Terjatve so lahko kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v
državi oziroma tujini, dani kratkoročni potrošniški krediti, dani kratkoročni predujmi in
varščine, kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, pa tudi druge kratkoročne terjatve,
kot so vstopni davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) (Turk, Kavčič, Kokotec -
Novak, Koželj in Odar, 2004).
Kadarkoli podjetje proda blago ali storitev in namesto plačila v denarju sprejme obljubo, da
bo plačilo opravljeno na določen prihodnji datum, s tem odobri kredit, ki se pri prodaji
prikazuje kot terjatev do kupca.
Če podjetje odobri preveč kreditov kupcem, ki niso plačilno sposobni, se lahko znajde v
likvidnostnih težavah. Terjatve do kupcev so manj likvidna naložba podjetja kot denar ali
kratkoročne finančne naložbe. Preden se terjatve do kupcev spremenijo v denar, preteče
nekaj časa, zato je napačne odločitve o kreditiranju kupcev mnogo dražje popraviti kot slabe
odločitve glede obvladovanja denarnih tokov in kratkoročnih finančnih naložb. Finančni vidiki
odobravanja kreditov kupcem so prepleteni s tržnimi odločitvami o potrebnem obsegu
prodaje. Če je podjetje preveč zadržano pri odobravanju kreditov, gredo kupci h
konkurenčnim podjetjem, kjer lažje dobijo kredit. Finančnik se mora pri odločitvah o politiki
odobravanja kreditov kupcev zavedati tržnega vidika teh kreditov in tesno sodelovati s tistimi
v podjetju, ki so odgovorni za prodajo (Mramor, 1993, str. 305–306).
Za dobro obvladovanje terjatev do kupcev je treba v podjetju vzpostaviti sodelovanje in
koordinacijo med prodajno in finančno službo. Prodajna služba se mora že ob prodaji blaga
in storitev zavedati, da je vsaka prodaja zaključena šele s plačilom. Pri sklepanju poslov
morajo biti pozorni na boniteto kupca, zavarovanje plačila in plačilne roke. Prodaja blaga po
eni strani poviša prodajo, lahko pa se zgodi, da poveča tudi neizterljive terjatve do kupcev ter
stroške njihove izterjave.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 11 od 44
3.2.1 RAZVRŠČANJE TERJATEV DO KUPCEV
Terjatve do kupcev lahko razvrstimo po naslednjih kriterijih, ki smo jih povzeli po spletni
strani Eudavki.si (http://www.eudavki.si/index.php?S=1&Article=29), Slovenski računovodski
standard 2005.
a) Glede na vsebino:
poslovne terjatve in
finančne terjatve.
b) Glede na subjekte, na katere se terjatve nanašajo:
terjatve do kupcev (terjatve v zvezi z prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in
opravljenimi storitvami ter terjatve za prodana opredmetena osnovna sredstva),
terjatve do drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev (ter do
države v zvezi z državnimi podporami pri prodaji),
terjatve do dobaviteljev (dobaviteljem dani predujmi, preplačila in varščine),
terjatve do zaposlencev (zaposlenim dani predujmi in odškodninske obremenitve),
terjatve do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida (terjatve do države iz
naslova plačanih davkov ali terjatve do tistih, ki so dolžni prispevati k poravnavi
izgube),
terjatve do financerjev (predvsem v zvezi z nevplačanim, v plačilo zapadlim vpisanim
kapitalom),
terjatve do uporabnikov finančnih naložb (terjatve za obračunane obresti ter deleže v
njihovem čistem dobičku),
terjatve do države (terjatve, povezane z vstopnim davkom na dodano vrednost),
terjatve do strank v državi in
terjatve do strank v tujini.
c) Glede na zapadlost:
dolgoročne terjatve do kupcev (zapadejo v obdobju, daljšem od enega leta, in se
lahko pojavljajo v zvezi s prodajo na kredit z dolgoročnim odplačevanjem, lahko pa
tudi kot odložene terjatve za davek ali kot dolgoročne varščine),
kratkoročne terjatve (zapadejo v obdobju, krajšem od enega leta).
d) Glede na verjetnost plačila:
dvomljive terjatve (terjatve, za katere obstaja sum, da mogoče ne bodo poravnane ali
pa bodo poravnane le delno),
sporne terjatve (terjatve, za katere je upnik vložil predlog za izterjavo preko sodišča).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 12 od 44
3.2.2 FINANCIRANJE POSLOVNIH TERJATEV DO KUPCEV
Večina podjetij v sodobnem tržnem gospodarstvu posluje na principu prodaje na kredit. To
pomeni, da kupec poravnava svoje obveznosti do podjetja, ki mu je prodalo določen proizvod
ali opravilo storitev, šele določen čas po prejemu blaga ali opravljeni storitvi. Za čas med
izdajo fakture do končnega poplačila izkazujemo terjatve do kupca blaga. Ločeno
spremljamo terjatve do tujih in domačih kupcev, vsake izkazujemo na svojem kontu. Glede
na slovenske računovodske standarde (SRS) 2006 knjižimo terjatve na konto 12, ki se
imenuje kratkoročne terjatve do kupcev. V tej skupini se izkazujejo tudi kratkoročni blagovni
in potrošniški krediti. Posebej pa se izkazuje oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do
kupcev.
Ko je podjetje prodalo svoj proizvod ali storitev, je upniku izstavilo račun. Račun je listina, ki
mora vsebovati naslednje sestavine: podatke o prodajalcu in kupcu, o vrsti, količini in ceni
blaga, znesek za plačilo, plačilne pogoje, datum prodaje in datum dogovorjenega plačila.
Obstajajo pa tudi primeri, ko računa ni dovoljeno izdati, ker ne gre za prodajo, temveč za npr.
pogodbene kazni, plačilo odškodnine ipd. V takih primerih se podjetje odloči za sklenitev
pogodbe, ki se overi pri notarju in se tako šteje za verodostojno listino, enako kot račun
(Jamnik, 2009).
Podjetje mora torej najprej izdelati proizvod, ga prodati in izstaviti fakturo. Faktura mora biti
poknjižena na prave konte in pravega poslovnega partnerja. Vmesni čas med izdajo fakture
in dejanskim plačilom imenujemo stanje terjatev. Ker pa je plačilna nedisciplina dandanes
zelo velika, je državni zbor sprejel več predpisov, ki naj bi stanje na tem področju izboljšalo.
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (odslej
ZPreZP).
3.2.3 ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP)
ZPreZP povzema in razširja določbe Direktive Evropskega parlamenta 2011/7/EU (v
nadaljevanju direktiva), ki naj bi jih članice Evropske unije prevzele v svoj pravni red do leta
2013. Direktiva je namreč začela veljati 15. marca 2011 (Hieng, 2011).
Razlogi za sprejetje direktive v našem gospodarskem prostoru pa so naslednji:
zamude pri plačilih negativno vplivajo na likvidnost in otežujejo finančno upravljanje
podjetij;
zaradi zamud pri plačilih upniki potrebujejo zunanje financiranje, kar zmanjšuje
njihovo konkurenčnost in dobičkonosnost,
podjetjem je treba omogočiti trgovanje na celotnem območju EU po enakih pravilih,
da ne bi prihajalo do izkrivljanja konkurence.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih se nanaša na gospodarske subjekte, med katere
spadajo:
− gospodarske družbe,
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 13 od 44
− samostojni podjetniki posamezniki,
− druge pravne in fizične osebe (zasebniki), ki opravljajo pridobitno dejavnost ter
− druge pravne osebe;
pa tudi na razmerja med gospodarskimi subjekti in javnimi organi:
− organi Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
− javni skladi, javne agencije in javni zavodi ter
− druge osebe javnega prava.
Zakon o preprečevanju zamud pravi, da je denarna obveznost sestavljena iz glavnice in vseh
dajatev, navedenih na računu. Če pa dolžnik ne izpolni denarne obveznosti v dogovorjenem
ali zakonsko predpisanem roku, ga doletijo posledice, predpisane z ZPreZP, upniku mora
plačati zamudne obresti in pavšalni strošek izterjave 40 evrov za vsako terjatev. V praksi
vidimo slabost tega predpisa, saj se omenjeni strošek ne zaračunava. Poleg tega mora
dolžnik vse svoje dospele obveznosti prijaviti v večstranski pobot.
Kaj je večstranski pobot in kako poteka?
Večstranski ePobot Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES)
poteka med gospodarskimi subjekti, samostojnimi podjetniki in proračunskimi uporabniki.
Dolžniki prijavljajo posamezne obveznosti do posameznega upnika. Pri tem morajo navesti
podatke o upniku in podatke o posamezni obveznosti (davčno številko upnika, datum in
številko računa, datum nastanka zamude, dolgovani znesek ter zaporedno številko prijave).
EPobot se izvaja preko moderne spletne storitve ePobot na strani AJPES-a. Za prvo
uspešno prijavo se mora uporabnik prijaviti in pridobiti certifikat. Le na podlagi tega lahko
prosto dostopa do vseh storitev ePobota. Časovni načrt izvajanja pobotov na začetku leta
določi AJPES, prav tako določijo uro, do katere morajo biti prijavljene vse obveznosti. Prijave
potekajo enkrat mesečno. Rezultati so prav tako objavljeni na straneh AJPES. Agencija si
pridružuje pravico do izdaje fakture za opravljeni znesek pobota. Cena storitve
večstranskega pobota je določena v tarifi nadomestil stroškov za izvajanje večstranskega
pobota. Tarifa je predvidena in enaka ceni, ki jo AJPES zaračunava pri izvajanju
neobveznega prostovoljnega večstranskega pobota, to je v višini ene tisočinke (1 ‰)
dejansko pobotanega zneska. Razlikovati moramo pojma prijavljeni znesek in dejansko
pobotani znesek. V sistem prijavimo vse dospele neporavnane obveznosti, ki pa niso nujno
tudi pobotane. Zakon pravi, da je vsako zapadlo obveznost potrebno prijaviti le enkrat, in
sicer le v tisti krog pobota pri AJPES, ki sledi datumu nastanka zamude pri poravnavi
njegovih obveznosti.
Sistem za zdaj zagotavlja hiter, varen, preprost, učinkovit in poceni način poravnave
medsebojnih že dospelih obveznosti. Dokazila o opravljenih večstranskih pobotih AJPES
hrani deset let od dneva izvedbe večstranskega pobota.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 14 od 44
4 UPRAVLJANJE S TERJATVAMI DO KUPCEV V PODJETJU
CALCIT
V nadaljevanju se bomo usmerili predvsem k upravljanju s terjatvami na konkretnem primeru
podjetja Calcit. Vsako podjetje si mora najprej priskrbeti finančna sredstva za zagon
proizvodnje, izbrati kakovosten in motiviran kader, najeti opremo in delovne stroje ter najti
pravo lokacijo za proizvodnjo in poslovne prostore. Vendar do tu še ni sklenjen noben
prodajni posel in o terjatvah še ne moremo govoriti. Vse se začne s prvim sklenjenim poslom
med kupcem in prodajalcem. Če hočemo prodati določen proizvod, moramo najprej najti
ustreznega kupca in vzpostaviti partnerske vezi med bodočimi poslovnimi partnerji. Pri tem
moramo biti previdni in hkrati odprti v smislu, da se predstavimo in ponudimo vse informacije,
ki zanimajo našega bodočega kupca o nas. Na voljo mu moramo biti ob vsakem trenutku.
Naše podjetje v zadnjem času posluje predvsem s papirno industrijo. Narava dela papirne
industrije pa je v tem, da ne sme ostati brez potrebne surovine za nadaljnje delo. Proizvodnja
Calcit mora skrbeti za neprekinjeno dobavo svojega materiala določenemu kupcu. Če kupec
dela vse dni v letu, se mora naša proizvodnja temu prilagoditi. Izpad surovine za kupca
pomeni izpad proizvodnje, s tem pa velik strošek. Naše podjetje s tem izgubi dobro ime.
Preveriti moramo, s kom sploh poslujemo. Pomembno je, da bodočega poslovnega partnerja
osebno spoznamo in ga seznanimo s svojo prodajno ponudbo ter s plačilnimi in prodajnimi
pogoji.
4.1 PLAČILNI IN PRODAJNI POGOJI
Poleg celovitega obvladovanja prodaje direktor komerciale skrbi tudi za sklepanje novih
poslov z bodočimi kupci. Z manjšimi kupci se dogovarjajo po telefonu oziroma po elektronski
pošti, z večjimi pa se organizirajo sestanki na sedežu podjetja ali kje drugje. Med manjše
kupce v našem podjetju prištevamo tiste, ki letno kupijo do 500 ton našega materiala, za
večje pa vse ostale.
Za manjše kupce ima podjetje že vnaprej določene komercialne pogoje. Kupcu se pri predaji
blaga izstavita dobavnica in račun. Rok plačila je 30 dni od datuma dobave blaga, upošteva
se pariteta EXW Stahovica, kar pomeni, da kupec sam nosi stroške in tveganja pri prevozu
iz skladišča prodajalca do cilja. Cena je določena po uradnem ceniku podjetja.
Za večje kupce pa se plačilni in prodajni pogoji določajo individualno na podlagi sklenjene
prodajne pogodbe. Pogodba je ena najpogostejših in najpomembnejših oblik sklepanja
poslov. Bistvene sestavine prodajne pogodbe so podatki o vrsti materiala, količini, ceni,
kvaliteti, datumu predvidene dobave, kraju izpolnitve pogodbe ter rok in načini plačila.
Dokumente izmenjamo po telefaksu ali elektronski pošti. Za podjetje je razumljivo, da si
izbori čim krajše plačilne roke, kupec pa teži k čim daljšim. Če kupec plačuje pred rokom
zapadlosti, se mu odobri popust. Popusti se gibljejo 1,5–3 % glede na prevzeto količino
materiala. S transportnimi klavzulami Incoterms (International Commerce Terms), to je zbirka
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 15 od 44
mednarodnih pravil za določanje cene blaga in prehoda rizikov, se določi, kdo krije stroške
prevoza, kdo organizira prevoz, kdo plača zavarovanje blaga itd. Ti pogoji veljajo po celem
svetu in so namenjeni lažjemu sporazumevanju med prodajalci in kupci. V primeru, da kupec
ne plačuje na valuto, pričnejo teči zakonske zamudne obresti v višini obrestne mere,
določene s sklepom banke komitenta. O vsem tem se dogovori direktor komerciale, za vso
nadaljnjo realizacijo pa poskrbijo zaposleni v oddelku prodaje.
Večina naših kupcev plačuje z odloženim rokom plačila, ki se giblje od 30 do 90 dni, izjema
je samo eno podjetje, ki plačuje z rokom 120 dni. Povprečni rok plačila je 60 dni po prejetju
blaga. Pojasniti moramo, da se plačilni roki za posameznega kupca med letom ne
spreminjajo. Večina kupcev se drži valutnih rokov, vendar obstajajo tudi takšni, ki
enostransko podaljšujejo plačilne roke z neplačilom dolga in plačujejo v roku od 15 do 45 dni
po zapadlosti računa. Za najboljše plačnike štejemo tiste, ki svoja sredstva nakažejo na rok
plačila, oziroma tiste, ki plačujejo s popustom.
V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih so jasno določeni plačilni roki med
gospodarskimi subjekti. Vsak izdani ali prejeti račun mora vsebovati ta podatek. Če plačilni
rok ni določen, vzamemo 30 dni od dneva prejema računa. Če datum plačila ni dogovorjen
ali ni razviden z računa, je pomemben le datum prejema računa. Praviloma naj plačilni rok ne
bi bil daljši od 60 dni. Toda še vedno obstaja možnost, da se pogodbeni stranki pisno
dogovorita za plačilni rok, ki pa ne sme biti daljši od 120 dni.
Če je plačilni rok dogovorjen, začne teči z dnem, dogovorjenim za prejem blaga ali opravo
storitve, če je blago prejeto ali storitev opravljena najkasneje na dogovorjeni dan. Če pa
plačilni rok ni dogovorjen, mora kupec svojo obveznost poravnati v 30 dneh od dneva, ko
je prejel račun.
Na področju plačevanja se je v zadnjih dveh letih zgodila vrsta novitet in uvajanje novih
plačilnih instrumentov, kot je plačilni nalog SEPA (Single Euro Payment Area), ki ga že
uporabljamo za domača in čezmejna plačila (Marinkovič, 2009).
Podjetje Calcit je sklenilo posel, prodalo svoj material po zgoraj navedenih prodajnih in
plačilnih pogojih, in želi, da kupec poravna svojo obveznost po enem izmed spodaj naštetih
načinov poravnave. Obstaja več načinov, ti pa se najpogosteje uporabljajo v našem podjetju.
1) V denarju preko plačilnega naloga SEPA
Praviloma naj bi se denarne obveznosti poravnavale v denarju. SEPA je enotni način
plačevanja v Evropi. Gre nedvomno za največji projekt na področju plačil v Evropi, saj
zajema okoli pol milijarde prebivalcev in do 25 milijonov podjetij. Prednosti plačil SEPA so
enoten standard za vsa plačila, informacije o izvršenih plačilih in denarnih sredstvih na
računih prejemnikov še isti dan in enak obrazec za vse vrste plačil (uvedba univerzalnega
obrazca) (Marinković, 2009). Za poslovanje s plačilnim nalogom SEPA je nujna uporaba
dveh kod, BIC in IBAN. Kodi sta potrebni za izvrševanje plačilnih nalogov in zagotavljanje
nedvoumne identifikacije.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 16 od 44
2) Kompenzacija
Pobot oziroma kompenzacija je način unovčevanja terjatev oziroma poravnavanja obveznosti
brez prenosa denarnih sredstev. To pomeni, da se pobotajo medsebojne terjatve in
obveznosti med dvema ali več osebami. Pobot steče takrat, ko ena stranka drugi da izjavo,
običajno v pisni obliki z dokumentom Predlog za kompenzacijo, katerega oblika pa ni
predpisana. Po sprejetju predloga kompenzacije se ta opravi običajno na dan zapadlosti
terjatev in obveznosti in ne na dan sprejetja predloga kompenzacije, ki je pogosto podpisan
že pred zapadlostjo. Pobot je lahko popoln, to pomeni, da se terjatev in obveznost poravnata
v celotnem znesku, ali delen (terjatev in obveznost se pobotata le deloma), pri čemer pa se
preostanek terjatve ali obveznosti poravna v skladu z dogovorom med strankama.
3) S cesijo
Pri cesiji upnik s pogodbo prenese svojo terjatev na koga tretjega, pri čemer pa mora izvzeti
tako tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tiste, ki so povezane z
osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Prvotni upnik se
imenuje cedent, novi upnik pa cesionar. Nanj s prenosom preidejo tudi vse stranske pravice
iz dolga, kot so zamudne obresti, penali ipd.
Ločimo dva primera:
- ko dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti,
ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene
terjatve;
- ko pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se
zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.
V obeh primerih mora prevzemnik izročiti odstopniku vse, kar je izterjal več, kot znaša
njegova terjatev do njega (DAFIS, 2007, str. 22).
4) S prevzemom dolga
Dolg se prevzame s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom z upnikovo privolitvijo. Gre za
spremembo osebe dolžnika z upnikovo privolitvijo. Razen v izrednih primerih s prevzemom
dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti
oziroma se za potrebe izvajanja zakona o preprečevanju zamud pri plačilih šteje, da je
obveznost poravnana (Hieng, 2011).
5) S plačilom na podlagi asignacije (nakazila)
Z nakazilom (asignacijo) upnik pooblasti svojega dolžnika, da namesto njega izpolni
obveznost do tretjega, tega (prejemnika nakazila) pa pooblasti, da to nakazilo sprejme. Če
tretji privoli v nakazilo za izpolnitev obveznosti, ta obveznost ne preneha, razen če je
dogovorjeno drugače, niti z njegovo privolitvijo v nakazilo niti z dolžnikovim sprejemom,
temveč preneha šele z dolžnikovo izpolnitvijo (plačilom). Na kratko lahko povzamemo, da pri
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 17 od 44
asignaciji nastopajo tri pogodbene stranke. Asignat, asignant in asignator. Šele ko je
asignacija podpisana in plačana, je postopek zaključen (Hieng, 2011).
6) Z večstranskim pobotom
Z večstranskim pobotom prenehajo medsebojne terjatve in obveznosti. Ločimo prostovoljne
ali obvezne pobote. Kot prostovoljno v našem primeru lahko navedemo e-kompenzacijo, ki
se izvaja preko spletnih aplikacij (Hieng, 2011).
4.2 ZAVAROVANJE TERJATEV
Vsakodnevno spremljanje novic o gospodarski krizi in plačilni nedisciplini v raznih medijih,
zlasti po televiziji in internetu, lahko pripomore k boljši razgledanosti in še pravočasnemu
ukrepanju v poslovnem svetu. Vse več je dolžnikov, ki skušajo privarčevati na račun
neplačila oziroma zmanjšanega plačila svojih dolgov. Če se ta denarni krog prekine,
posledično vplivamo na likvidnost in konkurenčnost podjetja. Problem plačilne nediscipline
pa ni prisoten samo pri nas, ampak je razširjen že po celem svetu. Podjetja se morajo
zavedati, da danes v poslovnem svetu ni več zaupanja in prijateljstva. Obnašati se moramo
kot dober gospodar, pri tem pa uporabiti vse možne načine, da dosežemo poplačilo terjatev.
Kot smo že omenili, naše podjetje posluje tudi s tujimi poslovnimi partnerji. Poslovanje s
tujino je lahko povezano z različnimi tveganji, ki se jim ne moremo izogniti. Tvegamo pri izbiri
pravega poslovnega partnerja in njegovi plačilni sposobnosti. Plačilno tveganje spada med
največja tveganja pri poslovanju s tujino. Eden od ukrepov, s katerim se temu izognemo, je
prevzem tveganja tretje osebe, v našem primeru zavarovalnice. Če s kupcem poslujemo
prvič in ga ne poznamo osebno, moramo najprej preveriti njegovo boniteto. Pojem bonitete
bomo spoznali v podpoglavju 4.3.1.
Najvarnejši način poslovanja je avansno plačevanje, vendar pa je možnost tovrstnega
poslovanja odvisna predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank. Uporabljamo ga
predvsem takrat, kadar sklepamo posle z novimi poslovnimi partnerji ali s partnerji, ki niso
naši stalni kupci. Avansni način poravnave obveznosti uporabljajo tako domači kot tuji kupci.
V poslovnem svetu obstaja več ukrepov za pravočasno odpravo tveganj. Najboljši način za
odpravo tveganj, povezanih s finančno nedisciplino, je učinkovito upravljanje in zavarovanje
terjatev. V nadaljevanju bomo predstavili najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi
smo glede na realizacijo plačila našega dolžnika precej bolje zavarovani (Jamnik, 2009).
V kolikor se zahteve po avansnem plačilu ne da uveljaviti, posežemo po spodaj navedenih
oblikah zavarovanja terjatev:
zastavni pravici na premičninah (ročna zastava),
zastavni pravici na nepremičninah (hipoteka),
poroštvu,
menici,
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 18 od 44
bančni garanciji.
4.2.1 ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH (ROČNA ZASTAVA)
Zastavna pravica daje upniku pravico, da se v primeru neplačila terjatve poplača iz vrednosti
zastavljenega predmeta, skupaj z obrestmi in stroški, pred vsemi drugimi upniki zastavitelja,
katerih terjatve niso zavarovane z zastavno pravico ali ki so zastavno pravico na
zastavljenem predmetu pridobili za upnikom (Jamnik, 2009).
Klasična ročna zastava nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko (in pod pogojem da)
zastavitelj zastavljeno stvar izroči v posest upniku ali tretji osebi za upnika. Vedno bolj se
uveljavlja tudi neposestna zastavna pravica, pri kateri zastavljena premičnina ostane v
posesti zastavitelja. Če gre za zastavitev delovnih sredstev, kot so stroji in vozila, je za
dolžnika neposestna pravica mnogo boljša, saj lahko zastavljene stvari kljub temu uporablja,
ne sme pa jih prodati ali odtujiti brez soglasja upnika.
AJPES vodi register neposestnih zastavnih pravic, kjer so vpisane premičnine, zarubljene v
postopkih izvršbe in zavarovanja. Zastavimo lahko katerokoli stvar, ki ima premoženjsko
vrednost. To so lahko vrednostni papirji, terjatve in druge pravice. Če terjatev, ki je
zavarovana s zastavno pravico, ni plačana ob zapadlosti, lahko zastavni upnik zahteva, da
sodišče izda odločbo, naj se zastavljena nepremičnina proda in opravi poplačilo po pravilih,
ki veljajo za izvršbo (Jamnik, 2009).
4.2.2 ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINAH (HIPOTEKA)
Najpogostejši način nastanka hipoteke je s pravnim poslom, praviloma gre za pogodbo.
Prednost hipoteke je v dejstvu, da nepremičnina ohranja vrednost, v nasprotju z nekaterimi
premičninami, katerih vrednost se s potekom časa lahko zmanjšuje. Pogoj za nastanek
hipoteke je njen vpis v zemljiško knjigo. Za hipoteko kot knjižno zastavno pravico je značilno,
da se v zemljiško knjigo vpiše s točno določenim najvišjim zneskom, do katerega hipoteka še
daje realno jamstvo (Kerestež, 2003, str. 21).
Če dolžnik svoje terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, ne plača v dogovorjenem roku, lahko
upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Ta postopek pa je za
gospodarske družbe dokaj zapleten in dolg. Zato zakon daje možnost, da se hipoteka
ustanovi tudi v obliki notarskega zapisa. V tem primeru je mogoča neposredna izvršba in ni
potrebna tožba, saj se tak zapis šteje kot verodostojen.
Hipoteka preneha, če dolžnik upniku poravna terjatev v celoti ali če se upnik s pisno izjavo
odpove hipoteki oziroma je bila hipoteka uničena in ni bila obnovljena (Kerestež, 2003, str.
21).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 19 od 44
4.2.3 POROŠTVO
Jamnik (2009) v svojem članku, objavljenem v reviji Kapital, pravi, da poroštvo nastane na
podlagi pisne izjave poroka, da bo izpolnil zapadlo obveznost dolžnika, če je ne bo izpolnil
dolžnik. Obveznost se lahko zavaruje z več poroki hkrati, porok oziroma poroki pa
odgovarjajo v enakem obsegu kot dolžnik.
Prednost poroštva je v preprosti sklenitvi pogodbe, slabost pa je, da je poplačilo odvisno od
premoženjskega stanja dveh oseb, ki odgovarjata le s svojim celotnim premoženjem. Poroki
naj bodo ekonomsko močni, da lahko pričakujemo poplačilo v času zapadlosti zavarovane
terjatve.
Poznamo dve obliki poroštva, in sicer subsidiarno in solidarno. Glavna razlika med njima je
čas nastanka obveznosti za poravnavo dolga do upnika. Pri subsidiarnem poroštvu lahko
upnik terja poroka šele v primeru, če dolžnik tudi po upnikovi pisni zahtevi ne izpolni svoje
obveznosti. Dovolj je že, da upnik terja glavnega dolžnika s pisnim opominom in ni potrebno,
da sproži postopek sodne izterjave.
Pri solidarnem poroštvu pa lahko upnik za poravnavo zapadle terjatve terja tako glavnega
dolžnika kot tudi poroka. V tem primeru je porok dolžan plačati obveznost do upnika takoj po
njeni zapadlosti.
4.2.4 MENICA
Jamnik (2009) pravi, da je menica najstarejši inštrument zavarovanja. Menica je vrednostni
papir, ki je lahko plačilno sredstvo, kreditni inštrument in služi kot zavarovanje obveznosti.
Izdana mora biti v pisni obliki, pri čemer menična obveznost nastane z vpisom v menico, s
katero se uveljavlja in prenaša. Po vsebini je precej preprosta, zato jo lahko sestavi vsakdo.
Na voljo pa je tudi formulirana menica.
Menica pomeni obljubo izdajatelja, da bo plačal on sam oziroma nekdo tretji, ki bo menico
kasneje sprejel (akceptiral). Z drugimi besedami to pomeni, da kdor pridobi menico, dobi od
svojega dolžnika obljubo, da bo ta kasneje plačal dolg. Tu gre za odloženo plačilo oziroma
kredit. V kolikor menico sprejme (akceptira) banka, to upniku predstavlja dodatno varstvo, da
bo njegova terjatev res plačana v celoti v dogovorjenih rokih, saj se s tem za plačilo na
menici dogovorjenega zneska zaveže tudi banka. V praksi menica pomeni, da se dolžnik, ki
jo je izdal, ne more upirati njenemu unovčevanju z ugovori v zvezi s poslom, ki je bil podlaga
za izdajo menice.
Poznamo dve vrsti menic, in sicer lastno menico in trasirano menico. Vsebina lastne menice
je, da izdajatelj (trasant) prevzema obveznost, da bo ob zapadlosti plačal meničnemu upniku
(remitentu) v menici zapisano menično vsoto. Vsebina trasirane menice pa je, da izdajatelj
izda poziv drugi osebi (trasatu), da ta plača upniku v menici zapisano vsoto. Pri obeh vrstah
menic lahko obstaja tudi tretja oseba (avalist), ki podpiše menico na sprednji strani in s tem
postane porok za plačilne obveznosti iz menice.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 20 od 44
Vsaka menica mora vsebovati:
označbo, da gre za menico,
nepogojno nakazilo, da se plača določeno vsoto denarja,
navedbo trasata – tistega, ki naj plača,
navedbo remitenta – tistega, kateremu je treba plačati,
kraj in dan izdaje menice in rok zapadlosti menice,
podpis trasanta – izdajatelja.
Kot oblika zavarovanja denarnih obveznosti je menica lahko že izpolnjena v vseh elementih
ali pa vsebuje samo podpis dolžnika (bianco menica). V postopku unovčevanja bianco
menice je treba banki predložiti poleg pravilno izpolnjene menice še menično izjavo, s katero
je izdajatelj menice pooblastil upnika za izpolnitev menice, ter nepreklicno in brezpogojno
pooblastilo izdajatelja banki za unovčenje menice. Ob prejemu bianco menice v zavarovanje
je treba vključiti še klavzulo »brez protesta«. To pomeni nepreklicno, brezpogojno pooblastilo
za unovčenje menice.
Nevarnost, ki izhaja iz tovrstnega zavarovanja denarnih obveznosti, tiči v možnosti, da
dolžnik kasneje to pooblastilo prekliče. Banka je kot pooblaščenec imetnika poslovnega
računa pri upravljanju s sredstvi na računu vezana na njegova navodila in če ta pooblastilo
prekliče, mora banka preklic upoštevati. To v praksi pomeni, da se lahko dolžnik zaveže za
plačilo, nato pa se od te dolžnosti pred izpolnitvijo odveže.
V kolikor so vsi pogoji za unovčevanje obveznosti menice izpolnjeni, banka na plačilni dan
unovči menico do zneska, kot ga dopušča kritje na računu meničnega dolžnika. Na tem
mestu je treba opozoriti na novo težavo. Dolžnik lahko izda menico v zavarovanje v višjem
znesku, kot si to lahko dejansko privošči. Tako se lahko menični upnik poplača le do višine
kritja na dolžnikovem računu. Tudi če po plačilnem dnevu pride do dodatnih prilivov na
dolžnikov račun, to ne omeni dopolnitve izpolnitve menične obveznosti samo po sebi, pač pa
mora upnik za to vložiti izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine na pristojno
sodišče.
4.2.5 BANČNA GARANCIJA
Bančna garancija je oblika jamstva za natančno določena tveganja. To jamstvo se realizira,
če glavni dolžnik ne izpolni svojih obveznosti. Gre za verjetno obveznost, ki le z neizpolnitvijo
glavnega dolžnika postane dejanska (Hrastelj, 1990, str. 252). Bančna garancija (bank
guarantee) sama po sebi ni plačilno sredstvo, temveč je instrument zavarovanja. Njen
namen je zmanjševanje nevarnosti udeležencev v poslu v primeru neplačila oziroma
neizpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti v dogovorjenih rokih. Je pismeni pravni posel,
ki se vedno izpolni v denarju, čeprav obveznost, katere izpolnitev se garantira, ni denarna
(Kranjc, 2010, str. 12).
Po Falatovu (1996, str. 11–15) je bančna garancija po svoji vsebini samostojna obveza
banke, ki je abstraktna, popolnoma ločena od osnovnega posla, da izplača garantirani
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 21 od 44
znesek, pod pogojem, da upravičenec izpolni pogoje, navedene v garanciji. V bančni praksi
imajo tovrstne garancije klavzulo plačljivosti »na prvi poziv«, kar pomeni, »najprej plačaj, šele
nato izpodbijaj zahtevek za plačilo«. Garancija na prvi poziv je nepreklicna obveza banke
garanta, ki jo izda garant po navodilih naročnika, da bo ob predložitvi pisne zahteve, ki je v
skladu z garancijskimi pogoji, upravičencu plačal katerikoli zahtevani znesek, vendar največ
do zneska, ki je določen v garanciji. V poslovni praksi se garancije s klavzulo plačljivosti »na
prvi poziv« pojavljajo v dveh različicah, in sicer:
garancije, ki so plačljive samo po predložitvi zahteve upravičenca za plačilo, t. i.
simple demand gurantees;
garancije, ki so plačljive proti predložitvi zahteve upravičenca za plačilo ter proti
istočasni predložitvi njegove pisne izjave (da nasprotna pogodbena stranka svojih
obveznosti ni izpolnila) in dokumentov, ki so v garanciji točno navedeni (gre za t. i.
dokumentarne garancije – documentary gurantees).
Podjetje Calcit uporablja zavarovanje terjatev s bančno garancijo. Pogodbo o zavarovanju
domačih in izvoznih terjatev je sklenilo pri Slovenski izvozni družbi SID – Prva kreditna
zavarovalnica. Zavarovali smo terjatve, ki nastanejo z dobavami blaga oziroma z
opravljanjem storitev kupcem v tujini (izvozne terjatve). Podjetje je bilo dolžno ponuditi
zavarovalnici v zavarovanje vse terjatve z odloženim rokom plačila. SID pred sklenitvijo
pogodbe preveri boniteto kupca, na katero se glasijo terjatve, ki so predmet zavarovanja,
prav tako pa njihovo boniteto preverja tudi v času trajanja pogodbe. V našem primeru imamo
zavarovanje na štirih kupcih, kar predstavlja zanemarljiv odstotek terjatev. Pri bančni
garanciji moramo biti pozorni, da vsebuje vse potrebne sestavine in podatke. Posebej
moramo biti pozorni na kraj izdaje bančne garancije, na začetek veljavnosti in čas veljavnosti
ter podpis pooblaščene osebe v banki. Vsi spori se rešujejo na podlagi pristojnega prava.
Uporabnik bančne garancije pa se mora zavedati, da je ob unovčevanju upravičen do največ
maksimalnega zneska, zapisanega v garanciji, čeprav ima zaradi neizpolnitve pogodbe
morda večjo škodo. V našem primeru zniža zavarovalnica osnovo za izračun zavarovalnine
za 15 %.
4.3 SPREMLJANJE DOLŽNIKOV PREKO BONITET
Vsako podjetje se pri svojem poslovanju srečuje s kupci, ki spadajo v skupino rizičnih
plačnikov. S tem pa poslovanje postane tvegano. Da bi se zavarovalo pred neplačilom
terjatev, lahko poseže po preverjanju bonitetnih ocen preko različnih bonitetnih hiš. V
nadaljevanju bomo predstavili primer bonitetne ocene na podjetju Količevo Karton, katerega
predstavlja bonitetna hiša Gvin.com.
Boniteta podjetja je ocena verjetnosti nastopa insolventnosti podjetja v prihodnosti.
Preverjanje bonitete ni enkratno opravilo pred sklenitvijo pogodbe, ampak jo je treba
spremljati, dokler posel ni zaključen s plačilom, kar je posebej pomembno za dolgoročna
pogodbena razmerja, da bi se lahko pravočasno odzvali s prekinitvijo dobav, zahtevali
dodatna jamstva in podobno (Ademovič, 2008, str. 4).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 22 od 44
4.3.1 POJEM BONITETE IN DEJAVNIKI BONITETE PODJETJA
Boniteta v poslovnem svetu pojmuje posamezne lastnosti podjetja, kot so likvidnost njegovih
sredstev, finančna varnost in donosnost. Poznavanje bonitete podjetja je namenjeno
predvsem zmanjševanju finančnega tveganja. Sodobno pojmovanje bonitete pa upošteva še
druge lastnosti in značilnosti podjetja ter povezave z okoljem. Boniteta nam prikaže kupčevo
zanesljivost, solidnost, uspešnost in obetavnost. Na podlagi teh kriterijev se podjetje lažje
odloči o tem, ali s kupcem sodelovati ali ne. Če je bonitetna ocena slaba, lahko poslujemo
edino z avansnim plačilom. Uporaba bonitete nam zagotovi preventivni ukrep, s katerim se
poskušamo izogniti poslovanju z nelikvidnimi partnerji.
Glavne razlike so vidne v teh značilnostih (Knez - Riedl, 2000, str. 20):
ob količinskih dejavnikih upošteva tudi kakovostne in med njimi vse bolj zmožnosti
(potenciale podjetja),
izhaja sicer iz preteklosti podjetja, a je načrtno usmerjeno v prihodnost,
upošteva tudi dogajanja in stanja zunaj podjetja, v njegovem okolju,
za uspeh podjetja je pomemben tudi razvoj, usklajen z naravnim in drugim okoljem.
Boniteta podjetja je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo kakovostnih in analizo
količinskih dejavnikov.
Pri analizi kakovostnih dejavnikov bonitete se osredotočimo na splošne značilnosti podjetja,
dejavnost podjetja, prvine zmogljivosti podjetja, tržne usmeritve in druge dejavnike v podjetju.
Obravnavamo jih v pisni obliki. Pri splošnih značilnostih opišemo pravno obliko, obliko
lastnine, starost, velikost, lokacijo, organiziranost, informacijski sistem in poslovne povezave.
V okviru dejavnosti podjetja je pomembna dejavnost (opis, razvoj, spremembe), proizvodno-
prodajni program, kakovost proizvodov in storitev ter tehnologija. Med prvine podjetja
uvrščamo zaposlene, poslovodstvo, tehnične zmogljivosti, naložbeno dejavnost in inovacije.
Tržna usmeritev pomeni pregled kupcev (pogajalska moč, boniteta, ciljne skupine),
dobavitelje (odvisnost, sestava, pogajalska moč in tekmece, ki so prisotni na trgu). Drugi
dejavnik pa zajema poslovno moralo, strategije, poslovni ugled, kulturo in ekološko
usmerjenost.
Namen količinskih dejavnikov pa je prikaz okoliščin in izidov poslovanja v merljivem smislu.
Daje nam neko vizualno podobo podjetja, na podlagi katere se odločamo o nadaljnjem
poslovanju. S pomočjo spodaj naštetih kazalnikov presojamo količinske bonitete podjetja
(Knez - Riedl, 2000, str. 20):
kazalniki zmogljivosti (zaposleni, izraba delovnega časa, tehnične zmogljivosti),
kazalniki obsega, sestave in gibanja dejavnosti proizvodnje, prodaja,
zunanjetrgovinska menjava),
kazalniki kakovosti proizvodov in storitev,
kazalniki sredstev in virov sredstev,
koeficienti obračanja,
kazalniki uspeha,
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 23 od 44
kazalniki produktivnosti,
kazalniki donosnosti,
kazalniki denarnega toka,
kazalniki vlaganj v razvoj in inovacijske dejavnosti,
okoljski kazalniki.
4.3.2 OPIS MODELA AJPES S.BON
Pripis bonitetnih ocen slovenskim podjetjem z modelom AJPES S.BON temelji na analizi
računovodskih izkazov in nastopov dogodka neplačila za celotno populacijo v slovenskih
podjetjih v daljšem časovnem obdobju. Dogodek neplačila je opredeljen kot nastop vsaj
enega izmed naslednjih dogodkov: začetka postopka stečaja, prisilne poravnave, likvidacije
ali prisilne likvidacije. Blokade transakcijskega računa in objave sodišč za podjetje in za
odvisne družbe se upoštevajo kot mehke informacije, ki se upoštevajo pri ažuriranju
bonitetnih ocen med letom oziroma po njihovem pripisu na podlagi letnega poročila (povzeto
po spletni strani www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/AJPES_S.BON/Splošno).
Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja in prikazuje kvaliteto podjetja.
Nižja kot je ocena, manjše je tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in
obratno (povzeto po spletni strani iBON: www2.ibon.com).
Model AJPES S.BON slovenska podjetja glede na kreditno tveganje razvrsti v deset
bonitetnih razredov s pripadajočimi bonitetnimi ocenami od SB1 do SB10. Bonitetne ocene
so definirane z verjetnostnim razmikom, da bo pri konkretnem podjetju prišlo do nastopa vsaj
enega od tipov dogodka neplačila v obdobju 12 mesecev po datumu računovodskih izkazov,
ki so bili podlaga za določitev bonitetne ocene.
Prvih deset bonitetnih ocen (od SB1 do SB10) predstavlja razrede plačnikov, bonitetna
ocena SB10d pa razred neplačnikov. Bonitetna ocena SB10d je pripisana podjetjem, pri
katerih dejansko pride do nastopa dogodka neplačila (povzeto po spletni strani
www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/AJPES_S.BON/Splošno).
Bonitetna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov
za zadnje leto. Dodani so jim tekoči podatki o poslovnih računih, blokadah računov, o
prisilnih poravnavah, stečajih, likvidacijah in izbrisih.
Kako uporabljati bonitetno oceno in kakšne so njene koristi?
Podjetja lahko s pomočjo bonitetne ocene zelo hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri
poslovanju z določenim podjetjem. Upoštevati pa moramo, da so pridobljene vrednosti
bonitetnih ocen zgolj orientacijske, saj so pridobljene na podlagi različnih algoritmov, ki pa ne
morejo nadomestiti izkušenega finančnega analitika. Po drugi strani pa je to dobrodošel
pripomoček k hitremu ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetja (povzeto po spletni strani
iBON: www2.ibon.com).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 24 od 44
AJPES zagotavlja naslednje informacije in ocene po modelu S.BON (povzeto po spletni
strani www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/AJPES_S.BON/Splošno).
S.BON-1 je informacija o boniteti poslovanja podjetja v Sloveniji. Vsebuje bonitetno
oceno SB, ki je določena z modulom AJPES S.BON. Vsebuje podatke o kratkoročni
plačilni disciplini, in sicer splošne podatke o podjetju, zbrane iz različnih javnih
registrov. Zajema podatke iz letnih poročil podjetij in iz njih izračunane kazalnike
finančne stabilnosti, poslovne uspešnosti ter kazalnike velikosti. Navedeni so tudi
istovrstni podatki in kazalniki za dejavnost, v katero gospodarska družba sodi, in po
najpomembnejših podatkih in kazalnikih določeno mesto gospodarske družbe v
dejavnosti. Obsega tudi dejavnike tveganja podjetja, kot so dobičkonosnost in denarni
tok, zadolženost, likvidnost, aktivnost, produktivnost in primerjavo z vsemi podjetji.
Poleg tega vsebuje podatke o dejavnosti in mesto podjetja v gospodarski družbi ter
prejemke in izdatke.
S.BON-1/P je podrobnejša informacija o boniteti poslovanja podjetja v Sloveniji kot
BON-1. Naročniki ga uporabljajo le, da dobijo informacijo o svojem poslovanju.
S.BON-1/IN je BON-1 v angleškem, nemškem, italijanskem, madžarskem ali
hrvaškem jeziku.
eS.BON je informacija o boniteti poslovanja podjetja v Sloveniji. Podjetjem je na voljo
v slovenskem in angleškem jeziku.
Podjetje za odločanje uporabljajo dve vrsti poslovnih informacij: notranje, ki izhajajo iz
lastnega poslovanja, in zunanje, ki zajemajo zunanje vire. Najbolj zanesljive so informacije
takrat, ko primerjamo oba vira hkrati. Uporaba notranjih virov zahteva uporabo lastnih
sredstev, ki zajemajo zapise o preteklem poslovanju gospodarske družbe. Zunanji pa so tisti,
ki jih podjetja pridobijo preko specializiranih ponudnikov, kot je podjetje Bisnode s
programom Gvin.com.
Primer bonitetne ocene lahko ponazorimo preko podjetja Bisnode d.o.o. s programom
Gvin.com.
Kot smo že navedli, naše podjetje preverja bonitete preko bonitetnega podjetja Bisnode d. o.
o. s programom Gvin. Primer ponazarjamo na podjetju Količevo Karton na strani 22, slika 3.
Postopek preverjanje bonitet za novega kupca poteka v našem podjetju po naslednji
metodologiji:
Finančna ocena prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu in se izračunava
enkrat letno. Možne ocene so označene od A do E, pri čemer A označuje najboljši
bonitetni razred, E pa najslabšega. Na sliki 3 lahko vidimo, da je podjetje označeno s
črko A, kar pomeni da so kazalniki likvidnosti (delež dolga v financiranju, plačilna
sposobnost, servisiranje dolga in kreditna izpostavljenost iz poslovanja) in kazalniki
uspešnosti (poslovna donosnost sredstev in koeficient obračanja sredstev)
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 25 od 44
razvrščeni v najboljši razred. Številka ena nam pove, da poslovanje s takim
partnerjem ni tvegano in predstavlja dobro napoved v prihodnosti.
Dinamična ocena pa v našem primeru prikazuje, da podjetje plačuje v povprečju pred
valuto ali na valuto ter da ni imelo blokiranih transakcijskih računov. Dinamična ocena
se izračunava dnevno ter upošteva vsakodnevne spremembe. Upošteva naslednje
kazalnike: prenehanje identifikacije za namene DDV-ja, odprt TRR, blokade TRR,
blokade podjetja, tožbe in povprečni plačilni indeks. Tri zvezdice praviloma pomenijo
vedno korekten odnos do poslovnega parterja. Ocena in grafi kazalnika za dinamično
oceno so leta 2011 in 2012 označena kot odlični. To je od možnih naštetih najboljša
ocena.
Na podlagi bonitetnega poročila se lažje odločamo o tem, ali sodelujemo s poslovnim
partnerjem ali ne. Slika 3 prikazuje bonitetno finančno oceno za podjetje Količevo Karton.
Ker ima podjetje najboljšo finančno in dinamično oceno, ni razloga, da s tem partnerjem ne bi
sodelovali.
Slika 3: Primer bonitetne ocene podjetja Količevo Karton, d.o.o.
(Vir:www.gvin.com)
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 26 od 44
4.4 UPRAVLJANJE IN NADZOR NAD TERJATVAMI
S prenosom terjatev v glavno knjigo se prične spremljanje in nadzor nad njimi. Vsakodnevno
nadzorujemo vsa prejeta plačila in skrbimo, da so bančni izpiski vsak dan pravočasno
poknjiženi in partnerji usklajeni. Usklajujemo dnevno na podlagi prejetih specifikacij. To
pomeni, v kolikor je plačilo v večjem znesku, moramo s partnerjem uskladiti zapiranje
računov. Isto velja za kompenzacije. Usklajevanje poteka v večini po elektronski pošti in
preko telefaksa, saj je ta način najhitrejši in najcenejši. Naše podjetje za celotno poslovanje
uporablja program Largo. Poslovne partnerje spremljamo preko kontne kartice, ki si jo lahko
poljubno nastavimo. Največkrat nas zanima znesek, datum nastale terjatve, datum
zapadlosti terjatve. Ko začnemo poslovati z novim poslovnim parterjem, mu določimo
evidenčno številko, pod katero imamo zabeležene podatke o naslovu, nazivu, kontaktnih
osebah, matični številki, identifikacijski številki in transakcijskem računu.
Cilj tega je celovit pregled nad terjatvami in možnost takojšnjega ukrepanja. Finančni direktor
spremlja analizo terjatev do kupcev s pomočjo različnih analiz in poročil. Skrbi tudi za razvoj
nove programske opreme za spremljanje terjatev.
Dnevno terjatve spremljamo tudi s pomočjo tabele v programu Microsoft Excel. V tej tabeli
imamo shranjeno evidenco poslanih opominov. Te kupce uvrščamo med rizične, zato jim
posvečamo še več pozornosti glede plačevanja. Tabela je sestavljena iz osnovnih podatkov
iz opomina.
Vodimo jih po naslednji evidenci:
naziv kupca,
šifra kupca – šifra, po kateri vodimo kupca,
trg – domači ali tuji,
mesec, leto izdaje opomina,
višina opomina,
znesek plačila oziroma kompenzacije,
datum plačila računa,
razlika za plačilo – razlika med višino opomina in plačilom terjatve,
opomba.
V kolikor je terjatev poplačana v dogovorjenem času, se partner samodejno zapre in ga ne
spremljamo več. V nasprotnem primeru pa, ko kljub opominom ne plača, posežemo po
drugih možnostih izterjave.
Vsakodnevno osveženi podatki terjatev se nahajajo v programu Analize za spremljanje
financ in so dostopni na intranetu. Preglednica vsebuje terjatve po starostni strukturi. Zapadli
računi se avtomatsko zvrstijo v določen razred glede na zapadlost. Obstaja sedem razredov
in končno stanje. Razredi so razdeljeni od 0 do 10, od 10 do 30, od 30 do 60, od 60 do 90,
od 90 do 120, nad 120, nad 360 in skupaj. Tako si lahko hitro ustvarimo sliko o posameznem
kupcu.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 27 od 44
Poglavitni namen spremljanja terjatev posameznega kupca je pridobiti informacije o plačilni
disciplini ter se ob velikem odstopanju od plačilnih rokov z njim dogovoriti, kako postopati v
primeru nadaljnje izterjave. Pomembno je, da z izterjavo začnemo takoj, ko so zapadli prvi
računi. Čim starejši so datumi, težje je izterjati svoj denar. Za učinkovito izterjavo je treba
izdelati dober scenarij in se ga dosledno držati. Pomembno je, da pričnemo s postopnim
pritiskom na dolžnika.
Spodnja tabela ponazarja zneske izdanih opominov po mesecih za leti 2011 in 2012 za
izbrano podjetje. Podatki, prikazani v tabeli, kažejo postopno mesečno zmanjševanje izdanih
opominov. Dosledno držanje pravil izterjave in vnaprej določenega scenarija nam je prineslo
že prvo spodbudno sliko. Zneski izdanih opominov se zmanjšujejo, torej finančna skupaj s
prodajno službo na področju izterjave dela dobro.
Na podlagi tega lahko sklepamo, da se dolžniki na prejete opomine hitro odzovejo in jih
plačujejo.
Datum izpisa opomina Znesek izdanih opominov v EUR
11. 1. 2011 570.059
11. 2. 2011 563.078
11. 3. 2011 449.500
11. 4. 2011 404.935
11. 6. 2011 657.123
11. 7. 2011 593.400
11. 8. 2011 487.369
11. 9. 2011 494.958
11. 10. 2011 632.445
11. 11. 2011 520.123
11. 12. 2011 444.100
11. 1. 2012 410.587
11. 2. 2012 390.250
Tabela 1: Izdani opomini po mesecih
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
4.4.1 USKLAJEVANJE TERJATEV S KUPCI
Vsako podjetje je dolžno enkrat letno uskladiti knjigovodsko stanje svojih terjatev in
obveznosti. Navadno se stanje terjatev usklajuje zadnji dan v mesecu decembru za preteklo
poslovno leto.
Dokument, s katerim preverjamo stanje odprtih terjatev, se imenuje izpis odprtih postavk (v
nadaljevanju IOP).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 28 od 44
Izpis vsebuje naslednje postavke:
ime in popolni naslov izdajatelja listine,
ime in popolni naslov prejemnika listine,
naziv listine z označbo listine (zaporedna številka),
datum nastanka poslovnega dogodka in številko računa,
datum izpisa odprtih postavk,
znesek, izražen v nacionalni valuti,
podpis osebe, pooblaščene za sestavitev listine.
Preden dokument pošljemo našim dolžnikom v potrditev, ga je potrebno preveriti, podpisati in
žigosati. Potrjene izpise potrebuje tudi revizijska služba, ki nam revidira poslovne knjige.
Tako pošiljanje dokumentov nam pomaga sprotno usklajevati stanje odprtih terjatev. S tem
ko dolžnik dobi v potrditev dokument, terjatev pripozna ter posledično poskrbi za plačilo.
Lahko rečemo, da obenem služi kot prijazno povabilo k plačilu.
4.4.2 GIBANJE KRATKOROČNIH TERJATEV
V Tabeli 3 prikazujemo gibanje kratkoročnih terjatev v podjetju Calcit za leta 2009, 2010 in
2011.
LETO
31. 12. 2009 31. 12. 2010
31. 12. 2011
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 8,360.204 9,099.772 8,634.972
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini 567.002 209.029 572.647
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 939.571 750.034 2,024.507
SKUPAJ v EUR 9,866.777 10,058.835 11,232.126
Tabela 2: Gibanje kratkoročnih terjatev
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Kratkoročne poslovne terjatve so se z leta 2009 na leto 2010 povečale za 192 tisoč evrov.
Leta 2011 pa so se glede na leto 2010 še povečale za 117 tisoč evrov. Kratkoročne poslovne
terjatve zajemajo naslednje konte: kupci domači, kupci tuji ter dvomljive in sporne terjatve
domačih in tujih kupcev. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini zajemajo
knjiženje kupcev v podjetju Calcit Lika, Calcit Kragujevac in IGM Vratnica Makedonija.
Če povzamemo knjigovodske podatke iz leta 2011, je podjetje Calcit 60 % svojega materiala
prodalo podjetjem v državah članicah Evropske unije. Računi za prodano blago v Evropsko
unijo ne vsebujejo davka na dodano vrednost, na računu mora jasno pisati, da DDV ni bil
obračunan. Posledično imamo za leto 2011 2 milijona kratkoročnih poslovnih terjatev do
drugih. Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun davka na dodano
vrednost (DDV), ki mora vsebovati podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je
nastala obveznost obračuna. Na podlagi obračuna nam država vrne izračunani davek.
Država mesečno vrača izračunani DDV, toda v preteklem letu z zamikom več dni zaradi
slabega informacijskega sistema. Neredno vračanje davka je za podjetje slabost, saj
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 29 od 44
večdnevno zamujanje deluje kot začaran krog. Posledično tudi naši dobavitelji ne dobijo
pravočasno nakazanega denarja, čeprav so opravljeno storitev korektno opravili in je že
potekel valutni rok.
4.4.3 PROMET IN STANJE TERJATEV PO KUPCIH ZA LETA 2009, 2010 IN 2011
V Tabeli 3 smo prikazali deset največjih kupcev po prometu za leta 2009, 2010 in 2011.
Namen tabele je prikaz poslovanja prodaje ter gibanje v preteklih treh letih. Promet zajema
izdane račune, bremepise in dobropise.
Naziv kupca Promet 2009 Promet 2010 Promet 2011
PAPIERFABRIK SCHEUFELEN 3,657.245 6,272.014 6,550.756
SAPPI AUSTRIA 359.728 3,399.211 4,645.367
CINKARNA CELJE d.d., CELJE 1,726.283 1,660.764 1,552.479
MD PAPIER GMBH 1,307.258 1,546.929 0,00
KOLIČEVO KARTON D.O.O., DOMŽALE 1,425.028 1,516.029 1,220.733
VIPAP VIDEM KRŠKO, KRŠKO 1,390.338 1,385.799 1,609.763
GORIČANE d.d., MEDVODE 1,846.896 1,357.729 1,354.626
MAYR-MELNHOF KARTON GMBH 1,612.004 1,330.530 565.612
PPG DECO POLSKA 1,372.536 1,306.718 1,338.191
RADEČE PAPIR D.D., RADEČE 1,353.219 1,210.792 709.009
SKUPAJ v EUR 16,050.535 20,986.515 19,546.536
Tabela 3: Promet po kupcih za leta 2009, 2010 in 2011
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Vidimo, kako se giblje prodaja za določenega kupca v obdobju treh let. Naš največji kupec
po prometu je Papierfabriek Scheufelen. Z njim lahko prikažemo povečanje rasti prodaje.
Kupec je reden plačnik in za nas strateški poslovni partner. Z njim v preteklosti nismo
zavarovali terjatev. S tem ko kupec povečuje rast, podjetju zagotavlja redne prilive za pokritje
stroškov. Sodelovanje temelji na sklenjeni dolgoročni prodajni pogodbi. Naše podjetje se
trudi, da bi tudi v prihodnje zagotavljalo ustrezno kvaliteto in s tem obdržalo dobre poslovne
odnose s kupci.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 30 od 44
Slika 4: Promet po kupcih za leta 2009, 2010 in 2011
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Slika 4 prikazuje rast prodaje desetih največjih kupcev po prometu za leta 2009, 2010 in
2011. Izjema je kupec MD Papier GmbH, ki je leta 2010 glede na leto 2009 povečal rast
prodaje, v letu 2011 pa zaključil z nabavo materiala v našem podjetju. To je bila za podjetje
obremenitev, ker je moralo najti novega poslovnega partnerja. Posledice prekinitve nabave
omenjenega kupca vidimo po zmanjšanju kratkoročnih terjatev do kupcev za leto 2011 glede
na leto 2010 (gl. tabelo 2).
Stanje terjatev analiziramo ob koncu vsakega meseca preučevanega obdobja. Podatki so v
EUR. Podatki o terjatvah po mesecih so bili pridobljeni iz bilance za domače in tuje terjatve.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 31 od 44
Mesec/leto 2009 2010 2011
Januar
5,691.261
8,158.201
9,845.807
Februar
5,814.298
8,358.777
10,015.666
Marec
6,906.735
9,429.787
10,786.829
April
7,778.031
10,170.678
11,827.148
Maj
8,602.435
11,009.848
12,106.076
Junij
9,304.394
11,073.153
12,039.039
Julij
10,029.212
11,442.966
11,869.785
Avgust
10,153.471
11,157.825
11,380.753
September
10,215.176
10,534.175
11,551.621
Oktober
10,027.988
10,588.872
11,575.329
November
8,969.984
10,358.296
10,482.796
December
8,278.585 9,285.665
9,127.750
Tabela 4: Stanje terjatev za leta 2009, 2010 in 2011
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 32 od 44
Slika 5: Terjatve po mesecih za leta 2009, 2010 in 2011
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Terjatve do kupcev v podjetju Calcit so najnižje v mesecu januarju in najvišje v mesecu
septembru za leto 2009. V letu 2010 pa je stanje terjatev najnižje v mesecu januarju in
najvišje v oktobru. Graf, iz katerega je razvidno, da so terjatve v začetku koledarskega leta
nižje kot v naslednjih mesecih, prikazuje stanje terjatev po mesecih. To rast opazujemo skozi
vsa tri leta. Vidimo, da je stanje terjatev najboljše v poletnih mesecih, proti koncu leta pa se
zopet zmanjšajo. Povečan obseg prodaje v pomladnih mesecih povzroči povečan obseg
terjatev v poletnih mesecih. Jeseni se obseg prodaje zmanjša, zato sledi tudi zmanjšanje
terjatev v začetku prihodnjega leta.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 33 od 44
4.4.4 ANALIZA STAROSTNE STRUKTURE TERJATEV
V Tabeli 5 analiziramo zapadle terjatve na kontih domačih in tujih terjatev za leta 2009, 2010
in 2011.
Datum Zapadle terjatve v EUR
Nezapadle do 30 dni 30–60 dni 60–90 dni
nad 90
dni
Skupaj
31. 12. 2009
6,025.062
945.568
435.713
265.264
688.597
8,360.204
31. 12. 2010
6,121.641
1,111.089
613.699
369.427
883.916
9,099.772
31. 12. 2011 5,962.702 933.349 15.020 36.373 1,577.528
8,634.972
Tabela 5: Analiza starostne strukture terjatev
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Tabela prikazuje stanje nezapadlih in zapadlih terjatev zadnji dan v letu. Zapadle terjatve so
razdeljene v štiri starostne razrede (do 30 dni, od 30 do 60 dni, od 60 do 90 dni in nad 90
dni). Leta 2010 so mnoga gradbena podjetja, ki so poslovala z nami, že občutila
gospodarsko krizo. Kriza se je pojavila predvsem pri plačilih in kompenzacijah, ki so se
opravljali z vedno večjim zamikom. Da pa je delo na gradbiščih teklo nemoteno, so še vedno
potrebovali naše proizvode. Ker je bilo vodstvo Calcita prepričano, da bodo gradbena
podjetja prešla iz krize, jim je še v letu 2011 zagotavljalo nemoteno dobavo materiala. S
plačevanjem zapadlih terjatev SCT-ja in GP Bežigrad podjetje Calcit v preteklosti ni imelo
težav. Vendar je bilo leto 2011 usodno za mnoga podjetja. Podjetja niso zmogla več
plačevati svojih zapadlih terjatev. V zgornji tabeli je prikazano, da so se leta 2011 močno
povečale zapadle terjatve nad 90 dni, in sicer za 693 tisoč evrov glede na leto 2010. Poleg
SCT d. d. spadajo sem še Gradbeno podjetje Bežigrad d.d. in Merkur d.d. iz Kranja.
4.5 IZTERJAVA V PODJETJU CALCIT
Podjetje Calcit si prizadeva, da bi sodelovalo s podjetji, ki ne bi imelo težav s plačevanjem
svojih obveznosti. Vendar prej ali slej naletimo na težavne kupce, ki začnejo zamujati s
plačilom. Takrat imamo na voljo različne načine izterjave. Med najpogostejše načine izterjave
sodijo: telefonski razgovori, osebni razgovori in pisna izterjava.
Postopek izterjave mora biti za podjetje čim učinkovitejši, kar pomeni, da bo podjetje pri
danih stroških izterjalo čim več. Izterjava v podjetju spada med nujna opravila v
knjigovodstvu in obsega naslednja dela: pošiljanje opominov, telefonsko izterjavo,
spremljanje plačil, ocenjevanje kupcev in preverjanje bonitet ter izločanje plačilno
nesposobnih kupcev.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 34 od 44
Pri izterjavi je pomembno, da začnemo ukrepati čim prej oziroma takoj po preteku valutnega
roka.
Postopek izterjave naj se prične s prijaznim telefonskim opozorilom, da je rok plačila že
potekel in da bi bilo plačilo že dobrodošlo. Če pa kupec ni pripravljen sodelovati, moramo
poseči po drugih možnostih in poiskati drugo rešitev. Največkrat moramo najeti zunanje
izterjevalce. To so podjetja, ki v našem imenu za določeno provizijo izterjajo naš denar.
Seveda s takim kupcem v prihodnje ne sodelujemo več.
Iz Tabele 6 je razviden postopek izterjave glede na dneve zapadlosti terjatev.
Dnevi
po dospelosti
Ukrepi
30 Nežno opozorilo o neplačanih obveznostih na mesečnem računu.
35 Upočasnitev vseh dobav temu kupcu.
45 Pisna in včasih telefonska sporočila o obveznostih plačila, o katerih je sproti
obveščen oddelek za prodajo.
60 Telefonski odziv z vprašanjem, kdaj lahko pričakujemo plačilo.
90 Kreditni oddelek se odloči, ali napisati pismo, v katerem kupca obvesti, da
bo njegov račun predan zunanjemu izterjevalcu, če ga ne plača v dveh
dneh.
Tabela 6: Primer postopka izterjave
(Vir: Mramor, 1993, str. 310)
V zadnjem letu si je podjetje Calcit zastavilo cilj izboljšati pregled nad vsemi terjatvami v
podjetju. K sodelovanju je povabilo podjetje za pripravo programov na področju analiz.
Skupaj smo dogradili program, ki nam omogoča celovit nadzor nad terjatvami. Program je
zasnovan tako, da kaže stanje vseh terjatev na določen dan po partnerjih, nato še število
zapadlih terjatev po dnevih od 30 do 60, od 60 do 90 in nad 180 dni. Ko določen dolžnik
začne zamujati s plačilom, ga v pregledni tabeli zlahka najdemo in pričnemo s postopkom
opominjanja.
Podjetje Calcit si je metodo izterjave zastavilo po naslednjem principu. Najprej si pripravimo
seznam kritičnih dolžnikov, ki zamujajo s plačilom. Po posvetu s finančnim direktorjem se
lotimo najprej telefonske izterjave. V kolikor pri tem nismo uspešni, se lotimo pisnega
opominjanja. Ves postopek je podprt z avtomatizacijo in poteka v programu glavna knjiga. V
programu Opomini določimo kriterije, kot so datum in dolžnik. Program na podlagi teh
podatkov generira in izpiše opomine. Dokument na koncu preverimo, podpišemo in pošljemo
dolžniku. Če terjatev še vedno ni plačana, vključimo zunanje podjetje, ki se ukvarja z
izterjavo, da nadaljuje s postopkom pisnih in telefonskih opominov. Če tudi to ni uspešno,
vključimo odvetniško pisarno, ki ob predložitvi vse naše dokumentacije začne s sodno
izterjavo. Dokumentacija obsega originalni račun, podpisano dobavnico in naročilnico. Dodati
moramo še podpisano kontno kartico, ki izkazuje verodostojnost terjatve.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 35 od 44
V primeru, da tudi tako nismo uspešni, pa mora finančni direktor sprejeti odločitev o odpisu
terjatve. Na podlagi sklepa se konec leta opravi odpis terjatev.
TELEFONSKA IZTERJAVA
Za uspešno izterjavo moramo natančno spoznati osnovne tehnike uspešne telefonske
komunikacije. To je le prva polovica pogojev za uspešno izterjavo. Drugo polovico
predstavljajo natančno poznavanje in razumevanje (dejanskih težav) poslovanja dolžnikov,
izpolnitev vseh pravnih zahtev (dokumentov) in procesnih postopkov pri uveljavljanju terjatev.
Odločilno vlogo pri vsaki izterjavi ima telefonska izterjava, ki se izvaja v celotnem postopku
scenarija izterjave. Na ta način je izvajalec lahko večkrat na zvezi z dolžnikom – predvsem,
ko se dogovarja o plačilu in ko sprejme realizacijo obročnih odplačil, ki so zelo pogosta.
Telefonska izterjava je zaradi hitrosti in enostavnega izvajanja najpogostejši nadomestek za
osebne stike in za pisno sporazumevanje (Ademovič, 2008, str. 21).
Ko se spopadamo s problematiko neplačevanja, si pomagamo tudi s telefonsko izterjavo. Ko
stopimo v kontakt z dolžnikom, je osebni stik dosti bolj pomemben in večkrat bolj zaleže kot
poslani opomin. Opomin je le papir, ki ne konča nujno v pravih rokah. Ko pa govorimo z
osebo, poskušamo skupaj najti rešitev za poplačilo dolga. Včasih je dovolj, da se dogovorimo
o terminskem planu odplačevanja dolga. Seveda so tudi dolžniki odvisni od svojih prilivov.
Če ti niso dokaj redni, se znajdemo v začaranem krogu.
Za učinkovito izterjavo si moramo pripraviti potrebne podatke. Na razpolago moramo imeti
vpogled v dolžnikovo kontno kartico, kjer so razvidni vsi podatki o njem, dolgovanem znesku
in kdaj je obveznost zapadla v plačilo.
Ko imamo vse to, pokličemo in s prijaznim tonom nagovorimo sogovornika. Pomemben je
prvi kontakt, saj z nekaterimi dolžniki potem redno usklajujemo stanje in terjamo svoj denar.
Velikokrat se zgodi, da ko usklajujemo stanje terjatev, dolžnik nima občutka, da smo klicali z
namenom izterjave. Na koncu s prijaznim tonom pozovemo še k plačilu zapadlih faktur. Iz
prakse ugotavljamo, da je tak pristop velikokrat bolj učinkovit kot zgolj suhoparno
povpraševanje po plačilu zapadlih faktur.
Med telefonskim pogovorom si navadno zapišemo naslednje podatke:
ime in priimek kontaktne osebe,
datum telefonskega pogovora,
dogovorjen oziroma predviden datum plačila,
sklep o tem, ali lahko pričakujemo plačilo ali ne.
Prednosti telefonske izterjave se kažejo predvsem v tem, da lahko hitro stopimo v kontakt z
dolžnikom. V nasprotju z osebnim stikom je telefonski klic dosti cenejši in hitro dobimo
povratno informacijo o dolžnikovem stanju, v nasprotju s pisnim opominjanjem pa je
telefonsko komuniciranje veliko bolj osebno in zagotavlja več zasebnosti med klicateljem in
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 36 od 44
dolžnikom. Tako se v večini primerov izognemo dragim, dolgotrajnim in manj učinkovitim
sodnim postopkom.
SODNA IZTERJAVA
Če prodajna in finančna služba ne moreta izterjati svojih terjatev oziroma ne moreta
vzpostaviti stika z dolžnikom, lahko podjetje poseže po izterjavi po sodni poti. Če se dolžnik
ne odziva na naše klice in poslane opomine, mu pošljemo še zadnji opomin pred tožbo. Na
listini mora biti jasno napisano, da gre za opomin pred tožbo, in točno določen datum, do
katerega mora dolžnik poravnati svojo zapadlo terjatev, sicer bo podjetje prisiljeno vložiti
izvršbo na sodišče. Naše podjetje v praksi pogosto poseže še po eni možnosti poplačila
dolga. Če vemo, da smo dolžnikov redni dobavitelj materiala, mu zagrozimo z ustavitvijo
naših rednih dobav, dokler dolg ne bo poplačan.
V kolikor izrabimo vse naštete možnosti, dolg pa še vedno ni plačan, vložimo predlog za
izvršbo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
podatki o upniku in dolžniku (naziv, naslov, kraj),
dolžnikovo identifikacijsko številko (davčno številko, matično številko),
verodostojno listino (naročilnico, dobavnico, račun),
izračun zamudnih obresti,
točen znesek (lahko s kontne kartice, ki mora biti podpisana in žigosana).
Ob vložitvi zbrane dokumentacije moramo najprej plačati sodno takso po predpisih o sodni
taksi. Dokazilo o plačilu sodne takse moramo posredovati odvetniški pisarni, ta pa jo
posreduje sodišču. Pravno podlago zanjo najdemo v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
in Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). Po plačilo sodne takse nam sodišče izda sklep o izvršbi,
ki ga posreduje tako dolžniku kot upniku. Ko sklep postane pravnomočen, pošlje sodišče
potrdilo o pravnomočnosti banki dolžnika, ta pa opravi prenos sredstev na upnikov
transakcijski račun (Vir: Lasten).
Pri sodni izterjavi moramo biti pazljivi, da ne zamudimo roka, ko je izterjava še smiselna. Na
straneh AJPES-a ali Gvina lahko preverimo, če ima dolžnik že blokiran transakcijski račun.
Blokada transakcijskega računa pomeni, da je dolžnik že v likvidnostnih težavah in je dolžan
tudi ostalim, ki so zato vložili izvršbo. V tem primeru se za poplačilo terjatev postavimo v
vrsto. Iz tega lahko sklepamo, da izvršba ne bo uspešna. Tako bomo poleg dolga morali še
sami kriti stroške, nastale z izvršbo. Če pa je zoper dolžnika že začel teči stečajni postopek,
to pomeni, da smo za izvršbo prepozni in moramo svoje terjatve vložiti v stečajno maso,
sicer propadejo (Vir: Lasten).
ZUNANJA IZTERJAVA
Zadnje čase opažamo, da podjetja opominjajo tudi preko zunanjih agencij. V zunanjo
izterjavo se naročnik poskuša vključiti takoj po internem opominjanju. To je predvidoma nekje
2–3 mesece po zapadlosti terjatve, saj si s tem zagotovi najvišjo stopnjo učinkovitosti
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 37 od 44
izterjave in izboljšanje dnevne stopnje likvidnosti. Vsekakor je priporočljivo, da podjetje pošlje
dolžniku vsaj en pisni opomin pred predajo v zunanjo izterjavo, s čimer se doseže večja
preglednost in konsistentnost izvajanja dogodkov na relaciji naročnik–zunanja agencija–
dolžnik. Priporočljivo je, da je rok predaje terjatev v zunanjo izterjavo en mesec od zadnjega
pisnega opomina dolžniku, vsekakor pa naj se ne čaka predolgo. Namen je doseči hitrejšo in
učinkovitejšo odzivnost pri dolžniku (Ademovič, 2008, str. 5).
Če se kupci izogibajo plačilu, se podjetja lahko odločijo za nadaljnje načine zunanje izterjave.
V našem podjetju se za zunanjo izterjevalno agencijo odločamo samo, kadar gre za tuje
upnike.
Prednosti sodelovanja z zunanjo agencijo so predvsem v tem, da:
zunanje izterjevalne agencije in njihovi pravni zastopniki dosegajo določeno
strokovno znanje, poznavanje jezika in pravnega reda te države;
imajo dobre izterjevalne agencije točno določene postopke izterjave;
se zmanjša število dolžnikov, za katere bi morali uporabiti nadaljnje sodne postopke;
se izboljša denarni tok in likvidnost podjetja ter
se zmanjša potreba po obratnih sredstvih.
Dandanes je izterjava denarja vse težja in dražja, izid pa je dokaj negotov. Podjetja morajo
za vse več terjatev najeti specializirane izterjevalce, kar pa ni poceni. Vsako podjetje si
prizadeva, da bi s čim manjšimi stroški izterjalo svoj denar.
Naše podjetje sodeluje z agencijo, ki svoje izterjevalne posle izvaja na področju Poljske,
Madžarske in Slovaške. Na tem področju so uspešni, hitri in dokaj poceni. Cena, ki jo
zaračunavajo za opravljene storitve, je provizija od izterjanega zneska. Ta je določena s
poslovnim cenikom podjetja. Izkazalo se je, da je za podjetje naročilo storitve pri agenciji
cenejše kot izterjava po sodni poti. Glede na dosedanjo prakso je sodna pot namreč dolg,
zapleten in drag postopek, rezultat pa ni nujno zadovoljiv.
4.6 FINANČNI ODHODKI ZARADI ODPISOV TERJATEV
Terjatve, za katere podjetje domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v
celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive. Terjatve, na katerih že teče sodni postopek, pa
imenujemo sporne terjatve. Na podlagi presoje individualnih terjatev po kupcih se ugotavlja
poštena vrednost terjatev in v primeru dvomov oblikuje popravek vrednosti terjatve.
Oblikovanje popravkov vrednosti ima vpliv v bilanci stanja na znižanje gibljivih sredstev – kot
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 38 od 44
nižja izkazana vrednost terjatev – ter v izkazu poslovnega izida povečanje poslovnih
odhodkov.
Z oblikovanjem popravkov vrednosti terjatev se upnik terjatvi ne odpoveduje niti je ne izloči iz
evidenc in poslovnih knjig, temveč s tem kot dober gospodar skrbi za opominjanje in
spremljanje ter si na ta način uspe zagotoviti poplačilo svojih sredstev.
4.6.1 DAVČNO PRIZNANI ODPISI TERJATEV
Najdražja možnost za podjetje je odpis terjatev. Davčna zakonodaja je pri odpisih zelo stroga
in ne dopušča napak. Na spletni strani (http://poslovni.saop.si/novice/aktualno/nasvet-junij--
2011-nacin-odpisa-terjatve-in-obdavcitev) najdemo Zakon o davku od dohodka pravnih oseb
(ZDDPO-2), ki v 6. odstavku 21. člena govori sledeče:
»Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o
zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne
poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v
celoti.«
Davčna služba bo upniku priznala odhodek v naslednjih treh primerih:
1. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega
izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če
zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev
oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo
dober gospodarstvenik za dosego poplačila terjatev oziroma da so nadaljnji pravni
postopki ekonomsko neupravičeni.
2. Odpis terjatve je davčno priznan odhodek le na podlagi pravnomočnega sklepa
sodišča o prisilni poravnavi, zaključenem stečajnem postopku ali neizterljivosti
terjatve zaradi pomanjkanja sredstev.
3. Davčno priznani odhodek odpisa terjatve je tudi v primeru, da podjetje dokaže, da bi
bili stroški izterjave višji, kot je sama višina terjatve, in hkrati, da je podjetje postopalo
kot dober gospodar in je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dobili poplačano
svojo terjatev.
Če se podjetje pravočasno obrne na podjetja za izterjavo terjatev ali sam kot dober gospodar
poskrbi za poplačilo terjatev, lahko prepreči marsikateri odpis terjatev. V tabeli 7 je prikazana
analiza odhodkov, ki predstavljajo dejanski odpis terjatev za leta 2009, 2010 in 2011 v
podjetju Calcit.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 39 od 44
Leto Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev v EUR
31. 12. 2009 41.017
31. 12. 2010 354.857
31. 12. 2011 97.132
Tabela 7: Analiza odhodkov terjatev
(Vir: Knjigovodski podatki podjetja)
Zneski posameznih let pomenijo za podjetje zmanjšanje dobička. Konec leta 2011 se je
podjetje Calcit odločilo, da ne bo odpisalo več kot 100 tisoč evrov terjatev. Podjetje se
zaveda, da ima glede na podatke iz tabele 5 v letu 2011 več kot 1,5 milijona terjatev,
starejših od 90 dni. Za te smo že prej ugotavljali, ali se bodo unovčile ali bo potreben
dokončen odpis in s tem zmanjšanje dobička. Večji delež predstavljajo že prej omenjena
gradbena podjetja.
Glede na mnenje revizorjev in odvetniške pisarne se je podjetje odločilo, da v letu 2011 še
ne odpisuje terjatev, starejših od 90 dni. Trenutno podjetje Calcit še vedno upa na ugodno
rešene pravne postopke v kritičnih podjetjih. Če se to ne bo zgodilo in bodo podjetja šla v
likvidacijo, sledi dokončen odpis sredstev iz poslovnih knjig. Tega se podjetje boji, saj bi
močno vplivalo na poslovni izid v prihodnjih letih.
5 ZAKLJUČKI
V času, ko se slovensko gospodarstvo bojuje s plačilno nedisciplino in vsesplošno krizo,
moramo še bolj dosledno spremljati svoje kupce. Pregovor »Kupec je kralj« velja tudi za
naše podjetje. Trudimo se zadovoljiti kupčeve potrebe in biti konkurenčni na trgu. Plačilna
nedisciplina je danes tudi velik problem evropskega gospodarstva. Prave kontrole in nadzora
pa ni niti pri nas niti drugod. Dnevno spremljanje terjatev je tako nujno opravilo za finančno
službo. S prodajno službo sodelujemo vsakodnevno pri usklajevanju kupcev in njihovih
zapadlih terjatev. S svojim znanjem in poznavanjem kupcev nam lahko hitro pomagajo
izterjati svoj denar. V podjetju je dovolj samo ena slaba poslovna odločitev in že lahko
nastanejo resne likvidnostne težave. Spomnimo se primera gradbenega podjetja SCT in GP
Bežigrad. Posledice iz leta 2011 bo podjetje čutilo še nekaj let. Zato se morajo zaposleni v
podjetju še bolj povezati, skupaj reševati probleme in preverjati tako obstoječe kot nove
kupce.
V nalogi smo iskali možnosti, kako bi podjetje čim bolj racionalno obvladovalo terjatve. Na
koncu lahko podamo nekaj predlogov za dosego boljših rezultatov. Pri izbiri novih poslovnih
partnerjev naj se skrbno preuči njihova dosedanja boniteta. Mogoče je, da ima kupec zaradi
neporavnanih obveznosti pri dosedanjem dobavitelju ustavljeno dobavo in zato išče novega
dobavitelja. Preveriti moramo tudi blokade računov in preteklo poslovanje. Ker v večji meri
sodelujemo s podjetji iz tujine, je tako preverjanje nemogoče, ker ni podprto s stani AJPES. V
kolikor se pojavi dvom, da kupec ni dober plačnik, se raje domenimo za avansno plačilo ali
sklenitev dodatnega jamstva in garancije. V skrajnem primeru se takemu poslovnemu
partnerju raje izognemo in z njim ne sklepamo poslov. Ključnega pomena je tudi fizični obisk
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 40 od 44
novega poslovnega partnerja. Manjši kupci imajo plačilni rok 30 dni od datuma dobave blaga.
Ker je ta rok dokaj dolg, predlagamo, da se skrajša za polovico. Tako bomo imeli boljši
pregled nad kupcem in bomo lažje in hitreje začeli ukrepati v primeru neplačila. Če pa bomo
videli, da je kupec soliden plačnik, se mu lahko kasneje ta rok podaljša nazaj na 30 dni. V
preteklem letu je država s sprejetjem Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih nameravala
hitro rešiti problematiko plačilne nediscipline, vendar dobro leto po tem v medijih spremljamo
novice, da je že vložen predlog za ukinitev rednih pobotov preko AJPES-a. Poleg tega
podjetja svojim zaposlenim niso pravočasno zagotovila ustrezne programske opreme.
Težave so se tudi pri nas celo leto kazale pri oddaji obračuna davka. Predlagamo tudi, da se
vzpostavi progam, ki bi avtomatsko opozoril na kupca, ki ni reden plačnik. V kolikor bi tak
kupec želel v našem podjetju prevzeti blago, bi morali biti zaposleni opozorjeni na to, da
kupec ni reden plačnik in ima že zapadle terjatve. Prav tako bi morali biti zaposleni
opozorjeni pri vnašanju naročil kupca. Lahko bi namestili samo nek svetlobni učinek, ki bi dal
vedeti, da kupec ni najboljši plačnik. Program Prodaja bi morali povezati s programom
Glavna knjiga.
Podjetje se udeležuje samo enega večjega sejma v tujini. Predstavitev ponudbe na sejmu
podjetju odpira možnosti za spoznavanje novih potencialnih poslovnih partnerjev.
V preteklosti je podjetje Calcit imelo lastno pravno službo, vendar je kasneje sklenilo, da je
ne potrebuje več in je vzpostavilo sodelovanje z zunanjo odvetniško pisarno. Ocenjujemo, da
bi bila pravna pomoč v podjetju dobrodošla. V kolikor se podjetje odloči za izterjavo po sodni
poti, je potrebno zbrati veliko dokumentacije, za kar pa knjigovodska delavka ni
usposobljena. Pri tem porabimo veliko časa za usklajevanje z zunanjim odvetniškim
sodelavcem. Zaposlene v oddelku knjigovodstva se rade udeležujemo raznih seminarjev in
posvetov glede finančnih novosti. V prihodnosti si želimo še več takih izobraževanj in šolanj.
Pred kratkim je potekal zagovor diplomske naloge Načrtovanje rasti v podjetju Calcit na
mednarodno priznani podjetniški šoli Gea Colleage v Ljubljani. Na koncu je mentor povzel
zaključek, zelo pomemben za naše poslovanje. Poudaril je, da je podjetje kljub majhnosti
veliko naredilo za samo okolje, saj zaposluje 119 delavcev, kar za tako podjetje ni malo.
Poslovanje je glede na pretekle rezultate ocenjeno zelo visoko, vendar se morajo vodstveni
delavci zavedati pomena nenehnega učenja in usposabljanja zaposlenih, prav tako pa
morajo tudi sami poskrbeti za izpopolnjevanje obstoječega znanja in slediti novim trendov v
svetu. Škoda bi bilo, da bi tako podjetje zaradi lastne nepazljivosti in neznanja zabredlo v
poslovne težave in posledično prenehalo obratovati.
Menimo, da bi ti predlogi podjetju Calcit koristili in bi jih pri nadaljnjem poslovanju morali
upoštevati.
V nalogi smo se omejili na štiri poglavja, v katerih smo prikazali nadzor nad terjatvami v
podjetju Calcit. Prvo poglavje je namenjeno uvodu in predstavitvi problema. Drugo in tretje
poglavje se nanašata na teoretični del naloge, v katerem je predstavljeno, kdo oziroma kaj
sploh je obravnavani problem. Četrto poglavje pa obravnava praktični primer obvladovanja
terjatev. Prvo podpoglavje je namenjeno plačilnim in prodajnim pogojem, v drugem
podpoglavju smo zajeli vse, kar je povezano z zavarovanjem terjatev, sledijo še poglavja o
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 41 od 44
pridobivanju informacij o boniteti novega kupca. Veliko pozornosti smo namenili tudi samemu
upravljanju in nadzoru terjatev. V petem podpoglavju govorimo o možnih načinih izterjave in
možnih ukrepih za hitro unovčevanje terjatev. V šestem podpoglavju pa govorimo o odpisih
dolgov, ki jih nismo mogli pravočasno izterjati.
Veliko je napisane literature o tej temi, tako da s pridobivanjem informacij v nalogi nismo
imeli težav. Računovodstvo in finance so obsežno poglavje, preučevane terjatve so samo
delček tistega, kar smo prikazali v nalogi, vendar so za poslovanje podjetja prav tako
pomembne. Poslovanje podjetja zajema proizvodno, nabavno, prodajno, finančno funkcijo in
funkcijo kontrolinga. Vsaka po svoje skrbijo za poslovno uspešnost skupaj pa tvorijo celovito
in celostno podobo podjetja. Temeljni cilj vsakega podjetja je njegov obstoj in razvoj. Podjetje
si bo zagotovilo svoj obstoj le na podlagi obvladovanja vsakega procesa v vsaki
organizacijski enoti.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 42 od 44
6 LITERATURA
Knjige:
Ademovič, A. (2008). Učinkovita izterjava terjatev: Uspešen finančni menedžer.
Maribor: Založba Forum Media.
Dafis (2007). Davčno Finančni svetovalec. Ljubljana: Dafis.
Dobeic, E. in Kolarič, B. (1994). Računovodstvo. Ljubljana: DZS.
Falatov, P. (1996). Bančna garancija v mednarodnem poslovanju. Ljubljana: CISEF.
Filipič, D., Markovič - Hribernik, T. (2000). Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-
poslovna fakulteta.
Filipič, D., Mlinarič, F. (1999). Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
Filipič, D., Mlinarič, F. (1999). Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko-
poslovna fakulteta.
Hieng, R. (2011). Posledice zamud pri plačilih dolgov iz prometa blaga in storitev.
IKS, 11(5), str. 91–107.
Hočevar, M., Igličar, S. in Zaman, M. (2001). Osnove računovodstva. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Hrastelj, T. (1990). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Jamnik, M. (2009). Zavarovanje terjatev kot ukrep proti finančni nedisciplini. Kapital,
22(3), str. 25.
Kerestaž, T. (2003). Maksimalna hipoteka. Podjetje in delo, 10(1), str. 15.
Knez - Riedl, J. (2000). Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja. Ljubljana: Zveza
računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Kranjc, I. (2010). Bančna garancija kot instrument zavarovanja. Diplomska naloga,
Kranj: B&B.
Letno poročilo za podjetje Calcit d. o. o. 2010.
Lipičnik, B. (1993). Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Marinković, N. (2009). Plačilni sistem SEPA prinaša novosti. PROkomitent, (3), stran
7.
Mramor, D. (1993). Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Rebernik, M. (1997). Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Šenk - Ileršič, I. (2009). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: B & B.
Turk, I., Kavčič, S., Kokotec - Novak, M., Koželj, S., Odar, M. (2004). Finančno
računovodstvo: splošni del. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev
Slovenije.
Zajc Satler, I. (2009). Analiza finančne funkcije v podjetju X. Diplomsko delo, Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Zbašnik, D. (2001). Mednarodne poslovne finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
Žižmond, E. (1998). Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 43 od 44
Križnik, G. (2009). Zunanji viri financiranja podjetja s primerom. Diplomsko delo,
Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Spletne strani:
Agencija AJPES. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Pridobljeno 23. 3. 2012 z naslova http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/AJPES-
_S.BON/Splošno.
Agencija AJPES. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Pridobljeno 16. 5. 2012 z naslova http://www.ajpes.si/fipo/Pojasnila_za_gd.asp.
Calcit d.o.o. Pridobljeno 12. 5. 2012 z naslova http://www.calcit.si.
Eudavki.si. Pridobljeno 29. 5. 2012 s spletne strani Slovenski računovodski standard
2005 (2006) http://www.eudavki.si/index.php?S=1&Article=29.
Nova Ljubljanska banka. Pridobljeno 14. 2. 2012 z naslova http://www.nlb.si/odkup-
terjatev-faktoring.
iBON poslovna skupnost. Pridobljeno 20. 5. 2012 z naslova
http://www.ibon.com/rating.htm.
Poslovni soap. Pridobljeno 30. 5. 2012 s spletne strani
http://poslovni.saop.si/novice/aktualno/nasvet-junij--2011-nacin-odpisa-terjatve-in-
obdavcitev.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Tanja Romšak: Obvladovanje terjatev v podjetju Calcit stran 44 od 44
KAZALO SLIK
Slika 1: Podjetje Calcit ........................................................................................................... 8
Slika 2: Kamnolom v Stahovici .............................................................................................. 9
Slika 3: Primer bonitetne ocene podjetja Količevo Karton, d.o.o. ..........................................25
Slika 4: Promet po kupcih za leta 2009, 2010 in 2011 ..........................................................30
Slika 5: Terjatve po mesecih za leta 2009, 2010 in 2011 ......................................................32
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izdani opomini po mesecih ...................................................................................27
Tabela 2: Gibanje kratkoročnih terjatev ................................................................................28
Tabela 3: Promet po kupcih za leta 2009, 2010 in 2011 .......................................................29
Tabela 4: Stanje terjatev za leta 2009, 2010 in 2011 ............................................................31
Tabela 5: Analiza starostne strukture terjatev .......................................................................33
Tabela 6: Primer postopka izterjave .....................................................................................34
Tabela 7: Analiza odhodkov terjatev .....................................................................................39
KRATICE IN AKRONIMI
DDV : Davek na dodano vrednost
SRS: Slovenski računovodski standard
AJPES: Agencija za javnopravne evidence in storitve
SEPA: Single Euro Payment Area: enotni način plačevanja v Evropi
IOP: Izpis odprtih postavk