Obveznice - scpet.si · Vsebina 3. Obveznice s spremenljivo obrestno mero 1. Definicija in vrste obveznic 2. Obveznice s fiksno obrestno mero 4. Krivulja donosnosti

Obveznice

Vsebina

3. Obveznice s spremenljivo obrestno mero

1. Definicija in vrste obveznic

2. Obveznice s fiksno obrestno mero

4. Krivulja donosnosti

5. Vrednotenje obveznic in kreditni pribitki

6. Komercialni zapisi

Vsebina







Obveznica ali/in delnica

Gre za dolgoročen “interes” v poslovanju podjetja vendar s temeljnimi razlikami

Delnice • Predstavljajo lastništvo podjetja • So podrejene drugim dolgovom • Ni zakonske pravice do poplačila ali dividend • Višje tveganje / višja zahtevana donosnost • Ponavadi dražja oblika financiranja

Obveznice • Predstavljajo dolg podjetja • Znan je znesek dolga (glavnica+obresti) • Ni participacije pri uspešnosti podjetja • Zakonska pravica do poplačila • Cenejša oblika financiranja

Definicija obveznice

• Obveznica je dolžniški vrednostni papir

• Izdajatelj (dolžnik), se zavezuje poplačati investitorju oz. Vlagatelju (upniku) izposojen znesek (glavnico) na v naprej določen datum(Dospetje ali zapadlost obveznice)

• Za izposojen znesek izdajatelj plačuje obresti ali kupone:– FIKSNI KUPON (1X ali večkrat letno z enakim zneskom) – SPREMENLJIV KUPON (Znesek je odvisen in vezan na določen

Indeks (npr: EURIBOR+) – BREZ KUPONA (Diskontna obveznica)

• Splošni pogoji izdaje in značilnosti obveznice so določeni v prospektu ob izdaji.

Obveznica – ključni pojmi

Nominalna vrednost• Znesek (glavnica) za katerega se plačujejo obresti in se vrne ob zapadlosti obveznice

Kupon• Znesek obresti, ki se ga na določene datume (periode) izplača imetnikom obveznice (letni ali

polletni kupon, variabilen ali fiksen kupon)

Kuponska obrestna mera• Vrednost kupona/nominalna vrednost obveznice

Cena • Cena obveznice je določena v % od nominalne vrednosti

Dospetje• Datum do katerega zapadejo vse obveznosti iz obveznice in zapade glavnica v plačilo

Tekoča donosnost• Vrednost kupona/trenutna cena

Donosnost do dospetja• Pričakovana donosnost p.a. upoštevajoč vse kupone, spremembo v ceni obveznice in reinvestiranja

kuponov

Možnost odpoklica• Opcija pri nekaterih obveznicah, da izdajatelj odpokliče obveznico in predčano poplača obveznico

in pokrije svoj dolg (Call opcija pir nekaterih vrstah obveznic)

Vrste obveznic glede na izdajatelja

Standardne obveznice• Državne obveznice (Government Bonds; Senior Dept)

• Agencijske, regionalne, nadnacionalne (EBRD, World Bank)

• S premoženjem krite obveznice (Covered Bonds)

• Listinjene obveznice (ABS, MBS) (Security Bonds)

• Podjetniške in obveznice finančnih institucij (Corporate Bonds)

Novejše obveznice/dolžniški instrumenti• Na inflacijo vezane

• Indeksne obveznice

• Obvezniški ETF-i

• Izvedeni finančni instrumenti

• Strukturirani finančni instrumenti

Vrste obveznic po vsebini

Navadne obveznice• Bullet obveznice

• Anuitetne obveznice

Posebne vrste obveznic• Zavarovane obveznice

• Participativne obveznice

• Obveznice s predčasnim odpoklicem (Call)

• Konvertibilne obveznice

Vrste obveznic glede na tip kupona

Obveznice s fiksnim kuponom:

• Obveznice z rednim fiksim zneskom izplačila obresti • Ponavadi izdane okoli cene 100 in zapadejo po ceni 100 • Predstavljajo veliko večino vseh izdanih obveznic

Obveznice s spremenljivim kuponom:

• Vrednost kupona se periodično prilagodi referenčnemu indeksu • Referenčni indeks je ponavadi kratkoročna obr. mera (npr: 3m EURIBOR) • Izdajatelji so največkrat banke in finančne institucije

Brezkuponske obveznice:

• Obveznica ne izplačuje kuponov v času svojega trajanja • Izdana je z diskontom (cena nižja od 100) • Cena v času trajanja narašča proti 100 • Obresti so vračunane v razliki med ceno izdaje in zapadlosti

Vsebina







Denarni tokovi pri obveznici

Pogled z vidika investitorja (primer):

Plačamo določen znesek denarja danes (cena obveznice) Prejemamo serijo prihodnjih denarnih tokov Glavnica = 100Fiksen kupon = 5% (letno) 4 leta do dospetja Na koncu dobimo poplačano glavnico v višini 100%

Kako določimo ceno obveznice

Obveznice na borzi kotirajo v % glede na nominalno vrednost

Kotacija cene < 100% kotacija z diskontom

(kupci obveznice poleg kupona prejmejo tudi kapitalski donos preko razlike med nominalno vrednostjo ob

zapadlosti in ceno nakupa)

Kotacija cene > 100% kotacija s premijo

(kupci obveznice ob zapadlosti realizirajo donos preko pretega kupona in kapitalske izgube preko razlike med nominalno vrednostjo in nakupno ceno)

S potekom časa se ob nespremenjenih dejavnikih, ki vpivajo na ceno obveznice, cena približuje nominalni vrednosti.


Vrednost obveznice je vsota vrednosti vseh njenih denarnih tokov

Kako vrednotimo posamezne dele? – Diskontiramo jih na sedanjo vrednost z diskontno obrestno mero

Kaj je donosnost do dospetja (YTM)? – Donosnost do dospetja (YTM) je tista diskontna obrestna mera pri

kateri je sedanja vrednost vseh bodočih denarnih tokov posamezne obveznice enaka njeni tržni vrednosti. Iz knjig o osnovah financ, ga poznamo kot notranja stopnja donosa (IRR - Internal Rate of Return)

r = YTM!!! P = cena oz. vrednost obveznice n = število časovnih enot, kuponov C = višina kupona F = glavnica (face value, principal) t = časovna enota


Cena je odvisna od bodočih denarnih tokov

Več kot je kuponov, več je obveznica vredna

Cena danes = PV tega + PV tega + PV tega + PV tega


4 letna obveznica, 5% kupon, zahtevana donosnost - YTM 4%

Bodoče vrednosti

Sedanje vrednosti

Leto Denarni tok DF Sedanja vrednost

Cena kuponske obveznice

Clean in Dirty cene• Cena ki vam jo kotira borzni posrednik je “clean” cena

• Znesek, ki ga plačate za nakup je “dirty” cena

• Dirty cena = Clean cena + natečene obresti

• Natečene obresti = (št. dni x kupon) / št. dni v obdobju

Razmerje med ceno in donosnostjo je inverzno

Obveznica s premijo: Kupon > YTM Obveznica z diskontom: Kupon < YTM

Donosnost raste, cena pada Donosnost pada, cena raste

Vsebina







Donosnost obveznice s spremenljivim

kuponomYTM obveznice s spremenljivim kuponom ne pove veliko, saj se kupon prilagaja ustreznemu indeksu oz. referenčni obrestni meri. Tukaj namesto YTM uporabljamo:

Quoted margin: kuponski pribitek na referenčno obrestno mero (določen ob izdaji

obveznice)

Discount margin: tržni pribitek na referenčno obrestno mero (se spreminja glede

na ceno obveznice: cena gor, pribitek dol in obratno)

Vsebina







Krivulja donosnosti

Krivulja donosnosti je grafična predstavitev razmerja med donosnostmi in ročnostjo obveznic.

Predstavlja terminsko strukturo obrestnih mer, za homogen naložbeni razred. Na krivulji donosnosti so vedno razporejene obveznice enake kakovosti.

1 leto 30 let Ročnost

Donosnost % Donosnost %

Ročnost

Krivulja donosnosti – različne vrste

obveznicKrivulj donosnosti je več. V bistvu poznamo krivulje donosnosti za vse vrste obveznic, glede na tip izdajatelja, valuto, državo ali bonitetno oceno.

Če več različnih krivulj predstavimo na enem grafu, nam ponazorijo tveganje, ki ga posamezna vrsta obveznic nosi.

Donosnost %

Ročnost 1 leto 30 let

Podjetniške obveznice , boniteta (A)

Državne obveznice, boniteta (AAA)

Krivulja podjetniških obveznic leži nad krivuljo državnih obveznic, saj so podjetniške obveznice bolj tvegane in investitorji zanje zahtevajo višjo donosnost.

Krivulja donosnosti - uporaba

Referenca za primerjavo donosnosti vrednostnih papirjev in je koristna iz naslednjih razlogov:

•Je koristen indikator razmer v gospodarstvu. Vlagatelje opozarja na prihajajočo recesijo oz. konjunkturo. •Je podlaga za vrednotenje vrednostnih papirjev s fiksnim kuponom. Trg praviloma predpostavlja, da je možnost nepoplačila nemških in ameriških državnih vrednostnih papirjev blizu 0 (odvisno od trenutnih razmer). Izdaje obveznic držav z bonitetno oceno nižjo od “benchmark” so z donosnostmi x bps nad »krivuljo« nemških državnih obveznic oz. x bps nad “swap krivuljo”. •Upravljalci premoženja lahko s pričakovanjem spremembe krivulje donosnosti realizirajo nadpovprečne donose. V zvezi s tem je bila razvita vrsta strategij za trgovanje s krivuljo donosnosti.

Vsebina





5. Vrednotenje obveznic , tveganja in kreditni pribitki


Dejavniki tveganja

Kreditno tveganje

• Tveganje da izdajatelj ne bo poplačal vseh svojih obveznosti. Tveganje je razvidno iz bonitetnih ocen in pribitka na “benchmark” (IRS ali državne obveznice)

Tržno tveganje (tveganje obrestne mere)

• Tveganje, da se bo cena obveznice spremenila zaradi spremenjenihrazmer na trgu obrestnih mer (npr.: nižje obrestne mere na trgu pomenijo dvig cene obveznice s fiksnim donosom)

Valutno tveganje

• Tveganje spremembe vrednosti valute v primeru, ko je obveznica denominirana v tuji valuti

Tveganje reinvestiranja

• Tveganje za izdajatelja, da bo prejete kupone reinvestiral po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa

Kreditni pribitki

Finančne in ostale podjetniške obveznice se vrednotijo glede na državne obveznice, ki imajo nizko kreditno tveganje.

Razlika med donosnostjo kreditno tvegane in netvegane (oz. skoraj netvegane) obveznice se imenuje kreditni pribitek (Credit Spread).

Kreditni pribitki se spreminjajo glede na percepcijo vlagateljev oz. kreditno tveganostjo posamezne vrste naložbe oz. izdajatelja.

krivulja podjetniških VPswap ači IRS krivulja krivulja državnih VP

Spread:

Na swap krivuljoNa državno obveznico

Bonitetne oceneBonitetna ocena izdajatelja in bonitetna ocena obveznice

• Bonitetna ocena je eden izmed glavnih pokazateljev kakovosti izdajatelja• Je ocena kreditne moči izdajatelja in pokazuje stopnjo sposobnosti izdajatelja, da bo

poplačal vse kupone in glavnico.

Obveznice z investicijsko oceno, naj bi bile visoko kakovostne in primerne za večino vlagateljev. Verjetnost neplačila obveznosti je izredno majhna.

Špekulativne obveznice izdajajo nova podjetja, podjetja, ki poslujejo v posebej konkurenčnem oz. volatilnem trgu, ali podjetja z težavnimi fundamenti. Višji kuponi in donosnosti do dospetja so tako kompenzacija za dodatno tveganje, ki ga te obveznice nosijo.

Vsebina





5. Vrednotenje obveznic , tveganja in kreditni pribitki


Komercialni zapisi• Značilnosti komercialnih zapisov:

– Kratkoročni dolžniški vrednosti papir, izdan v nematerializirani obliki v KDD

– Ne nosi obresti, ampak je vplačan z diskontom, ob zapadlosti pa se izplača nominalna vrednost KZ

– V primeru vezave donosnosti KZ na referenčno OM (Euribor ali zakladne menice), se prodajna cena izračuna pred vplačilom (obrestovanje act/360 dni)

– V Sloveniji ni organiziranega trga podjetniških kratkoročnih VP

• Potencialni kupci KZ: predvsem institucionalni investitorji, ki del svojih sredstev plasirajo v kratkoročne likvidne naložbe (zaradi kratke ročnosti KZ odsotnost uradnega ratinga izdajatelja in nelikvidnost Ljubljanske borze ni tako pomembna, kakor pri obveznicah)

• Določitev zahtevane donosnosti s strani investitorjev na naslednji osnovi:

– Državni VP (ZM) primerljive ročnosti , povečan za pribitek za specifično tveganje KZ (kupci ZM so predvsem domače banke z namenom pridobitve primernega premoženja za zavarovanje pri pridobivanju likvidnostnih sredstev s strani ECB)

– Primerljivi podjetniški kratkoročni VP:

• KZ evropskih primerljivih izdajateljev – panoga (SLO investitorji v tem trenutku zaradi nizkih donosnosti ne kupujejo evropskih KZ)

• Primerljive izdaje VP na slovenskem trgu

– Donosnost KZ mora biti primerljiva z bančnimi depoziti (institucionalni investitorji so relativno polno izpostavljeni do bank)

Komercialni zapisi

Predlagani postopek izdaje KZ:

• Prva prodaja KZ poteka skladno z 49/1 členom ZTFI, t.j. preko ponudbe vrednostnih papirjev (ali kombinacije različnih ponudb), za katere velja izjema pri obveznosti objave prospekta (npr. ponudbe, naslovljene na manj kot 100 oseb, ali ponudbe, pri kateri vsak vlagatelj pridobi vrednostne papirje v znesku najmanj 50.000,00 EUR)

• Prva prodaja poteka preko izstavitve zavezujočih ponudb za nakup KZ s strani vlagateljev in sprejemom teh ponudb s strani izdajatelja

• Po izdaji KZ v nematerializirani obliki z vpisom v centralni register KDD d.d. Ljubljana so KZ prosto prenosljivi

• KZ se uvrstijo v kotacijo na borzo, ni potrditve prospekta pri ATVP (zgolj pripravljen predstavitveni dokument)

Sistemski stroški postopka izdaje KZ vsebujejo samo stroške KDD• Fiksno nadomestilo za izdajo kratkoročnih VP: 368 EUR• Nadomestilo za vodenje registra kratkoročnih VP (1/10 stroškov, ki veljajo

za obveznice)

Documents

Obveznice - scpet.si · Vsebina 3. Obveznice s spremenljivo obrestno mero 1. Definicija in vrste obveznic 2. Obveznice s fiksno obrestno mero 4. Krivulja donosnosti