OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT za »Industrijsko cono … · 2017. 9. 15. · 3.4 USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU ... S tem aktom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

za »Industrijsko cono Trebnje«

faza: Dopolnjen osnutek – javna razgrnitev

Investitor:

Občina Trebnje

Goliev trg 5, 8210 Trebnje

Pripravljavec:

Občina Trebnje


Izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta:

GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto

Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto

Novo mesto, januar 2010

GP

Gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Občinski podrobni prostorski načrt Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto za tel.: 07 / 33 77 630 Industrijsko cono Trebnje

DOPOLNJEN OSNUTEK, januar 2010 2

GP

Naslov naloge: OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

ZA »INDUSTRIJSKO CONO TREBNJE«

Številka: OPPN-11/2008

Faza: DOPOLNJEN OSNUTEK – javna razgrnitev Investitor: Občina Trebnje


Pripravljavec: Občina Trebnje


Izdelovalec: GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o.

Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto

Odgovorni predstavnik podjetja: Robert Radakovič, univ.dipl.inž.grad.

Datum: januar 2010

Pri izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta so sodelovali: Odgovorni vodja izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta:

Mateja Sušin Brence, univ. dipl. inž arh.

ZAPS A - 0928

Projektanti: mag. Mojca Radakovič, univ.dipl.inž.grad. IZS G - 1134

Sodelavci:

Predstavnik investitorja: Mateja Kovačič

Predstavnica pripravljavca: Mateja Kovačič



GP

KAZALO VSEBINE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

• TEKSTUALNI DEL

1 OPIS PROSTOSRKE UREDITVE.................................................................................. 9

2 OBMOČJE UREJANJA OPPN .................................................................................... 11

2.1 Območje cone ....................................................................................................... 11

2.2 Širše območje ........................................................................................................ 11

3 OBSTOJEČE STANJE ................................................................................................ 13

3.1 OBČINSKI PROSTORSKI AKTI ............................................................................ 13

3.2 LOKACIJA ............................................................................................................. 13

3.3 NARAVNE ZNAČILNOSTI PROSTORA ................................................................ 16

3.4 USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU ............................................................ 16

3.5 INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST .............................................................. 19

3.5.1 Prometna infrastruktura .................................................................................. 19

3.5.2 Vodovod ......................................................................................................... 20

3.5.3 Kanalizacija .................................................................................................... 21

3.5.4 Energetska infrastruktura ................................................................................ 21

3.5.5 Javna razsvetljava .......................................................................................... 21

3.5.6 Komunikacijska infrastruktura ......................................................................... 21

3.5.7 Plin ................................................................................................................. 21

3.5.8 Odvoz odpadkov ............................................................................................ 22

3.6 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ................................................................ 22

3.7 VAROVANJE PODTALNICE IN VODNI VIRI ......................................................... 23

3.8 MOTNJE IN OMEJITVE V PROSTORU ................................................................ 24

3.9 LASTNIŠTVO ........................................................................................................ 24

4 UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR ............................................. 26

VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI ............. 26

4.1 FUNKCIJE IN OBLIKOVANJA OBMOČJA PODOBNEGA NAČRTA. .................... 26

4.1.1 Programska izhodišča .................................................................................... 26

4.1.2 Koncept, zasnova pozidave ............................................................................ 26

4.1.3 Povezava območja ......................................................................................... 27

4.1.4 Ureditvene enote – členitev prostora .............................................................. 28

REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN ...................................................... 29

4.2 POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR ............... 29

4.2.1 VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST ............................................ 29

4.2.2 VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN ....................................................... 29

4.2.3 VRSTE NEZAHTEVNIH IN ENOSTAVNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN . 30

4.2.4 DOPUSTNE VRSTE GRADENJ (in posegov) ................................................ 30

4.2.5 DOPUSTNE VRSTE PREDVIDENIH DEJAVNOSTI IN NJIHOVA RAZMESTITEV ............................................................................................................ 30

POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ....................................... 33

4.3 POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV ...................................................................... 33

4.3.1 Stavbi red ....................................................................................................... 33

4.3.2 Odmiki od mej sosednjih zemljišč ali medsebojni odmiki objektov .................. 34

4.3.3 Regulacijske črte ............................................................................................ 34

4.4 POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV ............................................................. 35

4.5 POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBJEKTOV ...................................................... 36

4.5.1 FUNKCIONALNA, TEHNIČNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA OBJEKTOV ........ 37

4.5.2 POGOJI GLEDE UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV ..................................... 37

4.5.3 POGOJI GLEDE JAVNIH IN ZELENIH POVRŠIN TER URBANE OPREME .. 39

4.5.4 POGOJI ZA MIRUJOČI PROMET .................................................................. 39

4.5.5 POGOJI GRADBENO INŽENIRSKE OBJEKTE ............................................. 40



GP

4.5.6 POGOJI ZA NEZAHTEVNE IN ENOSTAVNE OBJEKTE ............................... 40

4.6 PRIDOBIVANJE REŠITEV Z JAVNIM NATEČAJEM ............................................. 40

4.7 POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO – USMERITVE ZA DOLOČITEV PARCEL, NAMENJENI GRADNJI .................................................................................................... 41

5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ............................................................................................................................... 42

5.1 RAZPOREDITEV JAVNIH IN DRUGIH SKUPNIH POVRŠIN Z NJIHOVO FUNKCIONALNO IN OBLIKOVNO ZASNOVO ................................................................ 43

5.2 LEGA OBJEKTOV NA ZEMLJIŠČU IN POTEK OMREŽIJ KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE ............................................................................ 43

5.3 IZHODIŠČA ZASNOVE INFRASTRUKTURE ........................................................ 43

5.4 PROMETNA INFRASTRUKTURA ......................................................................... 45

5.4.1 Cestno omrežje: ............................................................................................. 45

5.4.2 Peš in kolesarski promet................................................................................. 47

5.4.3 Normalni profil ceste ....................................................................................... 47

5.4.4 Mirujoči promet ............................................................................................... 48

5.4.5 Javni promet ................................................................................................... 48

5.5 KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ....................................................................... 48

5.5.1 Vodovod in hidrantno omrežje ........................................................................ 48

5.5.2 Kanalizacijsko omrežje ................................................................................... 49

5.6 ELEKTROENERGETSKA INFRASTRUKTURA .................................................... 52

5.7 PLINOVODNO OMREŽJE - ogrevanje in drugi viri ................................................ 53

5.8 DRUGI ENERGETSKI VIRI ................................................................................... 54

5.9 KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA .............................................................. 54

5.10 ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV ...................................................................... 54

5.11 OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA UPORABNIKOV IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV INFRASTRUKTURE ............................................................................ 55

5.12 PARCELACIJA GRADBENO INŽENIRSKIH OBJEKTOV ...................................... 55

5.13 PROSTORSKI UKREPI ......................................................................................... 56

6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ...... 56

6.1 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE ..................................................................... 56

7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN ..................... 57

7.1 OKOLJSKI IN NARAVOVARSTVENI PODATKI .................................................... 58

7.2 SPLOŠNO ............................................................................................................. 62

7.3 VARSTVO OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE .................................................... 64

7.4 VAROVANJE PRED ONESNAŽENJEM VODA - VARSTVO PODTALNICE IN VODNIH VIROV ............................................................................................................... 65

7.5 VARSTVO IN KVALITETA ZRAKA ........................................................................ 67

7.6 VARSTVO PRED HRUPOM .................................................................................. 68

7.7 RAVNANJE Z ODPADKI ....................................................................................... 70

7.8 VAROVANJE PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM ................................... 71

7.9 VAROVANJE PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM ................................... 72

7.10 VAROVANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI ........................................................... 72

7.11 VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ..................................................................... 73

7.12 VARSTVO VEGETACIJE - GOZDA....................................................................... 73

7.13 VARSTVO TAL ...................................................................................................... 74

7.14 SKUPNA OCENA VPLIVOV NA POSAMEZNE SESTAVINE OKOLJA ................. 74

8 NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA ............. 76

9 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA ........................................................................................................................... 76

9.1 ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA POPLAVNO, EROZIJSKO IN POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ .................................................................................................. 77

9.2 POGOJI V ZVEZI Z OBRAMBNIMI POTREBAMI .................................................. 77



GP

9.3 PROTIPOTRESNA VARNOST .............................................................................. 77

9.4 OSONČENJE FASAD IN ODPRTIH POVRŠIN ..................................................... 77

9.5 ARHITEKTONSKE OVIRE - zagotavljanje neoviranega dostopa ........................... 77

9.6 POŽARNO VARSTVENE ZAHTEVE ..................................................................... 78

10 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE .................................................... 80

11 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV – TOLERANCE ............................................................................... 82

12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN ......................................................................................................... 83

13 OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE OBJEKTOV IN OSTALO....................... 83



GP

• PRILOGE 1 IZVLEČEK IZ HIERARHIČNO VIŠJEGA PROSTORSKEGA AKTA ........................... 85

2 PRIKAZ STANJA PROSTORA ................................................................................... 86

3 PODLAGE ZA PRIPRAVO OPPN ............................................................................... 86

3.1 Pravna podlaga in predpisi .................................................................................... 86

3.2 Osnove iz prostorskih aktov ................................................................................... 87

3.3 Strokovne podlage in izhodišča za pripravo OPPN ................................................ 87

3.4 Vhodni podatki ....................................................................................................... 88

3.5 Ostalo .................................................................................................................... 88

4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ................................. 88

5 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN ................................................................ 91

5.1 Razlogi za pripravo ................................................................................................ 91

5.2 Območje cone ....................................................................................................... 92

5.3 Koncept, zasnova pozidave ................................................................................... 92

6 POVZETEK ZA JAVNOST .......................................................................................... 93

7 OKOLJSKO POROČILO ............................................................................................. 93

• DODATEK • ODLOK

Dopolnjen osnutek odloka



GP

• GRAFIČNI DEL 1. Pregledna situacija

1.1. Prikaz območja urejanja v širšem prostoru – območje na TTN M1: 10.000 1.2. Pregledna situacija – območje na DOF M 1: 5.000

2. Izseki iz veljavnih prostorskih aktov 2.1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Trebnje 2.2. Izsek iz UZ M 1: 5.000

3. Območje urejanja 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja urejanja M 1: 1000 3.2 Načrt parcel z mejo območja urejanja (1.del) M 1: 1000 3.3 Načrt parcel z mejo območja urejanja (2.del – koridor do RTP) M 1: 2000

4. Prikaz vplivov na sosednja območja. 5. Načrt ureditvene situacije M 1: 1000 6. Načrt ureditvene situacije – primer zasnove in parcelacijske mreže M 1: 1000 7. Načrt parcelacije - gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo M 1: 1000 8. Načrt prometne infrastrukture, M 1: 1000 9. Zbirni načrt infrastrukturnih vodov M 1: 1000 10. Rešitve in ukrepi za obrambo

ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1: 1000 11. Karakteristični prečni prerezi M 1: 1000



GP

TEKSTUALNI DEL



GP

1 OPIS PROSTOSRKE UREDITVE Skladno z 2. členom »Pravilnika o OPPN« se občinski podrobni prostorski načrt izdela za prostorske ureditve na območjih – razvoja naselja kot širitev na nove površine.

Predmet

S tem aktom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Industrijsko cono Trebnje (v nadaljevanju »OPPN IC Trebnje«). Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove industrijske cone kot širitev območja že obstoječih industrijsko – proizvodnih dejavnosti na vzhodnem delu mesta Trebnje.

Razlogi za pripravo

Temeljne usmeritve razvoja mesta Trebnje so podane v okviru urbanistične zasnove (Uradni list RS, št. 49/93), ki je na vzhodnem obrobju naselja, severno od obstoječega industrijskega kompleksa Trimo predvidela površine za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Na večjem delu tega območja je sprejet Zazidalni načrt »industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« - I. faza (Ur.l.RS 65/02). V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005, so bile ponovno preverjene razvojne potrebe po tovrstnih površinah. Ugotovljeno je bilo, da v predmetnem zazidalnem načrtu določena cestna infrastruktura preveč omejuje fleksibilnost formiranja parcel in ne ustreza dejanskim potrebam. Obdelane so bile variante navezave območja in notranje komunikacije, ki se bodo obravnavale v tem prostorskem aktu. Z izvedbo analize potreb je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za širitev proizvodnih površin zagotoviti vsa zemljišča¸ za katere je bila sprejeta programska zasnova in ne samo del površin določenih v sedaj veljavnem Zazidalnem načrtu »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje«, ki naj bi predstavljala 1. fazo izgradnje planirane proizvodne cone. Predmeten OPPN v osnovi določa le drugačno zasnovo infrastrukturnih ureditev od sedaj veljavnega ZN in novejše zahteve v zvezi z varovanjem okolja ipd. Podlage za pripravo OPPN so navedene v prilogi št. 3 - Podlage za pripravo OPPN. Širši kontekst lokacije – umestitev v prostor je opisan v prilogi št.14 – Širši kontekst lokacije. CPVO: V fazi pridobivanja smernic je pristojno ministrstvo, Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo št. 35409-179/2008 iz dne 17.06.2008 izdalo odločbo z naslednjim izrekom: » V postopku priprave in sprejemanja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje je treba izvesti celoviti presojo vplivov na okolje«. Izdelano je bilo »Okoljsko poročilo za OPPN za IC Trebnje, (Aguarius, december 2008), katerega ugotovitve so povzete v dopolnjenem osnutku OPPN.



GP

Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo občina se izvede naknadno in ni predmet tega postopka.

Vsebina OPPN

OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge. Sprejme se z odlokom. Vsebina akta je skladna z veljavnimi predpisi in je navedena v kazalu vsebine OPPN.

Pridobivanje smernic in izdelava okoljskega poročila

Skladno z 58. členom ZPNačrt je občina pridobila smernice, priporočila in usmeritve od nosilcev urejanja in ostalih, kot je navedeno v Sklepu o začetku priprave Ur.l.RS, št. 48/2008. Skladno z 2. odstavkom 59. člena istega zakona je občina zagotovila okoljsko poročilo.

Dopolnjen osnutek

Skladno z 59. členom ZPNačrt se ob upoštevanju smernic osnutek OPPN dopolni. V dopolnjen osnutek so vnesene dopolnitve in spremembe na podlagi pridobljenih smernic, Okoljskega poročila za OPPN IC Trebnje in na podlagi predstavitve predstavnikom KS. Spremembe se nanašajo predvsem na tekstualni del in odlok. V grafičnem delu so spremembe prikazane na ureditveni situaciji s prikazom primera ureditve. Dopolnjenem osnutku sta dodana še načrta 10 – obramba in varstvo pred nesrečami in načrt 11 – karakteristični prerezi.



GP

2 OBMOČJE UREJANJA OPPN Skladno s tretjim odstavkom 2. člena »Pravilnika o OPPN« se podrobni načrt izdela za območje enote urejanja prostora ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, za katero je tako določeno v občinskem prostorskem načrtu. Podrobni načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Velikost celotnega obravnavanega območja zajema cono in koridorje za izgradnjo infrastrukture izven cone in za njene potrebe.

2.1 Območje cone

Območje predvidene industrijske cone Trebnje se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas). Na severu zajema celotno območje, ki je v veljavnem planu predvideno za gradnjo. Obravnavano območje, ki je namenjeno za širitev proizvodnih dejavnosti meri cca 16 ha in obsega zemljišča s parc.št., kot je razvidno iz grafičnega dela, list št. 3 – Območje urejanja. k.o. Češnjevek 753/6 757/1 757/2 758/1 758/2 759 760 761 764/1 764/3 796/1 798 800 801 802/1 802/3 802/4 802/5 803 804/1 804/2 807/3 807/4 807/5 807/6 807/7 807/8 808/1 808/2 808/3 809 812/2 812/3 812/4 812/5 812/6 813/1 813/2 813/3 814/2 818/1 818/2 818/3 820/1 820/10 820/11 820/12 820/13 820/14 820/15 820/16 820/17 820/2 820/7 820/8 820/9 827/1 827/2 827/3 833/3 833/4 833/5 835/1 835/2 836/10 836/11 836/12 836/13 836/14 836/15 836/16 836/6 836/6 836/7 836/8 836/9 838/10 838/11 838/12 838/13 838/14 838/15 838/16 838/5 838/7 838/8 838/9 del 840/4 841/3 del 845/3 866/1 del 867 del 868/1 del 868/2 del 1185/1 1185/2 1189/2 1191/1 del 1192/4 1192/5 1192/6 del 1193 del 1194/1 k.o.Trebnje del 620/1 620/2 816/10 816/7

2.2 Širše območje

Skladno s 4. členom »Pravilnika o OPPN« območje podrobnega načrta obsega tudi površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo. V območje obravnave se vključijo tudi vsi koridorji infrastrukture, za katero bo potrebno izvesti priključke izven cone same (električni vod do RTP, iztok meteorne kanalizacije v vodotok Temenice, priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo).



GP

Območje zajema dodatno še zemljišča s parc.št. Daljnovod: K.o. Medvedje selo: 753/4, 750/1, 749, 747/1, 746/1, 745, 748, 744, 743, 1186, 718/1, 717/1 K.o. Črešnjevek: 167, 166/1, 166/2, 165/1, 165/2, 165/2, 1103, 162, 163, 605/2, 605/10 Odvajanje voda: 1214, 1215/2, 871/2, 1212/4, 1212/1, 1212/5, 868/2, 910/3, 910/2 vse k.o. Češnjevek kot je razvidno iz grafičnega dela, list št. 3 – Območje urejanja. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OLN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno. Opis meje Meja območja poteka na južni strani po južnem robu regionalne ceste RIII 651 Trebnje – Novo mesto, odsek 1198 Trebnje – Novo mesto in zajema območje, potrebno za rekonstrukcijo ceste, na zahodni strani po zahodnem robu ceste v Vino Gorico (cesta je vključena v OPPN), na severu po meji območja namenjenega gradnji po veljavnem »planu«, za zahodni strani pa do obstoječih cest oziroma do obstoječe pozidave. Območje je razširjeno na koridorje infrastrukture za potrebe cone. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega dela, načrt št. 3 – Območje urejanja.



GP

3 OBSTOJEČE STANJE

3.1 OBČINSKI PROSTORSKI AKTI

Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov je podan v prilogi št. 1 – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta in v grafičnem delu list št.2 – Izseki iz veljavnih prostorskih aktov. V veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna namenska raba določeno območje stavbnih zemljišč. Urbanistična zasnova za mesto Trebnje pa določa podrobnejšo namensko rabo tega prostora – območje P5 in sicer za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Veljavni prostorsko izvedbeni akt Način urejanja na obravnavanem območju je s sedaj veljavnim zazidalnim načrtom sprejetim z Odlokom o zazidalnem načrtu “Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje” – 1. faza, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 65/02, ki ga je izdelal TOPS d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 117/00-ZN v januarju 2002. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005, so bile ponovno preverjene razvojne potrebe po tovrstnih površinah. Ugotovljeno je bilo, da v predmetnem zazidalnem načrtu določena cestna infrastruktura preveč omejuje fleksibilnost formiranja parcel in ne ustreza dejanskim potrebam. Obdelane so bile variante navezave območja in notranje komunikacije, ki se bodo obravnavale v tem prostorskem aktu. Z izvedbo analize potreb je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za širitev proizvodnih površin zagotoviti vsa zemljišča in ne samo del površin določenih v sedaj veljavnem Zazidalnem načrtu »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje«, ki naj bi predstavljala 1. fazo izgradnje planirane proizvodne cone. Izdelan PGD je izhodišče za pripravo tega OPPN. Predmeten OPPN v osnovi določa le drugačno zasnovo infrastrukturno od sedaj veljavnega ZN in novejše zahteve v zvezi z varovanjem okolja ipd.

3.2 LOKACIJA

Obravnavano območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu mesta Trebnje, severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas). Na severu zajema celotno območje, ki je v veljavnem »planu« predvideno za gradnjo.



GP

Slika 1: Položaj proizvodno – industrijske cone v mestu oz. v širšem območju Vir: spletna stran Občine Trebnje Pregledna situacija je prikazana v grafičnem delu, list št.1 – Pregledna situacija. Območje cone zajema tako imenovano območje Velike njive, Grumbice in deloma območje Pod Vino Gorico. Opis meje območja je podan v prejšnjem poglavju.



GP

Vir: ARSO, Atlas okolja Slika 2: Položaj proizvodno – industrijske cone – obstoječe stanje



GP

3.3 NARAVNE ZNAČILNOSTI PROSTORA

Obravnavane površine na območju cone obsegajo dokaj ravne, nepozidane površine, ki so v naravi travniki in njive.

Slika 3: Pogled na območje

3.4 USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU

Zahodno in južno od obravnavane lokacije se nahajata zaselka D. Nemška vas in D. Podboršt pri Trebnjem. Značilna je pozidava z individualnimi stanovanjskimi objekti, ob katerih se nahajajo pomožni objekti. J in JZ in JV je že lociranih več stavb namenjeni industriji, proizvodnji in obrti: Akripol, Trimo, Rem, Surovina. Objekti so postavljeni vzdolž regionalne ceste. V južnem delu obravnavane cone so že izvedene začasne ureditve namenjene širitvi obstoječim dejavnostim. V preostalem delu pa je območje cone nepozidano, v kmetijski rabi. Analiza stavbnega tkiva v neposredni okolici območja OPPN kaže, da se v neposredni bližini lokacije prepleta več različnih vzorcev pozidave, in sicer od točkovne strukture do večjih stavbnih kompleksov, ki pa prevladuje. Stanovanjski objekti v neposredni bližini so vertikalnega gabarita P+M do P+1+M. Objekti so klasično zidani, ni zaznati tipologije gradnje – tlorisna razmerja, smeri slemen, oblikovnost streh, materiali so različni.



GP

Slike 4: Pogled na stanovanjske objekte

Objekti v neposredni bližini, namenjeni industrijski dejavnosti (Akripol. Trimo), so višjih gabaritov, še posebej novo skladišče Trima, ki je pravilne kubusne oblike s sodobnimi fasadnimi materiali. Poslovni prostori so orientirani k regionalni cesti. Manjši proizvodni prostori v neposredni bližini (na vzhodni strani območja) so pritlični z dvokapnicami različnih , a manjših naklonov.



GP

Slike 5: Pogled na proizvodno – industrijske objekte Lokacija območja v neposredni bližini regionalne ceste pomeni hiter dostop, omogoča pa tudi kvalitetno funkcioniranje ter možnosti nadaljnjega razvoja cone. Območje je močno opazno s hitre ceste. Pogledu dominira novejši skladiščni objekt Trima. Tudi ostali objekti na južnem robu mesta so sodobnejše izvedbe (trgovska centra) in tvorijo niz v veduti iz magistralne ceste. Nad območjem se dviga cerkvica sv. Marije. Lokacija območja v neposredni bližini regionalne ceste pomeni hiter dostop, omogoča pa tudi kvalitetno funkcioniranje ter možnosti nadaljnjega razvoja cone. Območje s svojo lokacijo na vzhodni strani tvori »vrata« v mesto in s tem tvori »ogledalo« mesta, ki želi prevzeti zaradi svoje strateške pozicije ob prometnicah (AC, III. razvojna os) močnejšo vlogo na gospodarskem nivoju v regiji.

Slike 6: Območje vhoda v mesto



GP

3.5 INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST

Samo območje ni infrastrukturno opremljeno.

3.5.1 Prometna infrastruktura

Cestna infrastruktura Glavni dostop na območje je iz regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto, Prijateljeve ceste. Priključki na cesto si v tem predelu sledijo dokaj pogosto. Cesta nima kolesarske steze ima obojestranski pločnik in javno razsvetljavo. Cesta Na Vino Gorico na zahodni strani območja je kategorizirana JP javna pot, odsek 927063, Trebnje-Vina Gorica 24-25. Namenjena je dostopu manjšemu delu stanovanjskih objektov, dostopu do manipulacijskih površin Akripola in do kmetijskih zemljišč. Cestišče je v slabem stanju. Cesta vzhodno od območja je kategorizirana JP – javna pot, odsek 927182 D. Nemška vas-vas in je namenjena dostopu do D. Nemške vasi in zaledju. Iz regionalne ceste se južno odcepi med objektom Trima in Surovine kategorizirana JP – javna pot, (odsek 927142, Trebnje Dol. Podboršt), ki preko neustreznega prehoda železniške proge povezuje Dol. Podboršt z Trebnjem in D. Nemško vasjo. Cesta je v slabem stanju.

Slike 7: Regionalna cesta

Slike 8: Cesta Na vino Gorico



GP

Slika 9: Cestno omrežje Železniška infrastruktura Južno od območja poteka železniška proga: VRSTA OBJEKTA: 1201 - Železniška proga CC-SI KLASIFIKACIJA: 21210 - Glavne in regionalne železnice ELEKTRIFICIRANOST: 1 - diesel vlak KATEGORIJA: 2 PROGA: 80 Vir: PISO Na območju Trebnjega se nahaja glavna železniška proga Ljubljana - Metlika in industrijski tir predvsem za potrebe Trima. Glede na obstoječo pozidanost severno od proge in glede na obstoječe nivelitete in določene tehnične karakteristike železniških prog, je izgradnja industrijskega tira za potrebe industrijske cone zelo problematična in vprašljiva, praktično neizvedljiva. Glede na usmeritve občine se v Industrijski coni ne predvidi koridorja za industrijski železniški tir. V kolikor bo interes po tej infrastrukturi, se bo koridor predvidel na območju širjenja cone severno od območja OPPN-ja. Urejanje območja tangira železniško progo le v delu, kjer bo potrebno izvesti kanalizacijo za odvod odpadnih komunalnih in padavinskih voda od cone do Temenice oz. obstoječe čistilne naprave. Javni promet Mesto nima vzpostavljenega mestnega prometa.

3.5.2 Vodovod

Obstoječ vodovod LTŽ Ø 150, ki poteka ob regionalni cesti Trebnje- Novo mesto. Območje se ne nahaja na območju varovanja vodnih virov. ZZV Novo mesto izvaja monitoring pitnih vod v občini Trebnje. V poročilu za leto 2008 navaja, da so imeli vsi vodovodni sistemi v občini zdravstveno ustrezno pitno vodo. Obravnavano območje ne posega na nobeno vodovarstveno območje.



GP

3.5.3 Kanalizacija

Po podatkih Komunale Trebnje in iz geodetskega posnetka je razvidno da so objekti v neposredni bližini priključeni na kanalizacijo, na samem območju pa kanalizacije ni. Obravnavano območje je pokrito s čistilno napravo Trebnje. ČN Trenje je konstruirana je na velikost 8.000 PE. Urejeno ima terciarno čiščenje. Trenutna obremenitev znaša cca.6.500 PE. Ime naprave: Trebnje

Stopnja čiščenja: sekundarno

Količina odplake v 1000m3/leto: 248

Obremenitev odplake v P.E.: 2562

Velikost naprave v P.E.: 8000

Vir: Arso

3.5.4 Energetska infrastruktura

Čez območje poteka nadzemno 20kV omrežje (2krat dvojni 20 kV DV) na jeklenih jamborjih, ki poteka od RTP Trebnje do tovarne Trimo.

Slika 10: Daljnovod na območju

3.5.5 Javna razsvetljava

Na obravnavanem območju se ne nahaja nobena javna razsvetljava razen ob regionalni cesti.

3.5.6 Komunikacijska infrastruktura

Objekti v neposredni bližini so priključeni na TK omrežje. Na območju industrijske cone v območju profilov med P-5 J-S do P-9 J-S poteka TK vod . Na območju Trebnjega ni upravljavca KRS – kabelskega razdelilnega sistema.

3.5.7 Plin

Na obravnavanem območju in v njegovi širši okolici ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Obstoječi objekti rešujejo problem ogrevanja individualno.



GP

Za območje občine Trebnje je sklenjena koncesijska pogodba za distribucijo utekočinjenega plina, upravljanje plinovodnega omrežja in naprav ter dobavo plina odjemalcem v Občini Trebnje.

3.5.8 Odvoz odpadkov

Odvoz komunalnih odpadkov je na območju mesta Trebnje urejen. Komunalno podjetje odvaža odpadke na deponijo v skladu u občinskim odlokom. Javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. skrbi za zbiranje in odstranjevanje gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov na območju občine Trebnje. Do leta 2004 so odpadke v občini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje. Po letu 2004 so začeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. Razprostira se na 6ha uporabne površine, za prihodnje pa je po prostorskih planih Občine Trebnje rezervirana za deponiranje odpadkov celotna dolina v velikosti 25ha. V sklopu deponije je urejen tudi zbirno sortirni center Gkoboko. V izdelavi je projekt za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko biološko obdelavo odpadkov. To naj bi na globokem zgradili do leta 2011/2012 skupaj z novo kompostarno, sortirnico, stisklanico in vmesnim skladiščem kosovnih odpadkov. Zbiralnica odpadne električne in elektronske opreme je v občini Trebnjelocirana v Dolenji Nemški vas, upravlja jo SUROVINA d.d.

3.6 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Na območju industrijske cone NI registrirane nepremične kulturne dediščine NI varstveno območje dediščine NI razglašen nepremični spomenik NI vplivnega območja spomenika NI naravnih vrednot NI izdana odločba o arheološkem najdišču Skladno z 6. odstavkom 76. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine se smernice, ki se nanašajo na dediščino zunaj obsega dediščine, upoštevane v prostorskih aktih, so priporočilne narave. Trase meteorne in fekalne kanalizacije izven cone prečkajo območje naravne vrednote in ekološko območje, ne pa tudi zavarovanih območij in sicer:



GP

Slika 11: Varovana območja

Ekološko pomembno območje: IME: EPO Temenica v trebanjski OPIS: ND območje Ekološkega pomena - EPO Temenica v Treb. občini -

Idnetifikacijska št. - ID 1338

Naravne vrednote: IME: Temenica STATUS: NV-DP1280 NAMEMBNOST: BIO-REK OZNAKA: NV-DP OPIS: naravna vrednota državnega pomena 1280 Temenica Poplavna območja: OPIS: poplavne površine - podatek Agencija RS Vir: PISO Območje medveda

Cona: območje izjemne prisotnosti

Vir: ARSO

3.7 VAROVANJE PODTALNICE IN VODNI VIRI

Na območju OPPN se ne nahajajo viri pitne vode oziroma varstveni pasovi virov pitne vode, ni podatkov o podtalnici in ni odprtih vodotokov. Širše območje OPPN spada v vodonosni sistem Temenice. Na območju OPPN leži obsežen vodonosnik. Trase meteorne in fekalne kanalizacije izven cone prečkajo poplavno območje. Vodovarstvenih območij in zajetij pitne vode na širšem območju OPPN ni.



GP

3.8 MOTNJE IN OMEJITVE V PROSTORU

Glavne omejitve za predvideno pozidavo predstavlja že pozidan okoliški prostor in prometna infrastruktura. Na delu predvidene cone, kjer so danes urejene začasne površine za namen proizvodne v neposredni bližini, so neurejene površine, ki ustvarjajo negativno percepcijo ob vstopu v mesto.

Slika 12: Začasna raba prostora

3.9 LASTNIŠTVO

V južni polovici cone je večji del zemljišč že v lasti podjetij v neposredni bližini ali pa v lasti občine. Seznam lastnikov zemljišč je priložen v prilogi št. 9 – Seznam lastnikov tangiranih parcel.



GP

Vir: PISO, julij 2008



GP

4 UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI

5. člen »Pravilnika o OPPN«: V podrobnem načrtu se podrobneje opredelijo rešitve in pogoji glede: – funkcije in oblikovanja območja podobnega načrta.

4.1 FUNKCIJE IN OBLIKOVANJA OBMOČJA PODOBNEGA NAČRTA.

4.1.1 Programska izhodišča

Programska izhodišča za izdelavo OPPN so naslednja: • zasnovati fleksibilno industrijsko cono, ki bo omogočala gradnjo še neznanim

investitorjem (neznane dejavnosti in kapacitete), • kljub temu obravnavani prostor smiselno vključiti v mestno pozidavo na prehodu iz

podeželja v mestno strukturo, • hitra navezava na prometno omrežje, • upoštevati osnovne značilnosti obstoječe pozidave mesta in njegove urbanistične

zasnove, • omogočiti sodobno oblikovane objektov v tem prostoru, • območje ima značaj vhoda v mesto, • vzpostaviti in urediti zelene in zunanje površine, • infrastrukturno opremiti parcele, • izgradnja cone je v javnem interesu - predvideti prostorske ukrepe.

4.1.2 Koncept, zasnova pozidave

Območje urejanja je namenjeno predvsem proizvodnim dejavnostim. Nahaja se v predelu, ki je v Urbanističnih zasnovah mesta Trebnje opredeljeno za širitev obrobja proti podeželju. Načrtovana cona spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov. Tako nova cona v območju ceste Trebnje-Novo mesto nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stika z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za percepcijski preskok od podeželskega in naravnega okolja k mestni prvini. Zato je potrebno posvetiti pozornost na to, da hrup, druga onesnaženja in vplivi nimajo prekomernega vpliva na stanovanjsko območje – umestitev zelene zaščitne bariere. V vizualnem smislu predstavlja načrtovana cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota. Lokacija območja v neposredni bližini regionalne ceste pomeni hiter dostop, omogoča pa tudi kvalitetno funkcioniranje ter možnosti nadaljnjega razvoja cone. Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega proizvodnega območja so tako lahko pravokotni na regionalno cesto Trebnje - Novo mesto oziroma na novo cestno povezavo S-J, ki se priključuje na regionalno cesto. Območje se vpenja v obstoječo in predvideno prometno omrežje. Omejuje jo cestno omrežje in deloma poselitev, kjer se na območjih bližine stanovanjskih objektov predvidi zeleni pas, tako da posegi nimajo bistvenih vplivov na obstoječo stanovanjsko pozidavo. Zaradi novih prometnic se obstoječe lokalno cestno omrežje ne bo dodatno obremenjevalo. Obstoječa cesta na Vino gorico se predvidi samo za uporabo stanovalcem, tako da se tovorni promet



GP

ne odvija po tej lokalni cesti. Povečala se bo obremenitev regionalne ceste, ki pa se bi razbremenila v primeru vzpostavitve prometnic po izdelani idejni zasnovi Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi. Cilj tega OPPN-ja je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente, ki ustrezajo različnim potrebam, hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor. Zagotoviti je potrebno izgradnjo infrastrukture in izvajanje prostorskih ukrepov za potrebo le-te. V delu, kjer se določa gradnja objektov omogoča fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavlja utemeljeno umeščanje v prostor in okoljsko sprejemljivost. Fleksibilnost dokumenta je še posebej potrebna zaradi v večjem delu neznanih investitorjev. V ureditveni enoti P1 je znan potencialni investitor (Trimo), ki pa nima znanega programa. Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, natančneje obdelani, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih merilih in pogojih začrtani samo ključni in robni pogoji, ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega območja. Na območju v neposredni bližini ni zaznati izrazite tipologije objektov, zato se določitev oblikovnosti objektov nadaljuje trend sodobne gradnje v neposredni bližini – čiste kubusne oblike in sodobni materiali - obloge fasad. V območju proti poslovno – proizvodni in stanovanjski gradnji na vzhodnem delu se omogoči vzpostavitev drobnejše strukture – manjši objekti in nižjih vertikalnih gabaritov kot v zahodnem delu cone, zaradi manjših vplivov na okolje in zaradi vhodne vedute vzhodnega vhoda v mesto. Objekti lahko presegajo višino obstoječe gradnje, vendar v odnosu do le-te (bistveno ne izstopajoči objekti). Predmet prostorskega akta je priprava OPPN-ja, ki se nanaša na določitev:

• novo infrastrukturno ureditev znotraj območja OPPN, • priključevanje na obstoječo infrastrukturo, • novih dostopov na območje urejanja, • pogojev za prometno in ostalo infrastrukturno ureditev, • novih parcel, namenjenih gradnji ob upoštevanju fleksibilne zasnove glede na

izkazane interese, • dopustnih dejavnosti, • lokacije in razporeditev objektov, • urbanistično – arhitektonskih pogojev oblikovanja objektov, • pogojev za ureditev parcel namenjenih gradnji, • prostorskih ukrepov ipd.

Variantne rešitve so bile že obdelane v fazi izdelave veljavnega Zazidalnega načrta. Strokovne rešitve so bile preverjene v fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje.

4.1.3 Povezava območja

Za realizacijo predvidenih objektov iz prejšnje točke je znotraj cone potrebno izvesti infrastrukturo in uravnave terena. Prav tako je potrebno izgraditi na obrobju cone oz. izven cone naslednjo infrastrukturo: - električni vod do RTP; - gradnja novega kanala za odvod meteornih vod do vodotoka Temenica in iztok

meteorne kanalizacije v Temenico; - gradnja novega kanala za odvod odpadnih fekalnih in industrijskih vod in priključitev

fekalne kanalizacije na obstoječo; - nadzemni visokonapetostni vod se na območju cone izvede v podzemni varianti;



GP

- območje se ja južni strani z ustreznim cestnim priključkom naveže na regionalno cesto;

- predvideno cesto v smeri S-J je možno skladno z izdelano idejno zasnovo (Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi) povezati z obrtno cono in navezati na morebitno traso III. razvojne osi;

- nova sekundarna cestna povezava se priključuje na obstoječe cestno omrežje. Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega dela, list št.4 - Prikaz vplivov na sosednja območja. Povezava iz smeri Dol. Podboršt: Določena faznost in etapnost izvedbe cestnega omrežja omogoča začasne ureditve križišča z regionalno cesto RIII na način, ki omogoča povezavo Dol. Podboršta po obstoječi cesti. Na obstoječem žel. prehodu za Dol. Podboršt je že prišlo do nesreč, zato je potrebno cesto ustrezno označiti, da je prepovedan prehod za večja tovorna vozila oz. da je prehod dovoljen le lokalnim stanovalcem, kar pa ni predmet tega prostorskega dokumenta. Po izgradnji avtoceste (predvidoma 2010) se predvideva nova cestna povezava Trebnje -Dol. Podboršt preko hitre ceste H1 Novo mesto – Ljubljana. Takrat se predvideva ukinitev omenjenega nivojskega prehoda za cestna vozila in se hkrati tudi ukine obstoječa cestna povezava iz smeri Dol. Podboršt. Potek nadaljevanja prometne infrastrukture od novega priključka na RIII ob Surovini ni predmet tega OPPN-ja in se bo reševal po vzpostavitvi cestne povezave Dol. Podboršta na H1. Navedeno je skladno smernicami št. 1024/1-1.6/08SM iz dne 08.07.2008, ki jih je izdalo podjetje Slovenske železnice d.o.o.

4.1.4 Ureditvene enote – členitev prostora

Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote namenjene poslovnim objektom, na javno cestno omrežje in območje namenjeno izgradnji druge infrastrukture. Poleg gradnje novih objektov je predvidena tudi ureditev zelenih in prometnih površin ter priključevanje na obstoječo prometno in komunalno - energetsko infrastrukturo. Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer: - Ureditvena enota P1-P4 - obsega površine za gradnjo novih industrijsko - proizvodnih objektov, vključno z zelenimi barierami Z ,

- Ureditvena enota C - obsega površine za gradnjo prometne infrastrukture – rekonstrukcija regionalne ceste, nova primarna in sekundarna cesta cone s krožnim križiščem;

- Ureditvena enota I - obsega površine namenjene gradnji infrastrukture znotraj in zunaj cone – plinska in transformatorska postaja, infrastrukturni vodi;

Celotna površina meri cca. 16 ha, od tega je za gradnjo industrijsko – proizvodnih objektov primernih cca.13 ha. Specifikacija površin: Ureditvena enota P1 6,52ha Ureditvena enota P2 2,60 ha Ureditvena enota P3 3,17 ha Ureditvena enota P4 0,79ha Skupaj P 13,08 ha Javne cestne površine C skupaj 2,14 ha Ureditvene enote I – znotraj cone 515m2 Skupaj površine za infrastrukturo 2,19 ha

SKUPAJ cca. 15,3 ha Ureditvena enota I – izven cone 0,5ha



GP

Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega dela, list št.4 - Prikaz vplivov na sosednja območja. Bistven vpliv objektov cone izven območja OPPN se ne pričakuje glede na veljaven predpis določitve strank v postopku - Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08). Skladno s to uredbo določeno območje ob upoštevanju predloga parcelne mreže in max. višini objektov 20m ne presega meje območja OPPN.

REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

5. člen »Pravilnika o OPPN«: V podrobnem načrtu se podrobneje opredelijo tudi rešitve in pogoji glede: … – funkcije in oblikovanja objektov in naprav, – funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih javnih površin, – lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje, – lege, zmogljivosti ter poteka objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje. (2) Za rešitve in pogoje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe glede prostorskih izvedbenih pogojev iz pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta.– funkcije in oblikovanja območja podobnega načrta.

4.2 POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

4.2.1 VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST

V območju OPPN je dopustna gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.

4.2.2 VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN

Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI, Ur.l.RS 33/03) se objekti razvrščajo glede na pretežen namen uporabe. Kadar gre za večnamenski objekt, ga je treba razvrstiti kot eno klasifikacijsko enoto, po njegovem pretežnem delu. Dopustna je gradnja naslednjih objektov: 1 stavbe 12 nestanovanjske stavbe

12112 Gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe prehranjevanja zaposlenih v coni) 12203 druge upravne in pisarniške stavbe (za potrebe proizvodnih dejavnosti v

coni) 1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 125 Industrijske stavbe in skladišča

2 gradbeni inženirski objekti 21 objekti transportne infrastrukture

211 ceste 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

221 prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi



GP

222 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja elektroenergetski vodi

23 Kompleksni industrijski objekti niso dopustni. Dopustna je gradnja objektov za namen rabe altrenativnih energetskih virov – fotovolavtične elektrarne ipd.

4.2.3 VRSTE NEZAHTEVNIH IN ENOSTAVNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je natančneje določena v točki 4.5.6..

4.2.4 DOPUSTNE VRSTE GRADENJ (in posegov)

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. V območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj. Dopustno je vzdrževanje objektov in spreminjanje namembnosti objektov, v kolikor so povečani vplivi znotraj dopustnih po tem odloku. Dopustno je nasipavanje za izravnavo terena.

4.2.5 DOPUSTNE VRSTE PREDVIDENIH DEJAVNOSTI IN NJIHOVA RAZMESTITEV

Območje je po Urbanistični zasnovi namenjeno za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Skladno z 18. členom pravilnika o OPN v povezavi z 5. členom Pravilnika o OPPN se v skladu s pretežno namensko rabo določi tudi možnost prepletanja dopustnih dejavnosti. Lahko se določijo tudi obvezni deleži posameznih dejavnosti. Skladno z veljavnim aktom (Prostorski red Slovenije, Ur.l.RS št. 122/04), ki določa pravila za urejanje prostora, se v območja za industrijo ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja (33. člen). V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije. Na območju niso evidentirane razvojne potrebe občine ali konkretiziran privatni interes, zato se umeščajo dejavnosti skladno z zgoraj predstavljenim konceptom - fleksibilnost. Gostinska in poslovna dejavnost se dovoljuje predvsem za potrebe cone in umeščenih dejavnosti. Gostinska dejavnost namenjena širšem krogu uporabnikov, naj se usmerja in razvija kot dodatna ponudba mesta v mestu – dodatna ponudba mestotvornosti, koncentracija dejavnosti generira atraktivnejši prostor. Iz istega razloga se trgovine, namenjene oskrbi prebivalstva, poslovni – pisarniški prostori ipd. umešča v mesto. To je tudi območje, ki je po urbanističnih zasnovah namenjeno tudi oskrbnim in storitvenim dejavnostim (C). Občina Trebnje načrtuje površine za razvoj teh dejavnosti ob cesti prosti Mirni, kar se bo določilo v novem Občinskem prostorskem načrtu. V povezavi z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in glede na koncept razmestitve dejavnosti v mestu Trebnje, se območje nameni prioritetno razvoju obstoječih dejavnosti v neposredni bližini in umestitvi novih industrijskih in proizvodnih dejavnosti, ki so sprejemljive za to okolje, s spremljajočimi dejavnostmi. Takšno »omejevanje« dejavnosti je tudi smiselno z vidika racionalne rabe prostora in utemeljeno v smislu finančnega vložka infrastrukturne opremljenosti območja. Dopustno je tudi umeščanje poslovnih oz. pisarniških ipd. prostorov za dejavnosti, za katere so potrebne večje dimenzije objektov, zato ne bi bil možen razvoj dejavnosti v mestu, ampak narava in dimenzije dejavnosti zahtevajo nove površine. Hkrati na ta način sledimo usmeritvam prenove mestnih jeder, obnove stavbnega fonda in zgoščevanju znotraj poselitvenih območij.



GP

Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. Na območju OPPN je v skladu z veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil. Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo vplivov na okolje ali katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov. Objekti, za katere je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje so določeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Omejitev pri umeščanju dejavnosti je tudi prosta kapaciteta ČN Trebnje, ki znaša v času priprave OPPN-ja cca.1500 PE. Upoštevati je potrebno trenutno zmogljivost ČN oz. utemeljiti zagotavljanje čiščenja odpadnih voda v primeru v primeru novo nastali razmer. Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur.l.RS 69/07, 17/08), od katerih se še izločijo tiste, ki niso sprejemljive z vidika varstva okolja, ki niso skladne z konceptom razmestitve dejavnosti ali ki niso primerne oz. racionalne zaradi naravnih (ne)danosti : A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO B RUDARSTVO C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (upoštevajoč okoljsko sprejemljivost) 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 24 Proizvodnja kovin 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 27 Proizvodnja električnih naprav 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 33 Popravila in montaža strojev in naprav D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA



GP

F GRADBENIŠTVO 41 Gradnja stavb 42 Gradnja inženirskih objektov 43 Specializirana gradbena dela G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 47.1 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.11 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili 47.19 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.2 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 47.61 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami 47.62 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami 47.622 Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi potrebščinami 47.63 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi 47.630 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi 47.71 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili 47.710 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili 47.72 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obutvijo in usnjenimi izdelki 47.720 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obutvijo in usnjenimi izdelki 47.73 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki 47.730 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki 47.74 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki 47.740 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki 47.75 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki 47.750 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki 47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah 47.77 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z urami in nakitom 47.770 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z urami in nakitom 47.781 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z očali 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki H PROMET IN SKLADIŠČENJE 49 Kopenski promet; cevovodni transport 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 53 Poštna in kurirska dejavnost I GOSTINSTVO 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto)



GP

M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (kot spremljajoče oz. dopolnilne dejavnosti primarni proizvodni dejavnosti, (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77 Dajanje v najem in zakup 78 Zaposlovalne dejavnosti (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov) 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov) 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (praviloma zahtevajo manjše dimenzije objektov, ki jih je možno umestiti v mesto) O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI P IZOBRAŽEVANJE Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI S DRUGE DEJAVNOSTI T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES

POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

4.3 POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV

4.3.1 Stavbi red

Poslovni objekti naj bodo locirani ob Prijateljevi cesti in ob primarni cesti ter oblikovani tako, da bodo prispevali h kvalitetni podobi vpadnice v Trebnje. Obvezna je naslednja organizacija prostora od primarne ceste proti notranjosti:

1. cesta (z drevoredom, dvosmerno kolesarko stezo, s hodniki za pešce), 2. zeleni pas 3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za obiskovalce), 4. poslovni objekt oz. del, 5. proizvodni in skladiščni del, 6. manipulativno dvorišče.

Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli. V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko-funkcionalne dele je dopustna tudi drugačna delitev,vendar mora slediti redu, da je na cesto orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti. Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi organizacija parcele, ki jo sestavljajo površina za razvoj objektov, parkirišče in zelenica. Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustno je urejanje parkirišč in zelenic. Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za zaposlene in za stranke. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbeno inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, vseh zunanjih ureditev, ni pa dovoljeno graditi stavb.



GP

Zelenice so površine namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi). Na zelenicah so dovoljene vseh hortikulturne in parternih ureditve, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov. Stavbni red je razviden iz ureditve območja, ki je prikazana v grafičnem delu, list št. 5 – načrt ureditvene situacije.

4.3.2 Odmiki od mej sosednjih zemljišč ali medsebojni odmiki objektov

Odmiki objektov so odvisni od določil lege objekta, faktorja pozidanosti in usmeritev za parcelacijo po tem aktu. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture. Lega objektov na parceli je določena z regulacijskimi črtami, ki so določene v grafiki. Lega objektov ob primarni cesti S-J je določena z gradbeno linijo, ki je na zahodni strani, kjer je predvidena gradnja večjih in višjih objektov, 20 m od zunanjega roba od hodnika za pešce in na vzhodni strani 15m. Objekt se lahko pomakne iz te linije tudi v notranjost parcele, če ima na gradbeni liniji postavljeno vizualno bariero. Gradbena meja ob S strani RIII je 25m od zunanjega roba pločnika. Gradbena linija ob cesti V-Z je 15m od zunanjega roba pločnika. Odmik od zahodne ceste morajo omogočiti koridor za izgradnjo distribucijskega omrežja in neoviran dostop za intervencijska in smetarska vozila – gradbena meja je 10m od parcelne meje. Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in morajo upoštevati varstvene pogoje (sanitarni, požarni, intervencijske poti). Minimalni odmik stavbe od parcelne meje je 5m, kar ne velja za objekte, ki se razprostirajo preko več parcel namenjenih gradnji. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje upravnim delom stavb. - Postavitev odprtih skladiščno - prodajnih prostorov ob cesti S-J je dopustna le, če je ob zunanji strani teh površin postavljena oblikovno obdelana kulisa oz. visoko gosto zelenje – iglavci. Lociranje teh površin mora upoštevati regulacijske črte. - Razporeditev objektov in ureditve v ureditveni enoti P2 mora omogočati dostop do zelenih površin Z2 preko posameznih parcel v tej ureditveni enoti. Višinska kota pritličja stavb ne sme biti nižja od javnih cest, na katere meji zemljišče s stavbo. Kote javnih cest se določijo v projektu za gradbeno dovoljenje teh cest in so na koti +267,7±1m. Nivo terena v ureditvenih enotah izhaja iz nivoja cest in praviloma ne sme biti nižji od primarne in sekundarne ceste in se prilagodi nivoju obodnih javnih cest na katere mejijo. Kota pritličja posameznega objekta lahko odstopa od utrjene kote terena za +50cm. Stavbni red je razviden iz ureditve območja, ki je prikazana v grafičnem delu, list št. 5 – načrt ureditvene situacije.

4.3.3 Regulacijske črte

19. člen Pravilnika o OPN Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. (3) Regulacijska linija je črta, ki: – ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti,



GP

– praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra. (4) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. (5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. (6) V občinskem prostorskem načrtu se lahko določijo tudi dodatne regulacijske črte za določanje linij drevoredov, smeri pozidave in členitev med objekti. Stavbni red je razviden iz ureditve območja, ki je prikazana v grafičnem delu, list št. 5 – načrt ureditvene situacije.

4.4 POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV

20. člen OPN 1) Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev določajo: – prostornino objektov, – tlorisne in višinske gabarite objektov, – zmogljivost objektov. (2) Poleg prostorskih izvedbenih pogojev iz prejšnjega odstavka se v zvezi z velikostjo objektov lahko za parcelo, namenjeno gradnji, določijo tudi: – faktor izrabe, – faktor gradbene prostornine, – faktor zazidanosti, – delež odprtih bivalnih površin. (3) Faktorji iz prejšnjega odstavka lahko dopolnjujejo pogoje glede faktorja dopustne izrabe prostora posamezne enote urejanja prostora. (4) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. (5) Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji, se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena. (6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. (7) Delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). (8) Gradbeno inženirskim objektom se, kadar velikosti ni mogoče smiselno določiti, določi predvsem njihova zmogljivost. Velikost objektov je pogojena s konceptom zasnove območja, z racionalno rabo zemljišč (izkoriščenost in upravičenost izgradnje komunalne infrastrukture), z določili lege objektov in od okoliških objektov ter vedut. Vertikalni gabariti Vodilo pri določanju višinskih gabaritov izhaja iz pogleda na mesto iz hitre ceste in iz prehajanja podeželja v mestno strukturo (glej poglavje Koncept in zasnova območja, Vplivi na sosednja območja). Ohranja se pogled iz hitre ceste na cerkvico sv. Marije za predvideno cono, na območjih kjer jo še ne zastira obstoječa gradnja.



GP

Višina stavb izhaja iz okoliških objektov, zato naj ne presega višine obstoječega skladiščnega objekta Trima – t.j.cca 25 m do vrha strehe (t.j. kota slemena oz. atike ravne strehe). Višinski gabariti se proti vzhodu znižujejo, zato je maksimalna dopustna višina v ureditveni enoti P2 in P4 11-13m, izhajajoč iz vizure obstoječe pozidave v Dolenji Nemški vasi. – glej grafični del, načrt: Prerezi. Etažnost: Dopustna je gradnja pritličnih ali več etažnih stavb. Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več, morajo pa biti v celoti vkopane. Horizontalni gabariti: Dopustni horizontalni gabariti izhajajo iz določitve lege objekta in dopustne pozidanosti zemljišč. Vodilo je fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti, ki potrebujejo večje površine, ki jih je tudi ob izkazanem interesu težje najti drugje v prostoru. Tlorisni gabariti ne smejo razdrobiti zazidalnih otokov – ureditvenih enot P1, P3 in P4. Ker je obstoječa obrtna cona že v večji meri pozidana, se v ureditveni enoti P2 omogoči izgradnja objektov za obrt, ki praviloma zahteva manjše objekte. Gradnja trgovskih objektov tlorisne površine manjše od 2000m2 ni dovoljena. Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovati tloris. Stranice objektov morajo biti vzporedne z osjo ceste, ki je osnovna linija za »parcelno mrežo«. Objekti naj bodo pravokotne oblike s krajšo stranico ob primarni cesti, zaradi racionalen rabe zemljišč. Odstopanja so možna, v kolikor se zagotovi racionalna izraba zemljišč (gradnja drugega nivoja stavb gledano v smeri primarne ceste, dostopnost do »zaledja«, infrastrukturna opremljenost ipd.). Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91.člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za območja proizvodnih dejavnosti predlagan naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom: Namenska raba gradbene parcele Faktor zazidanosti (z) Faktor izrabe (i) Območja proizvodnih dejavnosti 0,8 2,4 Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m.

4.5 POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBJEKTOV

21. ČLEN Pravilnika OPN: (1) Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov na območju enote urejanja prostora določajo: – pogoje za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja,



GP

– oblikovne poteze (npr. vizualni poudarki, dominante, robovi naselij), – podrobnejše pogoje glede tipologije objektov, – pogoje za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur, Lahko tudi: – oblikovanje fasad, in sicer arhitekturnih elementov na fasadi (npr. okna, nadstreški, balkoni in podobno) ter z barvnim oziroma drugim videzom fasade (struktura, vrsta materiala), – oblikovanje streh objektov, in sicer naklonov strešin v stopinjah, ki se lahko določi tudi z minimalno oziroma maksimalno vrednostjo v stopinjah, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov na njej (npr. čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura strešine), lahko pa tudi glede uporabe materialov, itd.,

4.5.1 FUNKCIONALNA, TEHNIČNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA OBJEKTOV

Zasnova in oblikovnost objektov izhaja poleg že navedenega o določilih velikosti objektov in lege objektov, tudi iz koncepta zasnove in obstoječega stanja objektov v neposredni okolici, ki nimajo oblikovane tipologije, zasnove mesta, ki na robu naselja proti hitri cesti niza niz sodobno oblikovanih objektov ipd. Objekti znotraj ureditvenih enot morajo biti oblikovani enotno in med seboj skladno. Objekti, ki se gradijo etapno kasneje morajo oblikovno slediti oz. biti skladni z že obstoječimi objekti znotraj posamezne ureditvene enote. Konstrukcija: - klasično zidana, montažna ali v kombinaciji obeh, jeklena, armirano betonska,

skeletna, po izbiri projektanta, odvisno od zasnove objekta, - temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal. Streha: - ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta. Fasade: - enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij,

steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.

- Glavne, vhodne fasade so orientirane na glavne prometnice in so oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni…)

- strukturno naj se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela;

- dopustni so samo svetlejši barvni toni. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oz. logotipa;

- dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;

- odprtine na fasadah prosto oblikujejo.

4.5.2 POGOJI GLEDE UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV

Lahko tudi: – ureditev okolice objektov in sicer glede prerazporeditev in izravnave zemeljskih mas, pri čemer se določi dopustno višino nasipavanja, odkopavanja in izravnave terena, ter pogoje glede potrebnih in dopustnih zasaditev in izvedbe morebitnih drugih zunanjih ureditev, Izvedejo se izravnave terena, kot je določeno v vsebinah o legah objektov.



GP

Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne. Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih. Parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.) Lastniki posameznih parcel so dolžni vzdolž javnih in dostopnih cest v coni urediti zeleni pas v minimalnih dimenzijah 4m. Zeleni pas je dopustno prekiniti zaradi uvoza. Ob vzhodnem in severnem robu območja P4 je investitor objektov na tem območju dolžan izvesti zeleno barirero - zasaditve avtohtonega drevja in grmovnic ob cesti zaradi pogledov iz bližnjega naselja in neposredne bližine stanovanjske stavbe. Minimalna širina pasu je 10m. V primeru kasnejše širitve cone prosti severu se izvede zelena bariera na vzhodnem robu cone, ostalo zemljišče pa se lahko nameni gradnji. V tem primeru mora biti širina pasu min. 15m, kot je to na robu območja P2. Tudi ostale proste površine se hortikulturno uredijo (zatravitev, ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd). Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa. Zelene površine in drevesa morajo omogočiti vzdrževanje le –teh, za katere je odgovoren lastnik parcel. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo gradbene parcele, v kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Zelene bariere Z1 in Z2: Območje zajema v pasu 15m predvidene zelene površine. Ureditve je dolžan izvesti investitor na zemljišču v coni vzhodno oz zahodno od ureditvene enote v času gradnje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt. Namembnost: - gozdna bariera, namenjena zmanjšanju vplivov industrijske cone na stanovanjsko

naselje, - v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem poudarjene

ekološke vloge prostora. Pogoji urejanja: - zelena bariera mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s tem

omiliti prehod med območji; - v območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti ohranjajo zeleno

krošnjo skozi vse leto in na tak način omogočajo neprekinjeno delovanje zelenega tampona;

- v vzdolžnem nizu na strani stanovanjske gradnje se izvede zasaditev grmičevja višine min.120cm zaradi vizualne bariere;

- ni dovoljena gradnja objektov, - kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno, - za zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi se lahko v tem

območju oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar se uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in infrastrukture v coni.

Ograje: Na območju OPPN je dopustno postaviti ograje na oz. ob parcelnih mejah ali znotraj posameznih funkcionalnih enot. Najvišja dovoljena višina ograje je 2m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter transparentna, zgrajena iz montažnih elementov.. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim učnim profilom oz. mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje. Ograje morajo biti sive ali zelene barve in enotno oblikovane po vsej coni.



GP

Dovozi, dostopi in vhodi: Uvozi oz. dostopi na posamezno parcelo se izvedejo iz lokalne ceste v smeri S-J v karakteristikah skladno z veljavnimi predpisi in morajo omogočati izgradnjo cestnega profila po tem odloku. Dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 25 m. V kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji. Če se na območje posameznega lastnika dostopa mimo vratarja oz. skozi zapornice, mora biti na parceli lastnika, pred zapornico, urejeno parkiranje vsaj za eno dolgo tovorno vozilo, tako da ne ovira normalnega odvijanja ostalega prometa. Uvozi iz primarne in sekundarne ceste morajo biti urejeni tako, da ne osebna, ne tovorna vozila v nobenem primeru ne stojijo in ne parkirajo na teh cestah. Novi uvozi iz regionalne ceste niso dopustni. Dostopi do ureditvene enote P2 se lahko uredijo le z poglobljenim robnikom, če to omogočajo zahteve vozil, ki bodo dostopala do posamezne parcele. Prav tako se izvede dostop do obstoječi objektov na vzhodni strani južnega dela primarne ceste preko poglobljenih robnikov. Pri dostopih do objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki. Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno gibanje telesno hendikepiranih oseb. Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi dostop za kolesarje in peš dostop in sicer preko kolesarske steze in hodnika za pešce ob osrednji in sekundarni cesti. Glavni vhodi v objekte so predvideni z vhodnih fasad oziroma tako, da so orientirani k internim cestam oziroma k najpomembnejšemu javnemu prostoru.

4.5.3 POGOJI GLEDE JAVNIH IN ZELENIH POVRŠIN TER URBANE OPREME

– oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin, – pogoje za oblikovanje urbane opreme, Območje OPPN ne vključuje odprtih javnih površin in javnih zelenih površin. Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik kot so nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, skulptura, vodnjak ipd. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah posameznih objektov, namenjenim dostopom javnosti – poljavni prostori.

4.5.4 POGOJI ZA MIRUJOČI PROMET

– pogoje za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet, Pogoji za mirujoči promet se določijo v odvisnosti od vrste dejavnosti, od določil stavbnega reda in določil uvozov (PM za tovorno vozilo). Parkirne površine se zagotovijo z ureditvami v okolici objekta ali v podzemnih garažah, v objektu ali na strehi objekta, obvezna pa je ureditev ene vrste parkirnih mest vzdolž javne ceste, v vseh primerih pa v sklopu parcele, namenjene gradnji.



GP

Na območju OPPN je v skladu z veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil. Dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana). Primer: Za proizvodnjo 1PM/60m2 neto etažne površine Za skladišča 1PM/90m2 neto etažne površine. Na parceli morajo biti tudi vse manipulativne površine za potrebe dejavnosti. Potrebno je zagotoviti parkirna mesta za kolesa. Priporočljivo je, da so pokrita. Več o pogojih za urejanje mirujočega prometa v poglavju o prometni infrastrukturi.

4.5.5 POGOJI GRADBENO INŽENIRSKE OBJEKTE

– pogoje za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov, kadar je glede narave objekta to smiselno, Urejanje gradbeno inženirski objektov v ureditvenih enotah C (površine cestne infrastrukture) in I (trafo in plinska postaja) so določeni v poglavju o infrastrukturi.

4.5.6 POGOJI ZA NEZAHTEVNE IN ENOSTAVNE OBJEKTE

– pogoje za oblikovanje enostavnih objektov. Lahko: – oblikovanje enostavnih objektov glede materialov, naklonov strešin, kritine, višine ograj, polnil in izvedb ograj in podobno. V območju OPPN je poleg zahtevnih in manj zahtevnih industrijsko proizvodnih stavb dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi veljavnih predpisov Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov: Nezahtevni in enostavni objekti v sklopu posameznih parcel pripadajočih industrijskim in proizvodnim stavbam morajo biti smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo. Njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovno stavbo. Nadstrešek: transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada. Dopustna je postavitev označevalnih – reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oz. Kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le prikaz ure ali zunanje temperature. Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni v OPPN, se urejajo z omenjenim predpisom. Pri tem velja, da je gradnja opornih zidov in ograj možna tudi na mejo gradbene parcele.

4.6 PRIDOBIVANJE REŠITEV Z JAVNIM NATEČAJEM

Skladno s 6. členom »Pravilnika o OPPN« se v podrobnem načrtu podrobneje opredelijo območja oziroma objekti, za katere se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, če: – to izhaja iz občinskega prostorskega načrta ali



GP

– se to opredeli na podlagi meril za določitev območij prostorskih ureditev, za katere je treba izvesti javni natečaj. Področje javnih natečajev določa 43. člen ZGO-1. Prostorske ureditve in objekti, za katere je javni natečaj obvezen so predpisani v 13. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur.l.RS št. 99/2007). OPPN ne določa obveznih izvedb javnih natečajev.

4.7 POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO – USMERITVE ZA DOLOČITEV PARCEL, NAMENJENI GRADNJI

Skladno s 22. členom OPN (1) Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji, na naslednji način: – z načrtom parcel ali – z minimalno oziroma maksimalno površino parcele v kvadratnih metrih ali – z dolžino posamezne stranice oziroma z razmerjem med stranicami parcele. (2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede velikosti in oblike parcel, namenjenih gradnji, se smiselno upošteva: – tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ter tlorisno zasnovo, – krajevno značilno obliko parcel in tipologijo zazidave, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, – naravne razmere in značilnosti grajene strukture, – namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov, – možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, – možnost zagotavljanja dostopa do parcele, – omejitve uporabe zemljišča, kadar je tako določeno z drugimi predpisi, – lastniška in parcelna struktura zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč. Posamezne ureditvene enote (P), namenjeni gradnji proizvodno – industrijskih stavb, so med seboj ločene z infrastrukturnimi koridorji, v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih komunalnih vodov. Parcela, namenjena gradnji, v ureditvenih enotah P1-P4 se določa kot minimalno potrebno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov ter potrebne površine za razvoj oz. širitev dejavnosti. Pri določitvi velikosti gradbene parcele je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. V kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji. Za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov se h grafičnemu delu OPPN-ja kot dodatek priloži predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov, v primeru povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah. Dodatek pomeni predvsem kot pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč in ni obvezujoč. Na



GP

območjih namenjeni gradnji stavb se vzpostavi “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev novih zemljiških parcel k pripadajočim stavbam, za prostorsko umestitev stavb in za določitev parcel sekundarnega infrastrukturnega omrežja. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkciji na ostalih parcelah. V kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši zastavljeno »parcelacijsko mrežo« znotraj posamezne ureditvene enote P1, P2, P3 in P4, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine. Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati objekte, jih dograditi v primeru širitve dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje več površin, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča po tem odloku in mora biti zagotovljena funkcija dostopnosti do zaledja. Pogoji za parcelacijo gradbeno inženirskih – infrastrukturnih objektov so podani v nadaljevanju – točka 5.12. Pri določanju in urejanju parcel so možna odstopanja kot je podano v 11. poglavju – Velikost dopustnih odstopanj . Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu prostorskega akta – list št. 7- Načrt parcelacije parcelacije -gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo. Iz načrta so razvidne meje in velikosti gradbenih parcel na območju OPPN ter točke zakoličbe gradbenih parcel. Načrt prikazuje tudi razmejitev med javnim dobrom in ostalimi, predvsem zasebnimi, zemljišči. List št.6 grafičnega dela – načrt ureditvene situacije(primer zasnove in parcelacijske mreže – prikazuje eno od možnih variant parcelacijske mreže. Izgradnja cone je v javnem interesu.

5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

Določi se zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo. 23. člen OPN (1) Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo določajo: – pogoje glede oskrbe s pitno vodo, – pogoje glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, – pogoje glede priključevanja na grajeno javno dobro, – način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov, – obstoječa in predvidena omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna območja obvezno priključiti, in obveznosti, ki izhajajo iz tega, – način možne oskrbe objektov, v kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali javnega dobra ni predvidena.



GP

(2) V enoti urejanja prostora se prikažejo: – potek obstoječih in predvidenih omrežij ter objektov gospodarske javne infrastrukture, – obstoječi in predvideni objekti grajenega javnega dobra, – omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ali njihove dele, ki jih je potrebno obnoviti. (3) Pristojni izvajalci zagotovijo občini podatke, potrebne za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra. (4) Enotni grafični znaki za prikazovanje vsebin iz drugega odstavka tega člena so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika.

5.1 RAZPOREDITEV JAVNIH IN DRUGIH SKUPNIH POVRŠIN Z NJIHOVO FUNKCIONALNO IN OBLIKOVNO ZASNOVO

Določitev javnih površin in parcel, namenjenih gradnji, je prikazana v grafičnem delu prostorskega akta – list št. 7, Načrt parcelacije. Posamezne ureditvene enote (P), namenjeni gradnji proizvodno – industrijskih stavb, so med seboj ločene z infrastrukturnimi koridorji, v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih komunalnih vodov. Površine namenjene gradnji se namenijo privatni lastnini. Razen javne cestne površine primarne in sekundarne ceste ni drugih javnih površin. Zelene bariere na območjih Z1 in Z2 (tudi na območju P4) so v privatni lasti, ki se lahko dajo na željo lastnika tudi v javno uporabo, vendar je vzpostavitev le teh in vzdrževanje dolžnost lastnika zemljišč. Interne ceste, dostopne ceste in infrastrukturni koridorji se oblikujejo glede na določila parcelacije po usmeritvah, podanih za parcelacijo območij P1-P4 in niso javne ceste, razen če se v fazi projektiranja izkaže smotrnost oblikovanja javnega dobra.

5.2 LEGA OBJEKTOV NA ZEMLJIŠČU IN POTEK OMREŽIJ KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

Lega objektov je določena v poglavju, ki določa odmike tudi hodnika za pešce in proste infrastrukturne koridorje. Objekti locirani ob primarni cesti imajo minimalen odmik 15m od zunanjega roba hodnika za pešce. Odmiki od ostalih cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Glavni komunalni in energetski vodi potekajo ob cestišču v cestnem telesu. Priključki in interni razvodi potekajo tudi po dostopnih cestah, v soglasju z upravljavcem infrastrukture. Kjer je potrebno ali smiselno se prestavijo obstoječi vodi – TK, elektro VN.

5.3 IZHODIŠČA ZASNOVE INFRASTRUKTURE

Obstoječe stanje infrastrukturne opremljenosti je predstavljeno v 3. poglavju. Načrt obstoječe infrastrukture je priložen v grafičnem delu – list št.9 – zbirni načrt infrastrukturnih vodov. Podatki o obstoječi infrastrukturi so povzeti po geodetskem posnetku. Predlagana nova zasnova infrastrukture izhaja iz naslednjega: - območje se sedaj ureja z Zazidalnim načrtom »Industrijska – trgovska-podjetniška cona Trebnje«- 1. faza. V fazi priprave tega akta, so bile že podane smernice in mnenja (oz. soglasja) upravljavca infrastrukture. Zazidalni načrt določa ureditve za umestitve enakih dejavnosti kot predmetni OPPN, tako da gre v OPPN za primerljive potrebe in pogoje v zvezi s komunalno opremljenostjo in obremenitev okolja.



GP

- Idejna zasnova Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi, -Analiza za določitev optimalne navezave obravnavanega območja na regionalno cesto in preveritev prometnega vpliva industrijske cone, ki jo je pripravila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniški inštitut, - za izvedbo komunalne opremljenosti območja je bil že izdelan načrt za Projekt za gradbeno dovoljenje št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005. V postopku projektiranja so bili prav tako že pridobljeni pogoji upravljavcev infrastrukture. OPPN povzema zasnovo infrastrukture po tem PGD-ju . V nadaljevanju podajamo v informacijo in pomoč tabelo pridobljenih pogojev oz. soglasij (smernic in mnenj), ki so bili izdani v teh postopkih.

ZN PGD

NUP POGOJI SOGLASJA POGOJI

številka/datum številka/datum številka/datum

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje

355-04-02/02-11, datum:25.4.2002

35620-1187/2005-4, datum:4.10.2005

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave

35506-1044/2005-A002304003,

datum:25.5.2005

Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto

TR-2/01-MS, UB, datum:22.11.2001

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Izpostava Novo mesto

347/09/01/07/074-02,

datum:8.3.2002 347-09-3374/2005-04,

datum:31.5.2005

Slovenske železnice d.d., Center za nepremičnine

1354/1-1-6/2001SM, datum:21.12.2001

Javna agencija za železniški promet RS, Maribor

266-0300-2005, datum:10.6.2005

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami

8039-S-370-05-555/01,

datum:1.3.2002

Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat

526-01/01/NM/EP-315,

datum:5.11.2001

Telekom Slovenije, PE Novo mesto

2-81/11198,

datum:12.11.2001 02/30-033-SH-590-05,

datum:13.5.2005

ELES Elektro-Slovenija, d.o.o.

156-71/KB-S01-077/530,

datum:6.11.2001

Elektro Ljubljana, PE Novo mesto

NS 104/2002,

datum:28.2.2002 286/2005,

datum:13.5.2005

Geoplin d.o.o. Ljubljana S01-489/L-ZM/ŠA, datum:21.11.2001



GP

Občina Trebnje

35004-00143/2005KT,

datum:18.5.2005

Komunala Trebnje 835/02,

datum:19.3.2002 1351/05,

datum:10.5.2005 Akripol d.d. datum:8.4.2002 Trimo d.d. datum:19.4.2002

5.4 PROMETNA INFRASTRUKTURA

Izhodišča zasnove infrastrukture (tudi prometne) so podana v točki 5.3. Priključitev predvidene pozidave na javno cestno omrežje se izvede v skladu s smernicami za načrtovanje št 37167-1496/2008-05 iz dne 01.09.2008, ki jih je izdala Direkcija RS za ceste. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št 8.

5.4.1 Cestno omrežje:

Obstoječe cestno omrežje predstavlja osnovo, na katero se navezujejo nove prometne ureditve na obravnavanem območju. Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega omrežja, in sicer iz rekonstruirane regionalne ceste preko primarne lokalne ceste v smeri S-J. Predvideva se širitev cone na sever. Koncept cestnega omrežja sledi idejni zasnovi Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi. Planira se, da bo primarna cesta S-J v prihodnje napajala tudi območje, kamor se bo IC širila in povezovala z obrtno cono ter obe navezala na III. razvojno os in na AC omrežje. Dostopnost na območje se zagotavlja tudi preko sekundarne lokalne ceste v smeri V-Z, ki se naveže na glavno cesto preko krožnega križišča ter na obstoječe cestno omrežje. OPPN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi: - rekonstrukcije obstoječih cest in križišč, - novogradnje cest, - novogradnja krožnega križišča, - izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez, - upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide. Regionalna cesta in ureditev priključevanja cone na regionalno cesto R3-651/1198 Obravnavano območje se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste R III 651 Trebnje-Novo mesto, odsek 1198 Trebnje-Novo mesto (Bučna vsa) od km 0,752 do km 1,019 na levi strani stacionaže državne ceste. Cesto je potrebno na odseku, ki bo tangiran z gradnjo cone, rekonstruirati. Industrijska cona bo na regionalni cesti generirala dodatne prometne obremenitve, tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi ustrezno dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Z izgradnjo križišča, kjer se IC priključuje na regionalno cesto, se priključek za Podboršt ukine. Predvidi se začasna povezava na obstoječo cesto za Podboršt. Zaradi časovno neopredeljene gradnje AC in s tem posledično tudi novih priključkov na cesto H1, je možna rekonstrukcija regionalne ceste v dveh fazah, kjer se pas za razvrščanje na desno od 0,825 do 0,970 lahko izgradi v 2. fazi.



GP

Za potrebe priključevanja obravnavane cone na regionalno cesto je bila izvedena analiza za določitev optimalne navezave obravnavanega območja na regionalno cesto in preveritev prometnega vpliva industrijske cone, ki jo je pripravila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniški inštitut. V fazi izdelave projekta PGD za industrijsko poslovno cono Trebnje, št. KI-5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., maja 2005 je bila izdelana »Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključka industrijske cone v Trebnjem na Regionalno cesto R3-651 odsek 1108«, ki ga je izdelal Prometnotehniški inštitut Univerze v Ljubljani, februar 2005. V študiji je bila na osnovi primerjalne analize preverjena optimalna varianta novega križišča za navezavo nove industrijske cone na R3-651. Upoštevana je bila 15 letna planska doba pri upoštevanju 3% letne rasti prometa. Preverjena sta bila kriterij prometnih obremenitev in kriterij čakalnih časov. Ob upoštevanju prostorske omejitve lokacije in problematičnega višinskega prehoda žel. proge proti AC je po študiji sprejemljivo semaforizirano križišče s pasovi za leve zavijalce na vseh smereh, poseben pas pa za desne zavijalce v smeri iz Trebnjega, z ustreznim vodenjem roba vozišča za merodajno vozilo, tovornjak s priklopnikom. Dolžine usmerjevalnih pasov so odvisne od dolžine kolon. V fazi izdelave te študije in projektne dokumentacije, so se variante sproti usklajevale z Direkcijo RS za ceste – DRSC, ki s predlagano rešitvijo soglaša. Takšna rešitev je tako sprejemljiva glede na rezultat študije, tehnične zahteve, ki so posledica tudi priključevanja na AC, glede na odločitev investitorja ter večinskega lastnika zemljišč. Semaforizirano križišče mora zadovoljivo servisirati prometne zahteve ob koncu planske dobe. Dolžina levih zavijalnih pasov mora biti enaka ali večja dolžini največjih pričakovanih kolon. Poleg hodnikov za pešce in kolesarske steze so predvidene tudi razširitve vozišč zaradi pasov za leve zavijalce. Priključek ceste sever-jug na regionalno cesto se izvede skupaj z razširitvijo regionalne ceste R3-651/1198 od km 0,7+20 do km 0,9+80 z dograditvijo pasov za levo zavijanje in izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez na območju priključka z cono. Prometni pasovi regionalne ceste so 2x3,00 m z robnim pasom 2x0,25 m. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se mora upoštevati prevoznost tovornega vozila s priklopnikom. Faznost izgradnje ceste se prilagaja dinamiki izgradnje cone in cestnega omrežja cone, dinamiki izgradnje AC in s tem reševanja povezave Podboršta ter dinamiki upravljanja zemljišč v neposredni bližini križišča (Trimo, Surovina). Faznost in etapnost sta opredeljeni v 10. točki tekstualnega dela. Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno v fazi projektiranja pridoibti projektne pogoje. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oz. podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste. Primarna cestna povezava S-J se s priključkom navezuje na regionalno cesto v km 1,8+86. Priključevanje je oblikovano tako, da projektni elementi vključujejo tovorni promet in ureditev dodatnih pasov za leve zavijalce min. širine 3,25. Tako se širina vozišča 6,5 m se na stacionaži od 0,0 m do 60,00 m razširi za pas za leve zavijalce. Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce, dvosmerna kolesarska steza in zavijalni pas za levo zavijanje v križišču z regionalno cesto. Vozišče je ločeno od kolesarske steze oz. od hodnika za pešce z zelenim pasom – drevoredom, dvignjenim od vozišča. Izvedejo se tudi uvozi do posamezne stavbe. Krožno križišče navezuje na primarno cesto prečno povezavo oz. sekundarno cesto. Rešitev omogoča večjo prometno prepustnost in obenem večjo prometno varnost, v obravnavanem primeru pa omogoča nemoten promet in manipulacijo v obravnavani coni. Notranji otok ima premer 14 m. Širina dveh voznih pasov je 2 x 3.50 = 7.0 m. Širina tlakovanega varovalnega notranjega pasu je 2.0 m. Sekundarna cesta prečne povezave V-Z se zasnuje kot napajalna cesta. Poteka od SZ proti JV kompleksa in se s priključki pripenja na obstoječe prometno omrežje. Na primarno



GP

cesto se navezuje preko krožnega križišča. Širina ceste znotraj kompleksa je 6.50m (2x3.00m vozni pas + 2x0.25m robni pas). Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo. Cesta na Vino gorico je namenjena dostopnosti do plinske postaje in za potrebe interventnih vozil v primeru intervencij na območju cone. Dostop tovornim vozilom in vozilom večjih dimenzij je prepovedan, razen za potrebe oskrbe plinske postaje in intervencijska vozila, saj se bo cona napajala preko primarne ceste. Uporaba ceste se dovoli tudi uporabnikom izven cone – stanovalcem, Akripolu in za potrebe dostopanja do kmetijskih zemljišč. Vrsta dopustnega prometa se označi z vertikalno signalizacijo na vhodu ceste na Vino Gorico. Vozišča vseh cest morajo biti dimenzionirana na maksimalno obremenitev, to je skupno maso 40 t in predviden promet. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav. Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise - Zakon o javnih cestah, Pravilnik o projektiranju cest, Zakon o varnosti cestnega prometa, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 38/2000) in Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Trebnje (Uradni list RS, št. 95/99). Pri projektiranju se upoštevajo tudi Tehnične specifikacije za javne ceste (RS MP),Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI FAGG 1991, Ljubljana). Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne predpise - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

5.4.2 Peš in kolesarski promet

Za peš in kolesarski promet so zagotovljeni posebni hodniki, ki so nivojsko ločeni od cestišča. Med cestiščem in kolesarsko stezo ob primarni cesti S-J se umesti od cestišča prav tako nivojsko ločen 2m zeleni pas - drevored. Na regionalni cesti je predviden ob levi strani v smeri stacionaže od km 0,7+20 do km 0,8+80 hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza, od km 0,8+80 pa do konca predvidene obdelave pa nov hodnik za pešce na obeh straneh vozišča in enosmerna kolesarska steza ob desni strani regionalne ceste. Ob cesti S-J je predviden obojestranski hodnik za pešce z dvosmerno kolesarsko stezo in drevoredom po levi strani. Ob cesti V-Z je predviden obojestranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza.

5.4.3 Normalni profil ceste

Normalni profil ceste S-J znaša : - bankina ob hodniku za pešce 1 x 0,50 = 0,50 m - hodnik za pešce 1x1,50 = 1,50 m - dvosmerna kolesarska steza 2x1,00 = 2,00 m - drevored 1x2,00 = 2,00m - vozišče 2 x 3,25 = 6,50 m



GP

- hodnik za pešce 1x1,50 = 1,50 m - bankina ob hodniku za pešce 1 x 0,50 = 0,50 m SKUPAJ: = 14,50m Normalni profil ceste V-Z znaša : - bankina ob hodniku za pešce 1 x 0,50 = 0,50 m - hodnik za pešce 1x1,50 = 1,50 m - dvosmerna kolesarska steza 2x1,00 = 2,00 m - varovalni rob 1x0,75 = 0,75 m - vozišče 2 x 3,25 = 6,50 m - hodnik za pešce 1x1,50 = 1,50 m - bankina ob hodniku za pešce 1 x 0,50 = 0,50 m SKUPAJ: = 13,25m

5.4.4 Mirujoči promet

Za parkiranje se predvidijo parkirni prostori pod pogoji in usmeritvami, podanimi v poglavju o urejanju odprtih površin. Dimenzioniranje oz. potrebno število le-teh se določi po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).

5.4.5 Javni promet

Občina nima izdelane vizije vzpostavitve mestnega prometa. V kolikor se bo izkazala upravičenost mestnega prometa ali potreba po postajališču avtobusnega javnega prometa, se le to predvidi v območju širitve industrijske cone na sever.

5.5 KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

Izhodišča zasnove infrastrukture (tudi komunalne) so podana v točki 5.3. Priključitev predvidene pozidave na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvede v skladu s smernicami za načrtovanje št. 1928/08 z dne 27.06.2008, ki jih je izdala Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št.8.

5.5.1 Vodovod in hidrantno omrežje

Za potrebe oskrbe obravnavanega območja s pitno, tehnološko in požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega hidrantnega in vodovodnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidrantov. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje št. 1928/08 z dne 27.06.2008, ki jih je izdala Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje. - oskrba s pitno vodo Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje – Novo mesto. Profil obstoječega cevovoda je LTŽ Ø150. Vodovod kompleksa je predviden tako, da se zanka in se na glavni vodovod priključuje v križišču primarne ceste z regionalno cesto. Severno od krožnega križišča se vodovod zasnuje tako, da je možno napajanje tudi cone po širitvi proti severu. Priključitev predvidene cone na javni vodovod se izvede na primarni cevovod duktil fi 150mm, ki poteka ob desnem robu ceste Trebnje – Novo mesto. Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Vodovod se v celoti izvede iz duktil cevi različnih profilov. Pod regionalno cesto morajo



GP

biti dodatno zaščitene z jeklenimi cevmi. Profili se definirajo v projektni dokumentaciji. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Odmik vodovoda od ostalih vodov po horizontali naj bo najmanj 1,0 m, kjer to dopuščajo prostorske možnosti. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen pretok vode. Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni. Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva Odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi vrednostmi parametrov. Preverjanje oziroma spremljanje pitne vode - monitoring (izpolnjevanje zahtev pravilnika ter zahtev za mejne vrednosti parametrov) zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod. Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oz. podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste. - požarna voda Okoli celotnega območja je izvedena hidrantna mreža v obliki zaključene zanke z nadzemnimi hidranti. Če bi ti ovirali promet, pa podtalni. Postavitev hidrantov je takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov in z ostalimi veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara. Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) je potrebno v tem primeru zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi. Računa se na 1 požar, ki utegne nastati v treh zaporednih urah na območju obravnave cone vključno z območjem predvidene širitve cone.

5.5.2 Kanalizacijsko omrežje

Za obravnavano območje se zgradi ločen sistem kanalizacijskega omrežja. Poleg kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je vzporedno predvidena kanalizacija za odvajanje odpadnih padavinskih vod. Z območja se odvajajo čiste padavinske vode s strešnih, zunanjih utrjenih in pohodnih površin ter potencialno onesnažene padavinske vode s parkirnih in prometnih površin. Izpust meteornih vod je predviden v potok Temenica. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje - št. 1928/08 z dne 27.06.2008, ki jih je izdala Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje; - št. 35001-331/2008 iz dne 15.07.2008, ki jih je izdalo RS, MOP, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save; - št. 6-III-180/2-O-08/AŠP iz dne 09.06.2008, ki jih je izdal Zavod RS za varstvo narave. - Kanalizacija odpadnih komunalnih in industrijskih voda: Na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih komunalnih in industrijskih vod se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone. Priključitev komunalnih in industrijskih odpadnih vod se izvede na obstoječi kanalizacijski zbiralnik »S«, pred ČN Trebnje.



GP

Komunalne čistilne naprave

Ime naprave: Trebnje

Stopnja čiščenja: sekundarno

Količina odplake v 1000m3/leto: 248

Obremenitev odplake v P.E.: 2562

Velikost naprave v P.E.: 8000

Vir: ARSO – Atlas okolja V kanal za odpadne in industrijske vode se lahko priključujejo le odpadne vode, katerih kvaliteta mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode ijavno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007). Eventuelno bolj obremenjene tehnološke vode iz posameznih dejavnosti morajo biti pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predhodno očiščene. Možna mora biti kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kanalizacija znotraj cone poteka v cestnem telesu in sicer skoraj v celoti v hodniku za pešce, torej izven vozišča. Zbirni kanal se priključuje na obstoječi S kanal, ki vodi do obstoječe čistilne naprave. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela. – Kanalizacija padavinskih voda: Padavinske vode s streh se odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob ter peskolovov direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih vod. Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske vode s cest znotraj območja cone se preko lovilcev olj in drenažnih cevi vodijo v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Začasno odvodnjavanje se izvede ob cestnih nasipih z jarkom in ponikovalnico. Jarki se odstranijo oz. zasipajo v fazi priprave platoja in zunanje ureditve predvidenih objektov, tako kot predvideva OPPN, na višino obravnavane ceste. Za potrebe IC je predvidena kanalizacija za odvod padavinskih voda v cestnem telesu izven vozišča predvidenih cest. Novozgrajena kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let. - odtočni čas: 15 min - pogostost naliva: n=1 - intenziteta naliva q=157,6 l/s/ha Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka (Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Jože Kolar, 1983): - I = 0,10 za zelene površine, parke in vrtove, - II = 0,70 za zazidane površine s tlakovanimi dvorišči - III = 0,90 za tlakovane in asfaltirane površine Z območja bo potrebno odvajati cca. 1700l//s meteornih voda.



GP

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug. Glavni kanal za odvod padavinske vode se izvede tudi izven cone same s prečkanjem železnice in z izpustom v Temenico – ureditvena enota I. Pogoji prečkanja železnice Trasi kanalov za odvod odpadnih padavinskih in komunalnih voda prečkata železniški tir Metlika – Ljubljana predvidoma v km 94,998 s prebojem, čim bolj pravokotno na os tira, skladno z navodili in pogoji soglasodajalca, Slovenske železnice d.d. Preboj pod železnico se izvaja s posebnim strojem za preboje, ki istočasno v izvrtino potegne zaščitne cevi. Pogoji prečkanja regionalne ceste: Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oz. podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste. Izpust v Temenico Padavinsko vodo se preko novega kanala za odvod padavinske vode odvaja v naravni odvodnik - reko Temenico. Izpust padavinskih odpadnih voda v potok Temenica je treba zaključit z izpustno glavo, ki mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Temenice. Umesti se na koto najnižjih vod in naj ne posega v svetli prerez toka.. Brežina in dno struge morata biti v vplivnem območju izpusta ustrezno zavarovana pred erozijo vode (kamnita obloga brez vidnega betona). Investitor in izvajalec meteorne kanalizacije izven območja cone na brežini reke in v reko morata upoštevati podane smernice Zavoda RS za varstvo narave. Ohraniti je potrebno obrežno zarast in dela pa izvajati tako, da bo območje čim manj prizadeto. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati tudi ostale določbe Odloka o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/96) ter Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, (Ur.l. RS, št. 109/2007, 33/2008), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/2007). Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/2005) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007) Pred predajo kanalizacije v upravljanje upravljavcu je potrebno izdelati kataster, preizkus vodotesnosti in opraviti snemanje kanalov s kamero. Tangirano območje izven cone je navedeno v poglavju 2.2. in je razvidno iz grafike. Izgradnja te vrste infrastrukture bi bila možna tudi po sedaj veljavnem prostorsko izvedbenem aktu, vendar se to območje vključuje v območja OPPN predvsem zaradi tega, ker prostorski akt na nivoju obdelave kot je OPPN omogoča uveljavljanjem prostorskih ukrepov.



GP

5.6 ELEKTROENERGETSKA INFRASTRUKTURA

Izhodišča zasnove infrastrukture (tudi elektroenergetske) so podana v točki 5.3. Priključitev predvidene pozidave na elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s smernicami za načrtovanje št. 499-SMER/2008, ki jih je izdal Elektro Ljubljana d.d. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št.8. Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Ker v fazi izdaje smernic še niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, je potrebno v fazi projektiranja trase elektroenergetskih vodov, lokacije novih TP uskladiti z Elektro Ljubljana d.d. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice. EEK SN Cono delno tangira dva dvo-sistemska 2x20kV daljnovoda iz napajalne 110/20kV RTP Trebnje, ki potekata po jeklenih jamborih do tovarne Trimo. Ti štirje daljnovodi oskrbujejo z električno energijo samo mesto Trebnje kot tudi večji del občine Trebnje, delno občino Novo mesto ter delno občino Žužemberk. Zaradi omenjene tangence je potrebno te daljnovode v območju cone pokabliti in prestaviti v kabelsko kanalizacijo. - Obstoječo EKK pri RTP Trebnje je potrebno dograditi na skupno 16 cevi. - Od obstoječe EKK pri RTP do obstoječe EKK pri TP Acrypol je potrebno zgraditi novo

16-cevno EKK. - Od kota predvidene EKK na parc.št. 813 k.o. Češnjevek do meje obdelave projekta je

potrebno zgraditi 4-cevno EKK. . Pokabliti je potrebno celotni odsek nadzemnih vodov od RTP Trebnje do glavne ceste Trebnje – Novo mesto, kjer se novi kablovodi navežejo na obstoječo kabelsko kanalizacijo. Tangirano območje izven cone je navedeno v poglavju 2.2. in je razvidno iz grafike. Investitor in izvajalec izvedbe tega posega morata upoštevati izdane smernice Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota NM, št. 281-12/2008 iz dne 24.06.2008. Izgradnja te vrste infrastrukture bi bila možna tudi po sedaj veljavnem prostorsko izvedbenem aktu, vendar se to območje vključuje v območja OPPN predvsem zaradi tega, ker prostorski akt na nivoju obdelave kot je OPPN omogoča uveljavljanjem prostorskih ukrepov. TP Za priklop objektov je potrebno predvidoma zgraditi dve novi TP kabelske betonske izvedbe. Predvideni novi TP naj bosta vzankani v 20kV omrežje. Nove trafo postaje se locira ob primarni cesti. Lokacija druge se v fazi projektiranja uskladi z Elektro Ljubljana d.d. Dimenzionirata se na predvideni novi odjem. Transformatorski postaji se lahko dimenzionirata tako, da je mogoče v prihodnosti glede na potrebe in povečavo odjemnih moči vsako transformatorsko postajo dograditi Glavni dovoz do transformatorske postaje je možen iz javnega prometnega omrežja, saj se lokacija nahaja tik ob novo predvideni javnih cesti. EEK NN Predvidena je kabelska kanalizacija za elektroenergetsko omrežje, ki poteka v hodnikih za pešce in kolesarskih stezah. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oz. podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.



GP

Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto v prosto stoječi omarici na stalno dostopnem mestu. Priključne omare naj bodo velikosti glede na vrsto in število odjemnih mest v posamezni omari. Tehnični parametri za opremo odjemnih mest bodo na podlagi podanih moči za posamezno odjemno mesto podani v soglasjih za priključitev. Ničenje in ozemljitev Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN. Javna razsvetljava Z novimi ureditvami je predvidena postavitev luči javne razsvetljave ob cestah znotraj območja OPPN. Namen cestne razsvetljave je varen promet in ugodno počutje udeležencev v prometu. Ugodno in varno vožnjo ponoči lahko zagotovi le kvalitetna izvedbe zunanje razsvetljave. Ta razsvetljava mora biti izvedena tako, da je dosežena čim večja enakomernost osvetljenosti, zagotovljen pravilen nivo osnovne osvetljenosti za posamezen razred ceste in dosežen sprejemljiv razred bleščanja. Vse naprave za javno razsvetljavo ceste v območju cestnega telesa morajo biti tako zgrajene, da je omogočeno vzdrževanje in popravilo teh naprav brez poškodovanja vozišča in neovirano vzdrževanje vozišča. Vzdolž cest je predvidena izvedba javne razsvetljave in sicer cestnih svetilk na razdaljah od 30 m do 40 m, enostransko ob hodniku za pešce. Pri razporedu se upošteva potrebe po osvetljenosti posameznih lokacij, razpored objektov, velikost in zahtevnost površine, ki se osvetljuje. Vse izbrane svetilke morajo izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Uredba določa, da se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin (v upravljanju občine), izračunana na prebivalca občine ne sme presegati 44,5kWh. Upoštevati je potrebno ukrepe za zmanjševanje vplivov, ki so navedeni v poglavju o Varstvu naravnih vrednot (7.3). Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oz. podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste.

5.7 PLINOVODNO OMREŽJE - ogrevanje in drugi viri

Izhodišča zasnove infrastrukture (tudi za plinovodno omrežje) so podana v točki 5.3. – PGD. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št.8. Za ogrevanje in drugo uporabo je za potrebe oskrbe obravnavanega območja s plinom predvidena izgradnja sekundarnega plinovodnega omrežja ter postavitev plinske postaje. Na plinovodno omrežje se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone. Izjema so le tisti, ki so lahko z alternativnimi viri energetsko samozadostni in ki zmanjšujejo vplive na okolje. Gradnja plinske postaje je predvidena v začetni fazi, ker ni javnega mestnega plinovoda na katerega bi se cona lahko priključila. Lokacija plinske postaje je predvidena na zahodni strani območja. Glavni dovoz do plinske postaje je možen iz javnega prometnega omrežja, saj se lokacija nahaja tik ob javni lokalni cesti.



GP

Znotraj območja cone je predviden potek sekundarnega plinovoda v vozišču cest oz. v cestišču novo projektiranih cest, del plinovoda ob obstoječi cesti. Pri tem je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar.

5.8 DRUGI ENERGETSKI VIRI

Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi z izkoriščanjem drugih, obnovljivih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno npr. z alternativnimi viri energije kot so: – toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije, – sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije. Pri tem morajo biti upoštevane vse sestavine prostorske ureditve.. Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov naj se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb(možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije). Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur.l.RS, 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije.

5.9 KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA

Izhodišča zasnove infrastrukture (tudi komunikacijske) so podana v točki 5.3. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št.8. Obravnavano območje se po pogojih upravljavca obstoječega omrežja priključi tudi na kanalizacijo za širokopasovno optično omrežje, ki jo določa ta OPPN, za vzpostavitev širokopasovnega optičnega omrežja, telekomunikacijsko – informacijskega omrežja ali KRS kabelskega razdelilnega sistema, odvisno od izkazanega interesa in usmeritev občine. Potek trase kabelske kanalizacije je ob predvidenih cestah poleg skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo. Priključek za obravnavano območje se izvede iz obstoječe kabelske kanalizacije ob regionalni cesti. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje - št. 23/10-SH/641/1-2008, ki jih je izdal Telekom Slovenije d.d., Sektor za upravljanje omrežja, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, Center za vzdrževanje omrežja Novo mesto

5.10 ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV

Glej tudi poglavje 7 – Rešitve in ukrepi za varovanje okolja / 7 – ravnanje z odpadki. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvede v skladu s smernicami za načrtovanje št. 1928/08 z dne 27.06.2008, ki jih je izdala Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje.



GP

V času izdelave OPPN ni na voljo podatkov glede predvidenih procesov in s tem posledično o vrsti in količini možnih odpadkov, zato OPPN obravnava ključne zahteve v zvezi z ravnanjem odpadkov. V primeri specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. Površine, namenjene postavitvi tipskih posod, se uredijo ob objektih ali v okviru zunanjih površin. Uredi se odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se vrača v predelavo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne zabojnike oz. kontejnerje. Lokacija prostora za odmetavanje odpadkov naj bo v območju proizvodno-skladiščnega dela in manipulativnih površin (glej točko 4.3.1. Stavbi red). V kolikor narava dejavnosti zahteva drugače, je dopustna postavitev teh posod drugje, vendar ne v obcestnem zelenem pasu. V tem primeru mora biti prostor vizualno ločen od linije ceste in kvalitetneje obdelan. Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Predvideti je potrebno tudi ustrezno število ekoloških otokov za zbiranje in odvoz sekundarnih surovin.

5.11 OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA UPORABNIKOV IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV INFRASTRUKTURE

Obvezna infrastrukturna opremljenost posamezne parcele, namenjene gradnji, je navedena v tem poglavju po posamezni infrastrukturi. Obvezna je priključitev na: cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo, na elektroenergetsko omrežje in plinovodno omrežje. Vzpostavitev industrijske cone Trebnje je eden ključnih razvojnih projektov občine in ima zato visoko prioriteto. Upravljavci posamezne infrastrukture se zavezujejo, da bodo sledili dinamiki, ki jo bo zastavila občina in bodo pravočasno zagotovili priključevanje posameznih uporabnikov na infrastrukturo.

5.12 PARCELACIJA GRADBENO INŽENIRSKIH OBJEKTOV

Posamezne ureditvene enote (P), namenjeni gradnji proizvodno – industrijskih stavb, so med seboj ločene z infrastrukturnimi koridorji, v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih komunalnih vodov. Izven območja cone se nahajajo koridorji infrastrukture in sicer: električni vod do RTP, iztok meteorne kanalizacije v vodotok Temenice, priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo. Parcele namenjene gradnji cestnega omrežja so javno dobro. Usmeritve parcelacije otokov, namenjenim gradnji, je podana v poglavju 4.7. Načrt parcelacije je podan v grafičnem delu – list št. 7. Načrt prikazuje tudi površine javnega dobra. Velikost dopustnih odstopanj je podana v poglavju 11.



GP

5.13 PROSTORSKI UKREPI

Vzpostavitev cone ima pomembno mesto v prostorski politiki Občine Trebnje, zato bo občina prevzela aktivno vlogo pri vzpostavitvi cone in zato uveljavljala prostorske ukrepe: DA Začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora (81.-84. člen ZUreP-1) Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se lahko sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OPPN zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po OPPN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Prav tako na območju predvidene širitve cone. DA Zakonita predkupna pravica (85.-91. člen ZUreP-1) Za območje OPPN Občina Trebnje skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico. DA Razlastitev in omejitev lastninske pravice (92-114. člen ZUreP-1) Na območjih koridorjev infrastrukture izven cone (I3 in I4) se pravica graditi lahko izkazuje s pridobljeno služnostjo od lastnika predmetnih zemljiških parcel. Ker gre v obeh primerih za izgradnjo infrastrukture v javno korist. Za pridobitev pravice graditi lahko občina oz. upravljavec posamezne infrastrukture lahko uporabi tudi instrument razlastitve oz. omejitve lastninske pravice.

NE Ukrepi pri prenovi (133.-134. člen ZUreP-1) NE Komasacija (115.-130. člen ZUreP-1, Pravilnik o izvedbi komasacije zemljišč na

območju občinskega lokacijskega načrta (Ur.l.RS, št. 21/04) oz. veljavni predpis) V kolikor bi se za komasacijo izkazal zadosten interes lastnikov, se omogoči komasacija

6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

6.1 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

24. člen pravilnika o OPN: (1) V občinskem prostorskem načrtu se ob upoštevanju področnih predpisov določijo prostorski izvedbeni pogoji za: – celostno ohranjanje kulturne dediščine, (2) V primerih ohranjanja vitalnosti naselbinskih jeder in racionalnejše izrabe posameznih objektov se pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev enakomerno upoštevajo varstvene zahteve in razvojne potrebe. Skladno z 28. in 29. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS št. 16/2008) se kulturnovarstveni pogoji in soglasja izdajajo na območjih, kjer je registrirana kulturna dediščina oz. kjer je varstveno območje dediščine ter za posege na razglašenih nepremičnih spomenikov in njihovega vplivnega območja.



GP

Po razpoložljivih podatkih se na območju cone ne nahaja nobena vrsta varstva kulturnih vrednot – glej poglavje 3.6. Varstvo dediščine je v javno korist. 26. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine določa pogoje v zvezi z najdbo arheoloških ostalin. Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji dan obvestiti pristojni zavod. Na območju OPPN IC Trebnje ni kulturnih spomenikov ali enot registrirane kulturne dediščine. Predvidena industrijska cona ne sega v vplivno območje enote Trebnje – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2602), zato neposrednega vpliva nanjo ne bo. Višine objektov upoštevajo bližino Cerkve Žalostne Matere božje. Možen je posreden vpliv zaradi spremembe dejanske rabe območja in posledično značilnih vedut, vendar menimo, da bo vpliv na enoto nebistven, saj se predvidena industrijska cona navezuje na že obstoječe industrijsko območje.

Ministrstvo za kulturo v smernicah (Smernice št. 35012-105/2008/7 iz dne 14.07.2008 – III poglavje - Priporočilne smernice v zvezi z možnostjo izvedbe predhodnih arheoloških raziskav) navaja, da je potrebno izvesti predhodne ekstenzivne arheološke raziskave (izdelati oceno arheološkega potenciala) na severnem delu območja OPPN. Šele na podlagi rezultatov raziskav bo možno podati natančno oceno vpliva plana na kulturno dediščino v Okoljskem poročilu in v OPPN-ju.

V zvezi s tem je na Ministrstvu dne 10.11.2008 potekal sestanek (veza zapisnik). V dogovoru z ministrstvom se nadaljuje s postopkom in se morebitne zahteve, ki bi izhajale iz morebitnih najdb na tem območju, vključijo v fazi izdelave predloga OPPN-ja.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto je podala strokovno mnenje o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav na območju bodoče IC v Trebnjem za potrebe izdelave OPPN (SPD-68/2009-UB, iz dne 18.03.2009.

Omilitvene ukrepe bo možno podati na podlagi rezultatov predhodne ekstenzivne arheološke raziskav. Poglavje bo, glede na dogovor s predstavniki MK in ZVKDS OE Novo mesto, naknadno dopolnjeno. V času gradbenih in zemeljskih del bo na območju potreben stalen arheološki nadzor. Monitoring izvaja ZVKDS OE Novo mesto.

7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

24. člen pravilnika o OPN: (1) V občinskem prostorskem načrtu se ob upoštevanju področnih predpisov določijo prostorski izvedbeni pogoji za: – ohranjanje narave, - varstvo okolja in naravnih dobrin, (2) V primerih ohranjanja vitalnosti naselbinskih jeder in racionalnejše izrabe posameznih objektov se pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev enakomerno upoštevajo varstvene zahteve in razvojne potrebe.



GP

7.1 OKOLJSKI IN NARAVOVARSTVENI PODATKI

Okolje Občutljiva obm. evtrof.(linije)

Ime vodnega telesa: Temenica

Šifra vodnega telesa: SI186VT3

Prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacij

Ime vodnega telesa: VT Temenica I

Šifra vodnega telesa: SI186VT3

Podatkovni niz prikazuje občutljiva območja zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. V prilogi Direktive 91/271/EGS so določena različna merila za določitev občutljivih območij. Merila so prenesena tudi v uredbo in vključujejo možnost, da se kot občutljivo prepozna tisto vodno telo površinske vode, ki je evtrofno ali bi lahko postalo evtrofno, če se ne zagotovi ustreznega varstva. Na podlagi navedenih meril so bila tako kot občutljiva določena tista vodna telesa površinskih voda, kjer je v preteklem obdobju že bil zaznan pojav evtrofikacije, ali pa je bila ocenjena občutljivost za nastop evtrofikacije. Vode Hidrografija - os vodotoka (DTK25L)

Ime vodotoka: Temenica

Hidrografija (DTK25P)

Ime vodotoka: ni imena

Vodna telesa - površinske (linija)

Ime povodja ali porečja: Sava



Vrsta vodnega telesa: V

Tip telesa: 5SA

Vodna telesa, površinsko - prispevno območje

Ime povodja ali porečja: Sava



Vrsta vodnega telesa: V

Tip telesa: 5SA

VTPodV

Šifra vodnega telesa: 1011

Ime vodnega telesa: Dolenjski kras



GP

Vodno območje telesa: Donava

Površina vodnega telesa (v km2): 3355

Širina vodnega telesa (v km): 73

Dolžina vodnega telesa (v km): 80

Hidrogeološka karta

Tip vodonosnika:

3 Plasti (medzrnske ali razpoklinske), ki tvorijo neznačilne vodonosnike z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode ali plasti dejansko brez virov podzemne vode

Koda: 3.3

Opis: Kjer obsezen vodonosnik lezi takoj pod tankim pokrovom

Hidrografska območja

Opis območja: Porečje Temenice od sotočja z Bukovico do ponikev pri Ponikvah

Ime območja (4.nivo): Temenica-Trebenje

Šifra območja(4.nivo): 1863

Ime območja (3.nivo): Temenica

Ime območja (2.nivo): Krka

Ime območja (1.nivo): Porečje Save

Oddelki upravljanja z vodami

Ime oddelka: Oddelek območja spodnje Save

Ime sektorja: Sektor za porečje reke Save

Porečje: Porečje reke Save

Povodje: Povodje Donave

Zrak Območja onesnaženosti zraka (SO2)

SI 3 Območje Gorenjske, osrednje Slovenije in jugovzhodne Slovenije brez območja Mestne občine Ljubljana

Pokrovnost tal



GP

1 - rdeča Pokrovnost tal (CLC 2006)

Tip pokrovnosti tal (1.nivo): Umetne površine

Tip pokrovnosti tal (2.nivo): Urbane površine

Tip pokrovnosti tal (3.nivo): Nesklenjene urbane površine

Površina območja na 3. nivoju (Ha): 117.33008226

2 - oker Pokrovnost tal (CLC 2006)

Tip pokrovnosti tal (1.nivo): Kmetijske povšine

Tip pokrovnosti tal (2.nivo): Mešane kmetijske površine

Tip pokrovnosti tal (3.nivo): Kmetijske površine drobnoposestniške strukture


3 - zelena Pokrovnost tal (CLC 2006)

Tip pokrovnosti tal (1.nivo): Gozdne in deloma ohranjene naravne površine

Tip pokrovnosti tal (2.nivo): Gozdovi

Tip pokrovnosti tal (3.nivo): Mešani gozd


Vir: ARSO – Atlas okolja Kmetijske površine Kataster melioracijskih sistemov in naprav (KatMeSiNa) – namakalni sistemi, osuševalni sistemi, agrooperacije.



GP

Po javno dostopnih podatkih na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni podatkov o sistemih na tem področju. Kataster komasacijskih območij (KataKoma) - Javni Pregledovalnik Komasacijskih Območij Po javno dostopnih podatkih na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni podatkov o sistemih na tem področju.

1300 – trajni travnik 1100 – njiva oz. vrt 1600- neobdelano kmetijsko zemljišče 3000 – pozidano in sorodno zemljišče Vir: RKG – raba kmetijskih zemljišč



GP

Vir: GERK – grafična enota rabe kmetijskih gospodarstev

7.2 SPLOŠNO

Varstvo okolja pred obremenjevanjem je kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj. Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. 15. člen ZVO - načelo dopustnosti posegov v okolje - Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. 40. člen ZVO - celovita presoja vplivov na okolje - Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana (OPPN), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena zakona ZVO, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. 51. člen ZVO - presoja vplivov na okolje - V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovi, opiše in oceni dolgoročne, kratkoročne, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja. Vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih značilnosti, lokacije in možnih vplivov na okolje so določeni s predpisom - Uredba o vrstah



GP

posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 66/1996, 12/2000, 83/2002, 78/2006) 101. člen ZVO - obratovalni monitoring - Povzročitelj obremenitve mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati monitoring vplivov svojega delovanja na okolje (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring). Kot je določeno v 2. členu Odloka o Programski zasnovi za Industrijsko-trgovske-podjetniške cone Trebnje (Ur.l.RS št. 65/02) je območje nove industrijske cone Trebnje namenjeno v prvi vrsti celotnemu spektru proizvodnih in servisnih dejavnosti, torej tistim programom, ki zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno lokacijo in ne dopuščajo združevanja z bolj mestotvornimi programi. Glede na to pa, da so sodobne tehnologije proizvodnje vse bolj ekološko naravnane in so škodljivi vplivi različnih tehnoloških procesov privedeni na minimum, ali pa jih sploh ni, je možno v okvir te cone umestiti tudi večje trgovske, skladiščène in podobne objekte, kolikor bo obstajal ustrezen interes pri investitorjih. Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja okolja, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Podana je tudi skupna ocena vplivov posamezne sestavine okolja. Priprava predmetnega OPPN v območje ne vnaša novih dejavnosti ali vrst objektov, kot so že dopustni po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu. Razlog za pripravo nove akta je le v drugačni umestitvi infrastrukturnega omrežja v območje, ki bi omogočila racionalnejšo rabo zemljišč in možnost uvajanja prostorskih ukrepov. Več o razlogih za pripravo v 1. poglavju. Ker v tej fazi niso znani konkretni investitorji, torej niso znane ne vrste dejavnosti, ne velikosti objektov in tudi ne njihovi vplivi, bi bilo smotrneje, če se namesto postopka celovite presoje vplivov na okolje v fazi izdelave OPPN-ja, izvede presoja vplivov na okolje pred izdajo dovoljenja za posege v prostor za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih. Na ta način bi se zagotovilo učinkovitejše varstvo okolja. Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati Zakon o varstvu okolja. Program, ki se na območju obravnave uvaja, ima lahko določene obremenitve okolja, zato je potrebno v posameznih primerih v fazi projektiranja ravnati v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS št.66/96 in naslednji). Sam prostorski akt OPPN pa sledi vsem usmeritvam varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Zaradi varstva okolja so deloma omejene tudi vrste dopustnih dejavnosti - točka 4.2.5. tekstualnega dela. Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno izvajati monitoring obremenitve okolje za posamezne vplive, v kolikor je tako predpisano in na predpisan način. Potrebno izvajanje spremljanja okolja po posamezni sestavini okolja, je navedeno v Okoljskem poročilu in povzeto v nadaljevanju. Upoštevani veljavni predpisi so navedeni v prilogi št.8. Zaradi pomembnosti področja varovanja okolja, narave, voda ipd. so ta področja že močno regulirana z občinskem odloku nadrejenimi akti – Zakoni, pravilniki, uredbe, sklepi ipd. Tako prostorski načrtovalec kot projektant posamezne ureditve in načrta mora skladno z zakonodajo upoštevati te predpise, zato se določbe teh predpisov ponovno ne navajajo v odloku, so pa ključna določila povzeta v tekstualnem delu. Razlog pri tem je predvsem v tem, da odloki ne sledijo dinamiki sprememb nadrejenih aktov, ki pa se zaradi aktualnosti



GP

okoljevarstvene tematike pogosto spreminja, dopolnjuje, novelira ipd., pravilo postavlja ostrejše pogoje. Na ta način je bolje zagotovljeno dolgotrajnejše varstvo teh dobrin. Poleg tega bi odlok v množici povzetih določil nadrejenih aktov postal nepregleden, neberljiv in zato lahko tudi neupoštevan v določenih segmentih. CPVO: V fazi pridobivanja smernic je pristojno ministrstvo, Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo št. 35409-179/2008 iz dne 17.06.2008 izdalo odločbo z naslednjim izrekom: » V postopku priprave in sprejemanja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje je treba izvesti celoviti presojo vplivov na okolje«. Poseg se glede na Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po velikosti uvršča med posege, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in sicer sodi v točko 10. Infrastrukturni posegi, poseg za gradnjo industrijske cone. Prag za izvedbo presoje je površina območja industrijske cone 50.000m2. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave so upoštevani in prikazani tudi v grafičnem delu – načrt 4 (in 5), Ureditvena situacija in načrt 9, Zbirni načrt infrastrukturnih vodov.

7.3 VARSTVO OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE

Izhodišče za določila so podana v točki 3.6. Obstoječe stanje – naravna in kulturna dediščina, 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Obstoječe stanje, ugotavljanje in vrednotenje vplivov na rastlinstvo, živalstvo, habitatne tipe, varovana območja ter EPO in naravne vrednote pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Pri izdelavi tega je bilo poleg smernic Zavoda RS za varstvo narave. (Št. 6-III-180/2-O-08/AŠP) upoštevano tudi strokovno mnenje po 117. Členu ZON za Industrijsko poslovno cono Trebnje, št. 6-III359/2-O-05/AŠP, 28.02.2005, Zavod RS za varstvo narave. Flora, favna in habitatni tipi: Na območju OPPN bodo uničene rastlinske vrste, deli njihovih rastišč in habitati živalskih vrst. Možen je tudi daljinski vpliv (hrup, svetlobno onesnaževanje). Izvedba iztoka meteorne kanalizacije v reko Temenico bi lahko imela negativne posledice na obvodne in vodne organizme. Industrijska cona ne posega v območja varovanja naravnih vrednot. Varovana območja: Območje nove industrijske cone ne bo poseglo na vplivno območje varovanih območij. EPO in naravne vrednote: OPPN IC Trebnje poseže v EPO in naravne vrednote le s koridorji komunalne infrastrukture izven območja cone, kot je navedeno v poglavju 3. in sicer: iztok meteorne kanalizacije v vodotok Temenice, priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo. Trase meteorne in fekalne kanalizacije izven cone prečkajo območje naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, in sicer:

-ND območje Ekološkega pomena - EPO Temenica v Treb. občini - Idnetifikacijska št. - ID 62300;

-naravna vrednota državnega pomena Temenica; ident.št. 8538, zvrst: hidrološka, ekosistemska in geomorfološka površinska naravna vrednota

V času gradnje lahko pride do poškodovanja obrežne vegetacije in ima negativne posledice na vodne organizme.



GP

Izvedba vodov upošteva naravne vrednot tega območja. Z predhodnimi ukrepi (ločen kanalizacijski sistem, lovilci olj in maščob, usedalniki blata, čistilna naprava, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov) skladnimi z veljavno zakonodajo, zaradi česar neposrednih vplivov na kvaliteto vode v času obratovanje cone ne pričakujemo. Predvidi se izvedba izpusta, na način, ki ga določa pristojni nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami in za področje varstva narave (smernice Zavoda RS za varstvo narave. Št. 6-III-180/2-O-08/AŠP– glej poglavje komunalne infrastrukture - točka 5.5.2 kanalizacijsko omrežje.. Za zmanjšanje negativnih vplivov na segment Narava je potrebno upoštevati: • Pri urejanju odvodnjavanja meteorne kanalizacije naj se upošteva:

o Obrežna vegetacija naj se ohranja v največji možni meri. Ukrep je delno izvedljiv. o Izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto najnižjih vod, na

način, da bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo čim bolj utopi v teren. Za izvedbo naj se uporabi naravni material – kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo.

o Pri izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Ukrep je delno izvedljiv.

o Gradbeni material in odpadni material naj se deponira na za to določenem mestu, ki naj bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja narave. Ukrep je izvedljiv.

o V času izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nekontroliranimi izpusti nevarnih snovi v vodotok. Ukrep je izvedljiv.

o Po končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da podobno prvotnemu. Odstrani naj se odpadni gradbeni material, brežino in traso kanalizacije čez travnike pa se zatravi. Ukrep je delno izvedljiv.

• Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne gnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela.

• Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanje: Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Z izvedbo ukrepov sta zadolžena investitor in izvajalec del. Ukrepi o izvedljivi. Nadzor nad izvajanjem posega v vodotok naj izvaja Zavod za ribištvo ali ribiška družina. Lastnik objekta mora zagotoviti monitoring v času obratovanja nad izpustom padavinskih vod v okolje. Izvajanje monitoringa nadzira inšpektor za okolje.

7.4 VAROVANJE PRED ONESNAŽENJEM VODA - VARSTVO PODTALNICE IN VODNIH VIROV

Izhodišče za določila so podana v točki 3.7. Obstoječe stanje – Varstvo podtalnice in vodnih virov, 5.5. 2. Kanalizacijsko omrežje., 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje - št. 35001-331/2008 iz dne 15.07.2008, ki jih je izdalo RS, MOP, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save.



GP

Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja površinske vode in podtalnice, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Širše območje OPPN spada v vodonosni sistem Temenice. Na območju OPPN leži obsežen vodonosnik. Trase meteorne in fekalne kanalizacije izven cone prečkajo poplavno območje. Vodovarstvenih območij in zajetij pitne vode na širšem območju OPPN ni. V OPPN je predvideno ustrezno odvodnjavanje komunalnih (vČN Trebnje) in padavisnkih vod (preko lovilcev oljn in maščob ter peskolovov. Izvajata jij projektant in investitor v času načrtovanja in medgradnjo. Nadzira jih soglasodajalec (ARSO). Nadaljnji ukrepi za omilitev vplivov niso potrebni. Sam sistem čiščenja voda in odvodnjavanja je določen v točki 5.5.2.- kanalizacijsko omrežje. Odpadna komunalna voda se kontrolirano vodi v obstoječ kanal, potencialno onesnažene vode se vodijo preko lovilca olj in maščob. Odvajanje odpadnih voda iz cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi. Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov. Vodovodni in kanalizacijski vodi se izvedejo vodotesno. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi vrednostmi parametrov. Preverjanje oziroma spremljanje pitne vode - monitoring (izpolnjevanje zahtev pravilnika ter zahtev za mejne vrednosti parametrov) zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod. Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. V času gradnje je možna neposredna obremenitev Temenice s suspendiranimi delci. V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja površinske in podzemne vode razlitje nevarnih snovi (naftnih derivatov) iz gradbene mehanizacije v času gradnje in v primeru nesreč po izgradnji. Po izgradnji obstaja možnost onesnaženja v primeru neustrezne odvodnje komunalnih odpadnih in padavinskih onesnaženih vod. V izogib negativnemu vplivu predlagamo v času gradnje sledeča omilitvena ukrepa: • V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone je potrebno zagotoviti vse

potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši.

• Meteorni kanal bo potekal po poplavnem območju. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Brežino Temenice na lokaciji izpusta je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri izgradnji izpustne glave na brežinah Temenice je potrebno prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Za utrditev dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali.



GP

Po izgradnji je potrebno v skladu z zakonodajo kontrolirati učinkovitost čiščenja padavinske onesnažene vode v lovilcu olj in kvaliteto tehnološke vode pred izpustom v javno kanalizacijo. Za izvedbo monitoringa je odgovoren investitor.

7.5 VARSTVO IN KVALITETA ZRAKA

Izhodišče za določila so podana v točki 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) je izdan Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur..l.RS št. 72/03). Območje občine Trebnje je uvrščeno v II. stopnjo onesnaženosti, ki pomeni onesnaženost zraka za poselitveno območje ali območje, na katerem je raven onesnaženosti določenih snovi višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja. Občina Trebnje sodi v območje onesnaženja z oznako SI 3, ki zajema Območje Gorenjske, osrednje Slovenije in jugovzhodne Slovenije brez območja Mestne občine Ljubljana. Tabela: Raven koncentracij onesnaževal ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Oznaka območja SO(2) NO(2) PM10 Pb CO Benzen Ozon žveplov dušikov delci svinec ogljkov

dioksid dioksid monoksid ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------SI 3 5 2 2 5 5 5 1 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Legenda tabele: - oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, če gre za ozon, - oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem, - oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo, - oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja, - oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja, - delci PM(10) so delci v zraku, ki jih prepušča filter s 50% nepropustnostjo za delce z aeorodinamskim premerom 10 µm. Na območju OPPN in v njegovi neposredni okolici ni pomembnejših virov zračnih emisij. Eden glavnih onesnaževalcev zraka na območju OPPN so izpušni plini in motornega prometa, ki se odvija po regionalni cesti. Pričakovane oblike onesnaževanja zraka, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Med gradnjo se bo emisija snovi v zrak – predvsem emisija prašnih delcev – povečala. Izvajalec je dolžan zagotavljati varstvo za varstvo zraka in izvajati ustrezne ukrepe.



GP

Po ureditvi se bodo na obravnavanem območju emisije onesnaževal in toplogrednih plinov povečale. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in manipulativne površine ter povečan promet na regionalni cesti R3-651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto, predvsem iz smeri Trebnje. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb(možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije).

Bodoči investitorji morajo za naprave na območju IC Trebnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o emisiji v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja. V okoljevarstvenem dovoljenju je med drugim določen program prvih meritev in program obratovalnega monitoringa. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na območju urejanja med obratovanjem ni pričakovati prekomerne onesnaženosti zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov. Območje in okolica IC Trebnje ne bosta prekomerno obremenjena zaradi emisije snovi v zrak. Ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak morajo vključevati: • preprečevanje prašenja z odkritih površin v času gradbenih del: ukrep zahteva vlaženje

transportnih površin, čiščenje vozil pri vožnji z območja na javne prometne površine, prekrivanje in vlaženje materiala pri transportu po javnih prometnih površinah,

• upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,

• kot energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin in drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije,

• upravljavec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.

• Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.

• V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije.

Zavezanec za izvajanje ukrepov je upravljavec IC Trebnje, ki je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku.

7.6 VARSTVO PRED HRUPOM

Izhodišče za določila so podana v točki 7.2. Splošno. Pričakovana povišana raven hrupa, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Območja varstva pred hrupom v prostorskih dokumentih občine Trebnje niso določena, zato sp le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih aktih občine v skladu s veljavnim predpisom. Obravnavana lokacija spada v IV. območje varstva pred hrupom po veljavnem predpisu - Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.



GP

105/05 in 34/08). Pri tem 4. člen omenjene uredbe opredeljuje naslednje rabe prostora glede na njihovo stopnjo varstva pred hrupom: Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom: IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom): – na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjene za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij, – na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo, – na območju prometne infrastrukture vse površine, – na območju komunikacijske infrastrukture vse površine, – na območju energetske infrastrukture vse površine, – na območju okoljske infrastrukture vse površine, – na območju vodnih zemljišč vse površine vodne infrastrukture, – na območju mineralnih surovin vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, – na območju kmetijskih zemljišč vse površine, razen na mirnem območju na prostem, – na območju gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem, – na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in – na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Mejne vrednosti kazalcev hrupa L(noč) in L(dvn) so 65dBA za noč in 75dBA za dan, kritična pa 80dBA za noč in dan. V IV. Območje sodijo poleg industrijske cone tudi kmetijske in gozdne površine v širši okolici. Na meji cone s stanovanjskim območjem in območjem kmetijskih dejavnosti raven hrupa ne sme presegati ravni hrupa, ki so predpisane za območje III. stopnje (mešano območje) zahtevnosti. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60dBA za dan in 50dBA za noč. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi. Upoštevati je potreba tudi bližino dejavnosti III. območja varstva pred hrupom – vrsta dejavnosti, zelena bariera, protihrupni nasip ipd. Za pomembne vire hrupa je potrebno izvesti prve meritve hrupa in obratovalni monitoring. V času gradnje bo hrup povečan zaradi ureditve ceste in izgradnje novih objektov. V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa za vir, ki so dovoljene za to območje. Omilitveni ukrepi: Obremenitev s hrupom se bo med gradnjo povečala na celotnem območju urejanja in na dovoznih cestah na območje. Za zmanjšane obremenjevanja okolja s hrupom med gradnjo je zahtevana uporaba gradbene mehanizacije, izdelane skladno s standardi, ki omejujejo emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, ter upoštevanje časovnih omejitev gradnje. Spremljanje vplivov na obremenitev okolja s hrupom med gradnjo obsega nadzor nad uporabo ustrezne gradbene mehanizacije in upoštevanjem časovnih omejitev za hrupna gradbena dela. Med obratovanjem IC Trebnje se bo obremenitev s hrupom zaradi proizvodnih dejavnosti, manipulativnih površin ter prometa v okolici cone ob upoštevanju omilitvenih ukrepov



GP

nebistveno povečalo. Industrijska cona bo na regionalni cesti R3-651/1198 generirala dodatne prometne obremenitve. Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom je potrebno upoštevati: • uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi

normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;

• upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro in na delavnike,

• transporte poti na območje ureditve morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij.

• že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;

• proizvodne obrate in ostale vire hrupa je smiselno umestiti v jugozahodni del območja IC; • stroji, ki se uporabljajo na manipulativnih površinah (viličarji…) morajo biti izdelani

skladno s predpisi o zvočnih močeh strojev, ki se uporabljajo na prostem; • na vzhodni strani meje ureditve IC, ki meji na strnjeno stanovanjsko pozidavo naselja

Dolenja Nemška vas ter na ostalih območjih bližine stanovanjskih stavb je smiselna umestitev zelene zaščitne bariere.

Investitorji na območju IC morajo za obratovanje virov hrupa na območju urejanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je strokovna ocena vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana skladno s 14. Členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje hrupa in ovire za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje. V okviru izgradnje novega križišča za navezovanje IC Trebnje na regionalno cesto R3-651/1198 je potrebno izdelati študijo obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite za območje ob dovozni cesti. V Okoljskem poročilu za OPPN IC Trebnje je opredeljen način spremljanja stanja okolja.

7.7 RAVNANJE Z ODPADKI

Izhodišče za določila so podana v točki 7.2. Splošno. Zbiranje in odvoz odpadkov je tudi določen v točki 5.10. Pričakovana vrsta odpadkov, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. 20. člen ZVO - ravnanje z odpadki - Povzročitelj onesnaževanja mora upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje, in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. Med gradnjo bodo nastali predvsem gradbeni odpadki (po Uredbi o ravnanju z odpadki – klas.št.17). Ravnanje z njimi določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l.RS št. 34/08). Predvsem je potrebno med gradnjo uvesti sistem ločenega zbiranja odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddane odpadke je potrebno spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.



GP

V času priprave OPPN ni mogoče definirati dejavnosti na obravnavanem območju, tako tudi ne, katere vrste odpadkov in količine odpadkov bodo na območju industrijske cone nastajali. Povzročitelji odpadkov morajo upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki. Povzročitelj mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov. Glede na vrsto odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo in sicer tako, da jih odda ali prepusti zbiralcu odpadkov, sam obdela, odda predelovalcu odpadkov ali proda trgovcu tako, da trgovec postanek njihov imetnik. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, velikost / prostornino in število določi izvajalec javne službe, glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. Za komunalne odpadke se namesti tipske posode ob objektih ali v okviru zunanjih površin ter uredi odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se vrača v predelavo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje. Za morebitne posebne, nevarne in kosovne odpadke mora poskrbeti povzročitelj sam. Ravnanje z odpadki se izvaja skladno z veljavnimi predpisi - Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) ,občinskim aktom Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (Ur.l.RS št. 30/2001) in ostalimi podzakonskimi akti, ki urejajo ravnanje s posameznimi specifičnimi vrstami odpadkov.

7.8 VAROVANJE PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

Pričakovane oblike elektromagnetskega sevanja, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja dveh novih transformatorskih postaj kabelske betonske izvedbe, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Zato, ker še niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, bodo trase elektroenergetskih vodov in lokacije novih TP, usklajene z Elektro Ljubljana d.d. v fazi projektiranja. Ob projektiranju in izvajanju ureditev bodo upoštevane izdane smernice. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) V skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) je na območju OPPN potrebno upoštevati: a) I. stopnjo varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem - območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju;



GP

b) II. stopnjo varstva pred sevanjem, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč - velja na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. Območje plana sodi v II. Območje.

7.9 VAROVANJE PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Povprečna električna moč svetilk razsvetljave objekta, izračunana na vsoto zazidane površine stavb objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbeno inženirskih objektov, ne sme presegati mejnih vrednosti, ki so določeni z veljavnimi predpisi. Prav tako je potrebno osvetliti delovna mesta na prostem skladno z veljavnimi predpisi. Upravljavec območja industrijske cone ali lastnik posamezne stavbe mora letno spremljati porabo elektrike za razsvetljavo objektov in stavb.

7.10 VAROVANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI

Obstoječe stanje, ugotavljanje in vrednotenje vplivov na krajino pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. V skladu z regionalno razdelitvijo krajinskih tipov v Sloveniji (Marušič in sod., 1995) sodi območje Trebnjega v najširšo krajinsko enoto Kraške pokrajine notranje Slovenije , po detajlnejši delitvijo pa v krajino severno od Krke. Na delu predvidenega OPPN, kjer so v obstoječem stanju že skladiščne površine, sprememb v okviru krajinske slike ne bo. Na območju obstoječih kmetijskih površin, pa se bo z izvedbo obravnavanega plana obstoječa krajinska slika na mikrolokaciji plana spremenila. Kmetijska zemljišča bo nadomestila industrijska cona z urejenim sistemom prometne infrastrukture, tlorisno pravilnih oz. pravokotnih oblik objektov in parkirnih površin. Širše gledano, pa se bo nova industrijska cona vsebinsko, vizualno in krajinsko uskladila z okolico. Objekti podjetja Trimo, obstoječe proizvodne hale, skladišča in parkirišča, v krajini predstavljajo podoben vzorec, kot ga bo imel predvideni plan – vzorec popolnoma preoblikovane krajine. Veduta cerkve sv. Marije se bo varovala z omejevanjem višine objektov, poseben poudarek pa bo tudi na robu cone, kjer se bodo mejni objekti proti vzhodu višinsko zniževali z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oz. k stanovanjskemu območju. Ob stanovanjski pozidavi je predvidena tudi zelena bariera – urejen zeleni pas. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Obravnavane površine na območju cone obsegajo dokaj ravne, nepozidane površine, ki so v naravi travniki in njive. Območje se nahaja na prehodu iz ruralnega v urbano strukturo. Nad območjem se dviguje cerkev sv. Marije, katere veduta se ohranja z omejevanjem višine objektov. Varovanje krajinskih značilnosti so upoštevane v Funkciji in oblikovanju objektov – točka 4.1. v smislu koncepta in zasnove cone, ter pri vplivih in povezavah s sosednjimi območji. Načrtovani objekti ne bodo presegali višine obstoječih objektov. Poseben poudarek je na robu cone, kjer naj se mejni objekti proti vzhodu višinsko znižujejo z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oziroma k stanovanjskemu območju. Objekti s svojimi gabariti ne smejo moteče vplivati na poglede na širšo okolico. Pri zasaditvi območja OPPN je treba upoštevati urbani značaj območja in temu primerno predvideti tudi ureditev zelenih površin. Predvidi se zelena bariera – urejen zeleni pas tudi na zunanji meji ob stanovanjski pozidavi.



GP

Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni.

7.11 VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Izhodišče za določila so podana v točki 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Pričakovane oblike onesnaževanja plodne zemlje, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Na območju predvidene IC Trebnje bo uničenih cca 12,8 ha kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom, ki pa so v namenski rabi že opredeljena kot območja stavbnih zemljišč. Znotraj meje OPPN ni hidromelioracijskih območij, posestna struktura je razdrobljena. Ekonomika kmetijske pridelave se bistveno ne bo zmanjšala, saj bo izgradnja nove industrijske cone pomenila relativno majhen odvzem zemljišč posameznemu kmetijskemu gospodarstvu. V času gradnje so možne poškodbe kmetijskih zemljišč ob območju OPPN zaradi nepravilnega začasnega deponiranja zemljin, obstaja tudi problem izgube funkcionalnosti okoliških kmetijskih zemljišč zaradi nedostopnosti ali zmanjšane dostopnosti do zemljišč v času gradnje in po njej. V izogib negativnemu vplivu predlagamo sledeče omilitvene ukrepe: • V obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb sosednjih

kmetijskih zemljišč ob območju OPPN, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. • Vrhnji del izkopane zemljine oz. humusni material je potrebno deponirati na za to

pripravljeno mesto, ki ga mora biti določen v PZI. Izkopani humusni material se po izgradnji industrijske cone ter v določeni meri med samo izgradnjo, uporabi za sanacijo oz. prekritje in rekultivacijo območja posega.

Spremljanje stanja okolja ni potrebno.

7.12 VARSTVO VEGETACIJE - GOZDA

Izhodišče za določila so podana v točki 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Ugotavljanje in vrednotenje vplivov na gozd pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Zaradi izgradnje infrastrukture, bo izsekanih cca 0,2 ha gozdnih površin, bistvenega vpliva na biotsko funkcijo gozda ne pričakujemo. Varovalnih gozdov na območju OPPN IC Trebnje ni. Manjša zaplata gozda je prisotna le na območju predvidenih infrastrukturnih koridorjev. Ob upoštevanju splošnih ukrepov bo vpliv nebistven. Upoštevati je potrebno splošne ukrepe, ki so navedeni v predmetnih smernicah Zavoda za gozdove in so povzeti v Okoljskem poročilu. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Spremljanje stanja okolja ni potrebno. Območje je praktično neporaslo z gozdom; v naravi so to travniki in pašniki. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, bodo površine maksimalno ozelenjene. Izven cone v območjih infrastrukturnih koridorjev, kjer se posega tudi na gozdna zemljišča, je varovanje gozda še toliko bolj pomembno. Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.



GP

7.13 VARSTVO TAL

Izhodišče za določila so podana v točki 7.1. Okoljski in naravovarstveni podatki ter v točki 7.2. Splošno. Pričakovane oblike onesnaževanja plodne zemlje, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. Na območju OPPN Trebnje bodo v fazi izgradnje potekala obsežna zemeljska gradbena dela. OPPN obsega cca 16 ha. Del tega območja že prekrivajo parkirišča oz. druge spremenjene površine, na delu kjer so v obstoječem stanju še kmetijska zemljišča pa bo prišlo do spremembe strukture tal in spremembe dejanske rabe. Med gradnjo je možna onesnaženost tal predvsem zaradi slabo vzdrževane gradbene mehanizacije (iztekanje olja), pranja mehanizacije na za to nepredvidenih lokacijah in delovnih nesreč. Po sami izgradnji se bo okolica rekultivirala, sam vpliv na tla bo predvidoma zanemarljiv. Poskrbljeno bo za ustrezen odvoz in zbiranje odpadkov in odpadnih surovin. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Ob izvedbi splošnih predpisanih ukrepov pri gradbenih delih, bo vpliv nebistven. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja. Odvečni izkopni material se lahko uporabi za oblikovanje reliefa v ureditveni enoti Z1 in Z2 kot protihrupni ukrep, ki se ga ustrezno humuzira in ozeleni.

7.14 SKUPNA OCENA VPLIVOV NA POSAMEZNE SESTAVINE OKOLJA

Okoljsko poročilo za OPPN z IC Trebnje določa skupno oceno vplivov na posamezne sestavine okolja, ki so podane v tej točki.

V tabeli so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane segmente okolja. Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv B – nebistven vpliv

C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)

D – bistven vpliv

E – uničujoč vpliv

Segment okolja

Skupna ocena

III.1 Podnebne razmere in kakovost zraka C

III.2 Obremenitev s hrupom C

III.3 Narava in biotska pestrost C

III.4 Vode C



GP

III.5 Kmetijska zemljišča C

III.6 Gozd C

III.7 Krajina C

III.8 Kulturna dediščina X*

III.9 Elektromagnetno sevanje B

III.10 Svetlobno onesnaževanje C

* - vpliv na segment Kulturna dediščina bo ocenjen naknadno - po izvedbi ekstenzivnih arheoloških raziskav.

Iz preučenega sledi, da je OPPN za IC Trebnje sprejemljiv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.



GP

8 NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA

V predmetnem OPPN ne gre za prenovo naselja ali njegovega dela.

9 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA

24. člen pravilnika o OPN: (1) V občinskem prostorskem načrtu se ob upoštevanju področnih predpisov določijo prostorski izvedbeni pogoji za: – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določajo ukrepe za varstvo ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami predvsem glede zagotavljanja varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih. (2) V primerih ohranjanja vitalnosti naselbinskih jeder in racionalnejše izrabe posameznih objektov se pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev enakomerno upoštevajo varstvene zahteve in razvojne potrebe. (3) V občinskem prostorskem načrtu se določijo tudi prostorski izvedbeni pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami. 25. člen OPN Pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev za načrtovanje posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi, ki izhajajo iz: – seizmoloških, hidroloških in drugih geotehničnih značilnosti zemljišč, – higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, varstvom pred hrupom, kvaliteto bivanja, ipd., – pogojev za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, – svetlobno-tehničnih, požarnovarnostnih in drugih zahtev. 5. člen ZVO -Pri sprejemanju aktov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na varstvo okolja, se kot merilo upoštevajo človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, varstvo pred okoljskimi nesrečami in zdravje ter počutje drugih živih organizmov. Pri projektiranju in izvajanju ureditev je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje - št. 350-269/2008-2 iz dne 03.07.2008, ki jih je izdal, MORS, Uprava RS za zaščito in reševanje, Oddelek za prostorske, urbanistične in druge tehnične ukrepe.



GP

9.1 ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA POPLAVNO, EROZIJSKO IN POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ

Območje cone se ne nahaja na poplavnem območju. Infrastrukturni koridor fekalne in meteorne kanalizacije izven območja cone se vodi po poplavnem območju. Ureditve so izvedene pod zemljo in na način, da nimajo negativnih vplivov in da preprečujejo erozijo vode.

9.2 POGOJI V ZVEZI Z OBRAMBNIMI POTREBAMI

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02-ZGO-1) ni potrebno predvideti.

9.3 PROTIPOTRESNA VARNOST

Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za območje seizmične intenzitete VII.stopnje MCS (Marcalli- Cancan- Seiberg) lestvice. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: – porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, – deformacij, večjih od dopustnih ravni, – škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali – škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

9.4 OSONČENJE FASAD IN ODPRTIH POVRŠIN

Območje je pretežno ravno in dobro osončeno. Lega novih objektov v odnosu do ostalih obstoječih (predvsem stanovanjskih) stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Zagotovljene naj bodo minimalne vrednosti osončenja. Priporočljivo osončenje sosednjih objektov ob zimskem solsticiju naj bi bilo vsaj 3 ure / dan / stanovanje, sicer pa 4 ure / dan / stanovanje, poleti pa vsaj 8 ur na dan / stanovanje (Urejanje in varstvo okolja, dr. Andrej Pogačnik, Ljubljana 1992). Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.

9.5 ARHITEKTONSKE OVIRE - zagotavljanje neoviranega dostopa

Vse ureditve je potrebno načrtovati upoštevajoč predpise iz tega področja. V tem OPPN predvidene prometne površine upoštevajo te zahteve – glej infrastruktura – cestno omrežje. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).



GP

9.6 POŽARNO VARSTVENE ZAHTEVE

- Širjenje požara na sosednje objekte: V območju OPPN lahko pride do požara v času gradnje, v času obratovanja in navsezadnje zaradi človeškega faktorja. Požar ne bo ogrožal sosednjih objektov, niti objektov znotraj ali zunaj območja urejanja zaradi zadostne medsebojne oddaljenosti. Požarno varstvo in lokacije vseh objektov morajo biti urejene v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti na območju urejanja; projektant PGD dokumentacije predpiše v skladu s posebnimi predpisi in smernicami (požarno-varstveni odmik med stavbami) in ukrepe za zaščito. Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) in Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2007 Požarna varnost v stavbah). Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. - Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) – 4.člen (2) in 5. člen in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 83/05, 83/05 in 14/07)- 4.člen morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. - Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. Upoštevati je potrebno 5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 83/05, 83/05 in 14/07) in Tehnično smernico za graditev TSG-1-001:2007 Požarna varnost v stavbah). Posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine na objektih. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje. Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara. - Naprave za gašenje in dostop gasilcev Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru: - zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo

vsi uporabniki, - zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni

uporabniki in gasilci, - vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara. Uredi se hidrantno omrežje. Postavijo se nadzemni hidranti. Če bi ti ovirali promet, pa podtalni. Za napajanje hidrantnega omrežja je potrebno zagotoviti zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara. Skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje



GP

za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter z 6. 7. ali 8. členom Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi. Računa se na 1 požar, ki utegne nastati v treh zaporednih urah na območju obravnave cone vključno z območjem predvidene širitve cone. Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta lahko znaša najmanj 5m in največ 80m. Hidrantno omrežje je določeno v poglavju Komunalna infrastruktura – vodovod in mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Glede na tehnološke postopke morajo imeti nameščene gasilne aparate za gašenje morebitnih začetnih požarov. Obstoječi in predviden cestni sistem omogočata hiter dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090)- dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo ustrezen osni pritisk. Ob predvidenih objektih na območju OPPN so zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara - SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču in Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2007 Požarna varnost v stavbah) in sicer v okviru dostopne ceste, parkirnih površin in ostalih zelenih površin na območju OPPN ter zunaj območja. Omogočen je intervencijski dostop do vsakega objekta in z vseh strani. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje, podzakonskih aktov, tehnične smernice ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.



GP

10 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Etapnost izvajanja se nanaša predvsem za zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. Preden se vzpostavi infrastruktura za potrebe cone v celoti, je dopustna gradnja na J delu ureditvene enote P1 z dostopom iz predvidene primarne ceste in s priključki na obstoječe infrastrukturno omrežje pod pogoji upravljavcev posamezne infrastrukture z upoštevanjem karakteristik predvidene primarne ceste in ostale infrastrukture. Po izgradnji avtoceste se predvideva nova cestna povezava Trebnje-Dol.Podboršt preko hitre ceste H1 Novo mesto – Ljubljana. Takrat se predvideva ukinitev omenjenega nivojskega prehoda za cestna vozila in se hkrati tudi ukine obstoječa cestna povezava iz smeri Dol. Podboršt. Do izvedbe te povezave se izvedejo začasne ureditve križišča z R1 na način, ki omogoča povezavo Dol. Podboršta po obstoječi cesti (dopustnost vožnje preko zavijalnih pasov). Določena faznost in etapnost izvedbe cestnega omrežja omogoča začasne ureditve križišča z regionalno cesto na način, ki omogoča povezavo Dol. Podboršta po obstoječi cesti. Na obstoječem žel. prehodu za Dol.Podboršt je že prišlo do nesreč, zato je potrebno cesto ustrezno označiti, da je prepovedan prehod za večja tovorna vozila oz. da je prehod dovoljen le lokalnim stanovalcem, kar pa ni predmet tega prostorskega dokumenta. Potek nadaljevanja prometne infrastrukture od novega priključka na R1 ob Surovini ni predmet tega OPPN-ja in se bo reševal po vzpostavitvi cestne povezave Dol. Podboršta na H1. 1. faza - gradnja primarne ceste s hodnikom za pešce, kolesarsko stezo in s priključkom na rekonstruirano regionalno cesto; - gradnja predvidenih infrastrukturnih vodov s priklopi na obstoječe omrežje (vodovod, kanalizacija, elektro energetski vodi; - dostopi do obstoječih objektov, - izgradnja plinske postaje in distribucijskega omrežja plina; - uredi se začasno odvodnjavanje terena območij P1 in P2 na območjih samih, - gradnja krožnega križišča – zaradi obračanja tovornih vozil. Izvajanje ostalih posegov po posameznih območjih ureditvenih enot ali parcel, namenjenih gradnji tega OPPN-ja se lahko izvajajo etapno. 1. etapa: - nasipavanje terena v zazidalnih otokih oziroma na posameznih gradbenih parcelah na ustrezno koto terena,



GP

- komunalno - energetska in prometna ureditev (uvozi, dostopi) posameznih zemljišč v enotah P1-P2, 2. . etapa: - gradnja stavb v ureditveni enoti P1 in P2, vključno z zelenimi barierami in ureditvami zunanjih površin, 3. . etapa: - postavitev drevoreda in javne razsvetljave glede na razvrstitev uvozov in stavb posameznih programov v coni. 4. . etapa: - gradnja prečne cestne povezave s pripadajočo infrastrukturo, 5. . etapa: - komunalno - energetska in prometna ureditev (uvozi, dostopi) posameznih zemljišč v enotah P3-P4, - gradnja stavb v ureditveni enoti P3 in P4 vključno z ureditvami zunanjih površin, 6. etapa: - gradnja nadaljevanja primarne ceste krožnega križišča v smeri S, kjer je predvidena širitev območja izven tega OPPN-ja. Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj in ne obvezno po zgoraj navedenem vrstnem redu, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote. S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote – npr. nasipavanje, odvodnjavanje ipd. Infrastrukturne vode je potrebno v vsaki fazi oz. etapi izvedbe dimenzionirati za končno število uporabnikov. V vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati nemoten prometni dostop do obstoječih objektov v okolici. Zemljišča, ki ne bodo zazidana v posamezni etapi po tem odloku, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.



GP

11 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV – TOLERANCE

Znotraj območja OPPN so podane tolerance glede horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov ter glede poteka tras infrastrukturnih vodov. Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne pogoje ter vplive na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi. Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance: - Dovoljena so odstopanja od dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje ter ob soglasju mejnih sosedov. Navedeni so pogoji, ki jih morajo takšne dejavnosti vseeno upoštevati. - Izjemoma je dopustna prekoračitev od priporočene vrednosti stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, če pomeni večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah. - Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov. - Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta, ne smejo pa odstopati od gradbenih linij. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve. - Odstopanja od horizontalnih gabaritov niso možna na območje zelenega pasu ob cestah. - Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd. – ti so lahko tudi višji. - Podana so tudi možna odstopanja od nivoja terena. - Etažnost -zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije objektov z medetažami; - Dopustna so odstopanja od parcelacijske mreže, ki so podana v tem aktu. - Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. - Dovoljena so odstopanja od predvidenih tras infrastrukturnih vodov in prometnic, kapacitet, dimenzij ter lokacij infrastrukturnih in prometnih objektov ter naprav, v primeru prilagajanja obstoječi in predvideni pozidavi, lastniškim mejam in v primeru bolj ustreznih in racionalnih tehničnih ter ugodnejših ekonomskih rešitev z upoštevanjem pogojev soglasodajalcev oz. nosilcev urejanja prostora in s soglasjem občine. V kolikor so spremembe tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora. - Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce. - Dopustni sp posegi izven parcele, namenjeni gradnji za posamezno ureditev zaradi etapnosti izvajanja npr. nasipavanje, odvodnjavanje ipd. – glej etapnost izvajanja.



GP

12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) kot občinski prostorski načrt (OPN).

13 OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE OBJEKTOV IN OSTALO

Pri projektiranju in izvajanju infrastrukturne opremljenosti cone, je potrebno upoštevati izdane smernice načrtovanje IC Trebnje. Obveznosti občine in upravljavcev infrastrukture so deloma že določeni predvsem v poglavjih o infrastrukturi in o etapnosti izvajanja. Občina sprejme poseben odlok o programu opremljanja, ki mora biti skladen s prostorskim aktom občine. Občina in ostali upravljavci infrastrukture so dolžni vzpostaviti infrastrukturo za 1. fazo gradnje, da bi se čim prej omogočila gradnja objektov. Obveznost izgradnje posamezne infrastrukture je na podlagi javnih pooblastil podana s tem aktom. Obveznosti investitorjev posegov v prostor so že navedene zgoraj. Izpostavi se naslednje: - Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca. Obveznost priključevanja je podana s tem aktom. - Gradnja komunalne infrastrukture se lahko zagotovi tudi na podlagi sklenjene pogodbe o komunalnem opremljanju med posameznim investitorjem in občino. - Lastniki posameznih parcel so dolžni ob javnih in dostopnih cestah urediti zeleni pas v min. dimenzijah 4m. - Ob vzhodnem in severnem robu območja P4 je investitor objektov na tem območju dolžan izvesti zeleno barirero . - Vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost za zaposlene in za obiskovalce. - Ureditve na območjih Z1 in Z2 je dolžan izvesti investitor na zemljišču v coni vzhodno oz zahodno v ureditveni enoti P1 in P2 v času gradnje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt. Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z podanimi smernicami, izdanimi za pripravo tega OPPN. Zagotoviti mora izvajanje omilitvenih ukrepov vplivov na okolje. Obveznosti izvajalca: Gradnja mora potekati tudi skladno z veljavno zakonodajo s področja varovanja okolja. Izvajati moa potrebne omilitvene ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.



GP

GRAFIČNI DEL 1. Pregledna situacija

1.1. Prikaz območja urejanja v širšem prostoru – območje na TTN M 1: 10.000 1.2. Pregledna situacija – območje na DOF M 1: 5.000

2. Izseki iz veljavnih prostorskih aktov 2.1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Trebnje 2.2. Izsek iz UZ M 1: 5.000

3. Območje urejanja 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja urejanja M 1: 1000 3.2 Načrt parcel z mejo območja urejanja (1.del) M 1: 1000 3.3 Načrt parcel z mejo območja urejanja (2.del – koridor do RTP) M 1: 2000

4. Prikaz vplivov na sosednja območja. 5. Načrt ureditvene situacije, M 1: 1000 6. Načrt ureditvene situacije – primer zasnove in parcelacijske mreže M 1: 1000 7. Načrt parcelacije - gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo M 1: 1000 8. Načrt prometne infrastrukture, M 1: 1000 9. Zbirni načrt infrastrukturnih vodov M 1: 1000 10. Rešitve in ukrepi za obrambo

ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1: 1000 11. Karakteristični prečni prerezi M 1: 1000



GP

PRILOGE 1 IZVLEČEK IZ HIERARHIČNO VIŠJEGA PROSTORSKEGA AKTA ........................... 85

2 PRIKAZ STANJA PROSTORA ................................................................................... 86

3 PODLAGE ZA PRIPRAVO OPPN ............................................................................... 86

3.1 Pravna podlaga in predpisi .................................................................................... 86

3.2 Osnove iz prostorskih aktov ................................................................................... 87

3.3 Strokovne podlage in izhodišča za pripravo OPPN ................................................ 87

3.4 Vhodni podatki ....................................................................................................... 88

3.5 Ostalo .................................................................................................................... 88

4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ................................. 88

5 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN ................................................................ 91

5.1 Razlogi za pripravo ................................................................................................ 91

5.2 Območje cone ....................................................................................................... 92

5.3 Koncept, zasnova pozidave ................................................................................... 92

6 POVZETEK ZA JAVNOST .......................................................................................... 93

7 OKOLJSKO POROČILO ............................................................................................. 93



GP

1 IZVLEČEK IZ HIERARHIČNO VIŠJEGA PROSTORSKEGA AKTA

OPPN je izdelan skladno z nadrejenimi prostorskimi akti: 1. Usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine – »plan«, 2. Urbanistično zasnovo Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93). Predviden način urejanja za območje P5 Pod Vino Gorico je z Zazidalnim načrtom. Po veljavni zakonodaji pomeni, da se določa način urejanja v OPPN. V UZ je predvideno, da se v južnem delu območja uredijo stavbna zemljišča v obdobju 91/95 v preostalem delu pa v obdobju 1996/2000. Podrobnejše usmeritve: Pri prometnem urejanju in orientaciji objektov naj se upošteva oblikovnost terena tako, da bodo objekti sledili plastnicam, istočasno pa je treba upoštevati še rob naselja. V območjih za proizvodnjo naj bo pozornost posvečena zlasti odvajanju odpadnih voda in drugih emisij ter varstvu okolja. Poslovni objekti naj bodo locirani ob prijateljevi cesti in oblikovani tako, da bodo prispevali h kvalitetni podobi vpadnice v Trebnje. Izsek iz grafičnega dela plana in iz urbanističnih zasnov je prikazan v grafičnem delu OPPN – list št. 1. Način urejanja na obravnavanem območju je s sedaj veljavnim zazidalnim načrtom sprejetim z Odlokom o zazidalnem načrtu “Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje” – 1. faza, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 65/02, ki ga je izdelal TOPS d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 117/00-ZN v januarju 2002.

2 PRIKAZ STANJA PROSTORA Prostorsko informacijski sistem, ki je podlaga za prikaz stanja prostora pristojno ministrstvo še ni vzpostavilo. Obstoječe stanje, režimi varovanja ipd. so navedeni v tekstualnem delu pri posameznih vsebinah in v grafičnem delu,

3 PODLAGE ZA PRIPRAVO OPPN Skladno z 47.členom ZPN, občina pripravi osnutek prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, usmeritev iz občinskega strateškega prostorskega načrta, če je bil sprejet kot samostojen akt, razvojnega programa, če je bil izdelan za območje, ki ga obravnava prostorski akt, lastnih razvojnih potreb ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb.

3.1 Pravna podlaga in predpisi

OPPN je izdelan skladno z veljavno zakonodajo. Seznam upoštevanih predpisov je v prilogi št.8. Skladnost izkazuje tudi izjava odgovornega vodje OPPN



GP

3.2 Osnove iz prostorskih aktov

Glej prilogo št.1

3.3 Strokovne podlage in izhodišča za pripravo OPPN

V postopku priprave zazidalnega načrta so bile upoštevane oz. izdelane naslednje strokovne podlage: 1. Posebnih strokovnih podlag za programsko zasnovo in zazidalni načrt »Industrijska cona Trebnje«; 2. Idejne zasnove za ZN »Industrijska cona Trebnje« - 1.faza«; 3. Programske zasnove za zazidalni načrt »Industrijska - trgovska - podjetniška cona Trebnje« - 1. faza. OPPN jih smiselno upošteva. 4. IDZ št. P-13/2007, Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi, april 2007. 5. Geološko – geomehanski elaborat, izdelal PMA d.o.o., maj 2005 Posebne predhodne geološke raziskave niso bile izvedene, zato so tangirane vsebine (temeljenje, etažnost ipd.) obravnavane na podlagi ocene ob ogledu terena in na podlagi geološko – geomehanskega elaborata, ki je sestavni del PGD-ja, navedenega pod točko 6. in se nanaša na območje izgradnje notranje prometne infrastrukture (Geološko – geomehanski elaborat, izdelal PMA d.o.o., maj 2005). “Območje se nahaja na ravninskem do rahlo gričevnatem terenu. Celotno območje je stabilno, brez vidnih plazovitih oz. labilnih con. Izvirov in prisotnosti talne vode ni opaziti. Raziskave za potrebe temeljenja niso potrebne.” 6. Projekt za gradbeno dovoljenje št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005. V sklopu tega projekta so bili izdelani naslednji načrti:

• načrt cest z odvodnjavanjem • načrt rekonstrukcije regionalne ceste R3-651/1198 od km 0,720 do km 0,900 z

dograditvijo pasov za levo zavijanje in izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez na območju priključka z IP cono,

• načrt kanalizacije za odvod odpadnih komunalni in meteornih vod v coni in povezovalnega kanala za odvod odpadnih komunalni voda do čistilne naprave in povezovalni kanala za odvod meteornih odpadnih voda do Temenice,

• načrt vodovoda, • načrt plinovoda s plinsko postajo, • načrt javne razsvetljave, • načrt semaforizacije • načrt elektro visokonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja, • načrt pokablitve daljnovoda od IP cone do RTP Trebnje v dolžini 470 m, • načrt TK omrežja, • načrt KRO omrežja.

V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005, so bile ponovno preverjene razvojne potrebe po tovrstnih površinah. Ugotovljeno je bilo, da v predmetnem zazidalnem načrtu določena cestna infrastruktura preveč omejuje fleksibilnost formiranja parcel in ne ustreza dejanskim potrebam. Obdelane so bile variante navezave območja in notranje komunikacije, ki se bodo obravnavale v tem prostorskem aktu. Z izvedbo analize potreb je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za širitev proizvodnih površin zagotoviti vsa zemljišča in ne samo del površin določenih v sedaj veljavnem Zazidalnem načrtu »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje«, ki naj bi predstavljala 1. fazo izgradnje planirane proizvodne cone. Izdelan PGD je izhodišče za pripravo tega OPPN.



GP

Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Variante in strokovne rešitve so bile izdelane že v fazi priprave zazidalnega načrta, kot tudi v fazi izdelave projektne dokumentacije navedene pod 6. točko tega poglavja, zato se v tem aktu ponovno oz. dodatno ne obravnavajo.

3.4 Vhodni podatki

1. Geodetski načrt, ki ga je izdelal Geohit d.o.o, Trebnje (certifikat iz dne 26.10.2007) in je z vrisanim območjem obdelave priložen v grafičnem delu prostorskega akta

2. Podatki iz zemljiškega katastra – načrt parcele je sestavni del grafičnega, podatki o lastnikih zemljišč na obravnavanem območju so na podlagi posestnih listov v prilogi tekstualnega dela št. 09 - http://www.gu.gov.si/

3. http://www.geoprostor.net/piso/ 4. http://prostor.gov.si/ : 5. http://gis.arso.gov.si/atlasokolja 6. http://rkg.gov.si/GERK/ 7. Podatki iz pridobljenih smernic nosilcev urejanja. Seznam nosilcev urejanja, smernice in

mnenja so priloge tekstualnega dela št. 4 .

3.5 Ostalo

Celovita presoja vplivov na okolje – okoljsko poročilo (Okoljsko poročilo za OPPN za industrijsko cono Trebnje, Aquarius, Ljubljana, september 2009) Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo se izvede naknadno in ni predmet tega akta.

4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Naveden je seznam nosilcev urejanja prostora in ostalih, ki so bili skladno s sprejetim sklepom o pripravi objavljenim v Ur.l.RS, št. 48/2008 pozvani, da podajo, smernice oz. priporočila k pripravi tega OPPN. Priložene so tudi kopije vseh prejetih smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora ter podana kratka obrazložitev.

Nosilci urejanja prostora:

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Dunajska 48, Ljubljana,

Za področje: celovita presoja vplivov na okolje

Odločba: št. 35409-179/2008

Obrazložitev: Občina je zagotovila okoljsko poročilo. OPPN vsebuje ugotovitve in usmeritev okoljskega poročila.

2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami – Oddelek območja spodnje Save, Novi trg 9, Novo mesto,

Za področje upravljanja z vodami

Smernice: št. 35001-331/2008 iz dne 15.07.2008



GP

Smernice so upoštevane v OPPN. Glej točke tekstualnega dela 5.5.2. – Kanalizacisjko omrežje in 7.4. – Varovanje pred onesnaženjem voda.

3. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, Novo mesto,

Za področje: varovanja narave

Smernice št: 6-III-180/2-O-08/AŠP iz dne 09.06.2008

Obrazložitev: Smernice so upoštevane, večji del je bil že upoštevan v osnutku. Glej tekstualni del 7.3. – varstvo naravnih vrednot in 5.5.2. – kanalizacijsko omrežje.

4. Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, izpostava Novo mesto, Ljubljanska c. 47, Novo mesto,

Za področje: upravljanja z državnimi cestami.

Smernice: Št. 37167-1496/2008-05 iz dne 01.09.2008. Smernice niso bile podane v z zakonom predpisanem roku.

Obrazložitev: Smernice so upoštevane. Glej tekstualni del točka 5.4.1. Cestno omrežje, pogoji prečkanja so zajeti pri tangirani infrastrukturi. Dopolnjen del osnutka se je uskladil z DRSC-jem (e-mail na GPI 10.10.2008)

5. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Oddelek za prostorske, urbanistične in druge tehnične ukrepe, Vojkova c. 61, Ljubljana,

Za področje: obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Smernice: 350-269/2008-2 iz dne 3.7.2008

Obrazložitev: Smernice so upoštevane. Glej tekstualni del točka 9 – Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

6. ELES Elektro – Slovenija, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana

Za področje: VN el. vod

Smernice št. 3449/532/iub iz dne 05.06.2007.

Obrazložitev: Smernice niso relevantne, ker čez območje ne poteka VN el. vod, kot je navedeno v elektronskem sporočilu iz dne 24.07.2008.

7. Elektro Ljubljana, Distribucijska enota Novo mesto, Ljubljanska cesta 7, Novo mesto,

Za področje NN in SN omrežja

Smernice št. 499-smer/2008, št. Zadeve 4025/06-AC /08 iz dne 2.7.2008

Obrazložitev: Smernice so upoštevane. Glej tekstualni del točka 5.6. elektroenergetska infrastruktura in 5.9. komunikacijska infrastruktura.

8. Butan plin d.d., Verovškova ulica 70, Ljubljana

Smernic niso podali. Povratnica oz. vročilnica vloge za podajanje smernic je razvidna v spisu postopka pripravljavca.

9. Telekom Slovenije, PE Novo mesto, Novi trg 7a, Novo mesto,

Za področje komunikacijskih sistemov



GP

Smernice št. 23/10-SH/641/1-2008

Obrazložitev: OPPN je izdelan v skladu s posredovanimi smernicami. Glej tekstualni del točka 5.9 komunikacijska infrastruktura.

10. Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje,

Za področje: vodovoda in požarne vode, kanalizacije, odvoza odpadkov

Smernice št. 1928/08 iz dne 27.06.2008

Obrazložitev:

OPPN je izdelan v skladu s posredovanimi smernicami. Glej tekstualni del točka 5.5.1 vodovod in hidrantno omrežje, 5.5.2. – kanalizacija, 5.10 – odvoz odpadkov.

Drugi nosilci urejanja prostora izven območja industrijske cone – območje koridorjev infrastrukture (kanalizacija, elektrika):

11. Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, Gubčeva 15, Novo mesto.

Za področje: varovanja gozdov

Smernice št. 281-12/2008 iz dne 24.06.2008

Obrazložitev: Smernice so upoštevane. Glej tekstualni del točka 5.6. – elektroenergetska infrastruktura. Smernice se nanašajo na fazo izvajanja. Investitor izgradnje infrastrukture je pripravljavec tega OPPN-ja, ki je naslovnik navedenih smernic.

12. Slovenske železnice d.o.o., Področje za nepremičnine, Kolodvorska 11, Ljubljana Za področje: železnic Smernice: št. 1024/1-1.6/08SM Obrazložitev: Smernice se ne nanašajo na predmet urejanja z OPPN, vendar so bile upoštevani pri zasnovi območja in določitvi območja. Glej tekstualni del točka 4.1.3. – Povezava območja. Ostali vabljeni, da podajo svoja priporočila:

13. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana

Za področje varstva kulturne dediščine

Smernice št. 35012-105/2008/7 iz dne 14.07.2008

Obrazložitev:

I. Varstvenih usmeritev pri pripravi prostorskega akta ni bilo podanih.

II. Izvedba presoje vplivov na okolje – upoštevano v Okoljskem poročilu za OPPN IC Trebnje

III. Priporočilne smernice v zvezi z možnostjo izvedbe predhodnih arheoloških raziskav – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto je podala strokovno mnenje o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav na območju bodoče IC v Trebnjem za potrebe izdelave OPPN (SPD-68/2009-UB, iz dne 18.03.2009. V dogovoru z Ministrstvom za kulturo se nadaljuje s postopom in se morebitne zahteve, ki bi izhajale iz morebitnih najdb na tem območju, vključijo v fazi izdelave predloga OPPN-ja.

14. Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas

Pripombe in predlogi iz dne 01.07.2008

Obrazložitev:

Pripombe in predlogi so v večji meri upoštevani v dopolnjenem osnutku OPPN-ja.



GP

Ad 1): Na podlagi izdane odločbe pristojnega ministrstva za okolje se v postopku priprave OPPN-ja izvede tudi Celovita presoja vplivov na okolje na podlagi okoljskega poročila, ki se javno razgrne. Na tak način je zagotovljeno, da bodo posegi v prostor po predmetnem OPPN-ju sprejemljivi za okolje in bivanje. Ad 2): Na podlagi izhodišč za pripravo OPPN-ja je zasnovan koncept cone, ki omogoča širjenje cone proti severu. Glede na predlagano, se ob vzhodnem robu območja P4 predpiše linija zasaditve avtohtonega drevja in grmovnic ob cesti zaradi pogledov iz 150m oddaljenih prvih hiš v naselju DNV. Osnutek OPPN-ja že omogoča izvedbo protihrupnih nasipov. Glej točko 4.5.2. tekstualnega dela – Pogoji glede ureditev okolice objektov in točko 13 – Obveznosti investitorjev in izvajalcev. Ad 3): Navedba višine objektov 20m se nanaša na simulacijo določitve območja strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne na maksimalno dovoljeno višino objektov. V dopolnjenem osnutku se spremenijo določbe dopustnih višin objektov na območju P2 in P4 glede na potek terena, objekte v okolici in upoštevajoč fleksibilnost in privlačnost cone za potencialne investitorje. Glej točko 4.4. tekstualnega dela – Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov in v grafičnem delu, načrt »Prerezi«. Ad 4) Koridorji elektroenergetske infrastrukture do usklajeni s pristojnim nosilcem urejanja. Ad 5) Saditev dreves ob cestah se pojavlja na glavnih mestnih vpadnicah – alinejah in kažejo na status mesta. Zasaditev dreves ob ostalih prometnicah, ob katerih v osnutku OPPN-ja ni predvideno, bi vodilo k moteni percepciji prostora, ne bi upoštevalo hierarhijo cest in bi bilo neracionalno v finančnem smislu in v smislu racionalne rabe prostora. OPPN pa predpisuje 4m zeleni pas ob cestah v coni. Ad 6) V OPPN opredeljene dopustne vrste dejavnosti so opredeljene v skladu z Standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD 2008, ki je predpisana z uredbo. Nadaljnja omejitev je tudi varovanje okolja in strategija prostorskega razvoja občine. Ad 7) Prometna zasnova je določena na podlagi predhodno izdelanih dokumentov, kot je razvidno iz tekstualnega dela osnutka OPPN-ja. Navedeno ni predmet OPPN-ja. Ad 8) Navedeno ni predmet OPPN-ja. Celovita presoja vplivov na okolje Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje št. 35409-179/2008 z dne 10.07.2009.

5 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN

5.1 Razlogi za pripravo

Temeljne usmeritve razvoja mesta Trebnje so podane v okviru urbanistične zasnove (Uradni list RS, št. 49/93), ki je na vzhodnem obrobju naselja, severno od obstoječega industrijskega kompleksa Trimo predvidela površine za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Na večjem delu tega območja je sprejet Zazidalni načrt »industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« - I. faza (Ur.l.RS 65/02).



GP

V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture št. KI -5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2005, so bile ponovno preverjene razvojne potrebe po tovrstnih površinah. Ugotovljeno je bilo, da v predmetnem zazidalnem načrtu določena cestna infrastruktura preveč omejuje fleksibilnost formiranja parcel in ne ustreza dejanskim potrebam. Obdelane so bile variante navezave območja in notranje komunikacije, ki se bodo obravnavale v tem prostorskem aktu. Z izvedbo analize potreb je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za širitev proizvodnih površin zagotoviti vsa zemljišča¸ za katere je bila sprejeta programska zasnova in ne samo del površin določenih v sedaj veljavnem Zazidalnem načrtu »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje«, ki naj bi predstavljala 1. fazo izgradnje planirane proizvodne cone. Predmeten OPPN v osnovi določa le drugačno zasnovo infrastrukturnih ureditev od sedaj veljavnega ZN in novejše zahteve v zvezi z varovanjem okolja ipd.

5.2 Območje cone

Območje predvidene industrijske cone Trebnje se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas). Na severu zajema celotno območje, ki je v veljavnem planu predvideno za gradnjo.

5.3 Koncept, zasnova pozidave

Območje urejanja je namenjeno predvsem proizvodnim dejavnostim. Nahaja se v predelu, ki je v Urbanističnih zasnovah mesta Trebnje opredeljeno za širitev obrobja proti podeželju. Načrtovana cona spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov. Tako nova cona v območju ceste Trebnje-Novo mesto nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stika z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za percepcijski preskok od podeželskega in naravnega okolja k mestni prvini. Zato je potrebno posvetiti pozornost na to, da hrup, druga onesnaženja in vplivi nimajo prekomernega vpliva na stanovanjsko območje – umestitev zelene zaščitne bariere. V vizualnem smislu predstavlja načrtovana cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota. Lokacija območja v neposredni bližini regionalne ceste pomeni hiter dostop, omogoča pa tudi kvalitetno funkcioniranje ter možnosti nadaljnjega razvoja cone. Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega proizvodnega območja so tako lahko pravokotni na regionalno cesto Trebnje - Novo mesto oziroma na novo cestno povezavo S-J, ki se priključuje na regionalno cesto. Območje se vpenja v obstoječo in predvideno prometno omrežje. Omejuje jo cestno omrežje in deloma poselitev, kjer se na območjih bližine stanovanjskih objektov predvidi zeleni pas, tako da posegi nimajo bistvenih vplivov na obstoječo stanovanjsko pozidavo. Zaradi novih prometnic se obstoječe lokalno cestno omrežje ne bo dodatno obremenjevalo. Obstoječa cesta na Vino gorico se predvidi samo za uporabo stanovalcem, tako da se tovorni promet ne odvija po tej lokalni cesti. Povečala se bo obremenitev regionalne ceste, ki pa se bi razbremenila v primeru vzpostavitve prometnic po izdelani idejni zasnovi Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi. Cilj tega OPPN-ja je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne



GP

prostorske dokumente, ki ustrezajo različnim potrebam, hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor. Zagotoviti je potrebno izgradnjo infrastrukture in izvajanje prostorskih ukrepov za potrebo le-te. V delu, kjer se določa gradnja objektov omogoča fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavlja utemeljeno umeščanje v prostor in okoljsko sprejemljivost. Fleksibilnost dokumenta je še posebej potrebna zaradi v večjem delu neznanih investitorjev. V ureditveni enoti P1 je znan potencialni investitor (Trimo), ki pa nima znanega programa. Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, natančneje obdelani, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih merilih in pogojih začrtani samo ključni in robni pogoji, ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega območja. Na območju v neposredni bližini ni zaznati izrazite tipologije objektov, zato se določitev oblikovnosti objektov nadaljuje trend sodobne gradnje v neposredni bližini – čiste kubusne oblike in sodobni materiali - obloge fasad. V območju proti poslovno – proizvodni in stanovanjski gradnji na vzhodnem delu se omogoči vzpostavitev drobnejše strukture – manjši objekti in nižjih vertikalnih gabaritov kot v zahodnem delu cone, zaradi manjših vplivov na okolje in zaradi vhodne vedute vzhodnega vhoda v mesto. Objekti lahko presegajo višino obstoječe gradnje, vendar v odnosu do le-te (bistveno ne izstopajoči objekti). Predmet prostorskega akta je priprava OPPN-ja, ki se nanaša na določitev:

• novo infrastrukturno ureditev znotraj območja OPPN, • priključevanje na obstoječo infrastrukturo, • novih dostopov na območje urejanja, • pogojev za prometno in ostalo infrastrukturno ureditev, • novih parcel, namenjenih gradnji ob upoštevanju fleksibilne zasnove glede na

izkazane interese, • dopustnih dejavnosti, • lokacije in razporeditev objektov, • urbanistično – arhitektonskih pogojev oblikovanja objektov, • pogojev za ureditev parcel namenjenih gradnji, • prostorskih ukrepov ipd.

Variantne rešitve so bile že obdelane v fazi izdelave veljavnega Zazidalnega načrta. Strokovne rešitve so bile preverjene v fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje.

6 POVZETEK ZA JAVNOST V fazi javne razgrnitve dopolnjenega osnutka.

7 OKOLJSKO POROČILO



GP

DODATEK

1. ŠIRŠI KONTEKST LOKACIJE – UMESTITEV V PROSTOR

Naravne lastnosti območja

Širše območje naselja Trebnje je umeščeno v pokrajino (Dolenjsko podolje), ki se nahaja na stiku panonskega, alpskega in dinarskega sveta. Na zahodu meji na Ljubljansko barje in Turjaško pokrajino, na vzhodu pa na Raduljsko hribovje in Novomeško pokrajino. Na severu se dviga v Posavsko hribovje, na jugu pa v planotasto Suho krajino. Naselje Trebnje je umeščeno na sončne terase nad levim bregom reke Temenice. Nastalo je ob nizkih prehodih v dolino Mirne ter na sečišču glavne prometnice Dolenjskega podolja in poti iz Suhe krajine proti reki Savi. Povprečna nadmorska višina pokrajine je 320m. Na širšem območju se teren začne dvigovati proti Škocjanskim hribom in spuščati proti drugemu ponoru Temenice. Obravnavana lokacija se nahaja na višini, ki se giblje na J strani cone okoli 237m n.v., na severni okoli 273 m n.v., na najnižjem delu na sredini cone pa je 264 m n.v.

Kamnine, površje in vode

V pokrajini se stikajo različne tektonske in kamninske enote. Na severu, v odrastkih Posavskih gub, so te enote v neprepustnih skrilavih glinovcih, meljevcih, peščenjakih, konglomeratih, dolomitih z roženci in tufih povirja vseh glavnih vodotokov pokrajine, med njimi tudi reke Temenice. Razvodni greben je znižan na 450m višine in omogoča lahek prehod iz Dolenjskega podolja proti Savi pri Litiji. Južneje zaide Temenica v dolomitni svet in do Velikega Gabra, od koder obdrži smer od severa proti jugu, dobi le tri večje pritoke. Dolina se razširi, reka pa teče bolj plitvo vrezano in pogosto poplavlja, zato je mokrotno dno travnato. Za poselitev in obdelavo so primerni obli vrhovi gričev in dvignjene terase. To je stara kulturna pokrajina z rodovitno prstjo na rdeči pliocenski in pleistocenski glini. Pri Trebnjem ima dolina smer od zahoda proti vzhodu in je zožena. Na jugu so kraške oblike v primerjavi s severnim delom (mirenskim gričevjem) pogostejše. Kmalu zatem, ko se Temenica pri Ponikvah obrne proti jugovzhodu, na stiku z močno prepustnim jurskim apnencem postopno ponikne v številnih rupah.

Podnebje, prst in rastje

Večina pokrajine ima zmerno celinsko vlažno podnebje. Proti vzhodu se krepijo panonski podnebni vplivi, kar kaže razširjenost vinske trte. Povprečna letna temperatura znaša januarja 8,9ZC in julija 18,2ZC. Kraji v kotanjah imajo okrog stopinje nižje povprečje. Vzrok je toplotni obrat, ki je najmočnejši v decembru. Količina padavin se zmanjšuje z oddaljevanjem od glavnih reliefnih ovir za vodonosne zračne tokove z jugozahoda. Pade le 1226 mm padavin. Prvi višek nastopi poleti, drugi pa jeseni. Zaradi velikega deleža prepustnega kraškega sveta v sušnem obdobju marsikje občutijo pomanjkanje vode. Večina podolja, območja dolomita in nad poplavne in močvirne ravnice dvignjen gričevnat svet pokrivajo pokarbonatne prsti. Neposredno na dolomitu ležijo rdečerjave gline, na njih pa površinski sloj rumenorjave ilovice. Pokarbonatne prsti so močno podvržene eroziji. Spiranje je pospešeno zaradi goste poseljenosti in obdelave, zaradi ugrezov na poljih in ob poletnih nalivih. Gradivo odnašajo vodotoki. Med najbolj kalnimi je Temenica. Na poplavnem svetu in območjih občasne ojezeritve uspeva močvirno rastje (ločje). Travniki so mokrotni, boljši le na vzpetih robnih delih med nižjimi kotanjami in na njihovih pobočjih.



GP

Vzdolž vodotokov je na slabo razvitih rjavih obrečnih prsteh raztreseno drevesno in grmovno rastje. Za Dolenjsko podolje so značilni bukovi gozdovi, ki sta mu na kislih prsteh primešani smreka in jelka. S krepitvijo panonskega podnebnega vpliva proti vzhodu narašča delež hrasta in kostanja. Naravni gozd nižjih delov je preddinarski gozd gradna in belega gabra. Slabša rastišča in degradirana tla v bližini naselij pogosto prerašča rdeči bor. (vir: Slovenija: pokrajine in ljudje, MK, Ljubljana 1998) Podnebje Povprečna letna višina padavin (1971-2000): Spodnja meja padavin v (mm): 1200 Zgornja meja padavin v (mm): 1300 Povprečna letna temperatura zraka (1971-2000): Spodnja meja temperature v (°C): 8 Zgornja meja temperature v (°C): 10 Vir: ARSO, Atlas okolja Ključni podatki o mikrolokaciji, ki so relevantni za pripravo prostorskega akta: - Relief na območju cone je pretežno raven. - Na širšem obravnavanem območju je pričakovati potrese do VII. stopnje po MCS lestvici. - Glavni vodotok na širšem območju je reja Temenica z njenimi pritoki. V delu južno od cone je poplavno območje. - Več podatkov je navedenenih v Geološko – geomehanskem elaboratu, ki ga je izdelal PMA d.o.o., maj 2005).

Ustvarjene razmere

Splošni podatki o naselju Trebnje Nadmorska višina: 279 m Število prebivalcev: 3150 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebnje - SURS, GURS, popis prebivalstva 2002..

Položaj naselja

Trebnje je razpotegnjeno gručasto naselje v vzhodnem delu Dolenjskega podolja in središče doline ponikalnice Temenice. Razvilo se je na križišču pomembnih naravnih poti proti Novemu mestu, Ljubljani, Mirnski dolini, Žužemberku in Litiji. Staro jedro se nahaja na ledenodobni terasi na levem bregu reke Temenice, ob poznogotski župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Že v prazgodovini so tod prebivali keltski Latobiki, v rimskih časih pa je bila tu znamenita postojanka Municipium Praetorium Latobicorum ob cesti Emona - Siscia. Iz srednjeveškega obdobja, ko je kraj nekoliko nazadoval, je Trebanjski grad, ki je domnevno zgrajen že okoli leta 1000. Kraj se prvič omenja leta 1163 kot sedež pražupnije in leta 1351 kot trg. Hitrejši razvoj je Trebnje doživelo zlasti po dograditvi glavne ceste Ljubljana - Novo mesto, čeprav je bil že prej na križišču železniških prog Ljubljana - Novo mesto in Trebnje - Sevnica. Danes je tudi upravno, gospodarsko in zaposlitveno središče. (vir: Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995)



GP

Razvoj podjetništva

V šestdesetih in sedemdesetih letih se je začela razvijati industrija zlasti v Trebnjem in Mirni, kar je povzročilo napredek in razvoj . Trenutno so najbolj zastopane kovinska in živilsko predelovalna industrija, elektroindustrija, kemična industrija, predelava kmetijski Večja podjetja v občini: Trimo Trebnje, Akripol Trebnje, TEM Čatež, Bartog Trebnje, TOM Mokronog, Unitehna Trebnje, REM Trebnje, Prevent Mirna

2. UPOŠTEVANI PREDPISI - OBČINSKI AKTI Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) Urbanistična zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93). Odlok o zazidalnem načrtu “Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje” – 1. faza, Ur.l RS št. 65/02, Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 38/2000) Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Trebnje (Uradni list RS, št. 95/99). Odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/96) Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z energetskimi plini iz omrežja in o podelitvi koncesije v Občini Trebnje Koncesijska pogodba za distribucijo utekočinjenega plina, upravljanje plinovodnega omrežja in naprav ter dobavo plina odjemalcem v Občini Trebnje. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (UL št. 30/2001)



GP

3. ZAKOLIČBENI PODATKI Podani v predlogu akta. Koordinatne točke v prostoru za zakoličbo:

4. ČASOVNI POTEK KLJUČNIH FAZ PRIPRAVE SPREJEMA AKTA

Spis postopka poda občina.

5. PROJEKTNA NALOGA NAROČNIKA Naročnik ni podal projektne naloge. Usmeritve za pripravo OPPN-ja in koncept je usklajen z naročnikom na sestankih. Pri tem je sodeloval tudi predstavnik Trima, podjetja, ki že ima obstoječo dejavnost v neposredni bližini.

6. OCENA STROŠKOVZA IZVEDBO OPPN Po dogovoru z naročnikom se poda v fazi dopolnjenega predloga. Ni obvezni sestavni del OPPN-ja.



GP

ODLOK

Documents

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT za »Industrijsko cono … · 2017. 9. 15. · 3.4 USTVARJENE RAZMERE V PROSTORU ... S tem aktom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt