REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

OBLIKOVANJE STRATEŠKIH RAZVOJNIH VIDIKOV MEST

Maj, 2009 Petra Grah

REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

OBLIKOVANJE STRATEŠKIH RAZVOJNIH

VIDIKOV MEST

Kandidatka: Petra Grah, univ.dipl.ekon., rojena leta 1980 v Mariboru, zaposlena v podjetju Moja delnica BPH d.d. kot borzni posrednik in analitik. Absolventka na smeri Mednarodna ekonomija Tema odobrena na seji senata EPF dne 23.11.2007 z delovnim naslovom: »Oblikovanje strateških razvojnih vidikov mest«. Mentor: dr. Vito Bobek, izredni profesor Somentorica: dr. Vesna Čančer, docentka

2

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................6

1.1. Opredelitev področja in opis problema...................................................................6 1.2. Namen in cilji naloge .................................................................................................7 1.3. Hipoteze ......................................................................................................................9 1.4. Predvidene metode raziskave .................................................................................12 1.5. Predpostavke in omejitve raziskave.......................................................................14

1.5.1. Predpostavke raziskave .....................................................................................14 1.5.2. Omejitve raziskave.............................................................................................14

2. PET KORAKOV PREPORODA...................................................................................16 2.1. Vizija in strategija mesta ........................................................................................18 2.2. Izgrajevanje zaupanja v mesto...............................................................................20 2.3. Vzpostavitev partnerstev ........................................................................................21 2.4. Pritegnitev ključnih dejavnikov .............................................................................27 2.5. Izvedba projektov....................................................................................................27

3. ANALIZA MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MESTA ...................................30 3.1. Pomen preteklosti mesta .........................................................................................34 3.2. Razvoj prebivalstva .................................................................................................35 3.3. Analiza inovativnosti ...............................................................................................36 3.4. Analiza okolja ..........................................................................................................37 3.5. Analiza blagostanja prebivalstva ...........................................................................37 3.6. Analiza transportne in komunikacijske infrastrukture.......................................38

4. OCENITEV MEDNARODNE KONKURENČNOSTI ...............................................41 4.1. Regionalna ekonomija.............................................................................................41 4.2. Benchmarking..........................................................................................................41

4.2.1. Prednosti in pomanjkljivosti metode benchmarking .........................................42 4.2.2. Opis metode AHP (analitični hierarhični proces).............................................43 4.2.3. Uporabnost metode AHP za benchmarking ......................................................44

4.3. SWOT analiza ..........................................................................................................47 5. VIZIJA IN STRATEGIJA..............................................................................................49

5.1. Vrednote ...................................................................................................................50 5.2. Gonila razvoja..........................................................................................................50 5.3. Atributi .....................................................................................................................51 5.4. Pomen blagovne znamke.........................................................................................51 5.5. Pomen R&R, inštitutov ter univerz .......................................................................52 5.6. Oblikovanje ciljev ....................................................................................................53 5.7. Analiza razvojnih možnosti za 15 letno obdobje ..................................................53

6. RAZISKAVA: ANALIZA MESTA MARIBOR ..........................................................56 6.1. Opredelitev raziskovalnega problema...................................................................56 6.2. Omejitve raziskave ..................................................................................................56 6.3. Vzorec .......................................................................................................................57 6.4. Potek raziskave ........................................................................................................58 6.5. Rezultati raziskave ..................................................................................................86

7. SKLEP..............................................................................................................................90

3

8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV...........................................................................93 9. SEZNAM TABEL ...........................................................................................................99 10. SEZNAM SLIK .........................................................................................................100 11. SEZNAM PRILOG .......................................................................................................1

4

POVZETEK Svetovna gospodarska kriza v 70. letih prejšnjega stoletja je povzročila številne spremembe na političnem, gospodarskem, kulturnem in ekološkem področju, povzročila je globalizacijo. Mesta so se s tem problemom soočala na različne načine. Nekatera so se hitro odzvala, pridobila visok življenjski standard in postala »mesta prihodnosti«, druga pa se novim trendom niso prilagodila in so ostala »mesta preteklosti«. Mednje sodi tudi mesto Maribor, ki ga je še posebej prizadela izguba jugoslovanskega trga in zastarela industrijska proizvodnja, kar je povzročilo upad gospodarske rasti, socialne probleme in izseljevanje. Za prestrukturiranje mest je potrebno izvesti pet korakov preporoda, pri čemer smo v magistrski nalogi dali poudarek koraku, ki je ključnega pomena in se ga je potrebno lotiti najprej - oblikovanje vizije in strategije mesta. Preden pa se mesto loti oblikovanja vizije in strategije, mora proučiti svoje pomanjkljivosti in konkurenčne prednosti ter določiti merila, ki bodo mednarodno konkurenčnost mesta ocenila. V raziskavi smo proučili osem evropskih mest, njihove rezultate pa smo primerjali z mestom Maribor. Zanj smo nato naredili analizo konkurenčnih prednosti in pomanjkljivosti ter ugotovili, kje se nahaja. Ugotovitve smo vključili v oblikovanje vizije in strategije ter predvideli, kje se lahko mesto Maribor ob ustreznem razvoju nahaja čez nekaj let. KLJUČNE BESEDE: konkurenčnost, vizija mesta, razvojna strategija, analiza mesta, ocena konkurenčnosti, Expert Choice, AHP.

5

SUMMARY (THE FORMULATION OF THE STRATEGIC DEVELOPMENT VIEWS FOR THE CITIES) The global economic crisis in the 70th years of last century has caused numerous changes on the political, economic, cultural and ecological field, it has caused globalization. Cities confronted with this problem on different ways. Some of them responded quickly, have gained high living standard and became “cities of the future”, the others did not adjust themselves to the new trends and have stayed “cities of the past”. City Maribor belongs among them and was especially affected because it has lost the Yugoslavian market and has the obsolete industrial production, which caused the decline of economic growth, social problems and emigration. The city restructuring requires five steps of renaissance and in the master thesis we focused on the principal step, that is necessary to be undertaken first – the formulation of the city vision and strategy. Before the city begins with the formulation of the city vision and strategy it has to explore its own disadvantages and competitive advantages and must define the measures that are going to evaluate the international city competitiveness. In the research we have examined eight European cities and have compared their results with the city Maribor. Then we have made the analysis of his competitive advantages and disadvantages and have determinate where it stands. We engaged the conclusions in the formulation of the vision and the strategy of the city Maribor and anticipated where the city Maribor could be in the next few years with the adequate development. KEY WORDS: competitiveness, city vision, development strategy, city analysis, competitiveness evaluation, Expert Choice, AHP.

6

1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema Mesta kakor tudi regije so se v zadnjih dvajsetih letih soočila z izzivi, kot so globalizacija, prestrukturiranje, prihod prebivalstva iz ruralnih v urbana območja, visoka brezposelnost, povečanje konkurence med mesti in regijami ter nizka kakovost življenja. Nekatera mesta na Zahodu so se spremembam prilagodila in zanje velja visoka produktivnost, inovativnost, izobražena delovna sila, visoka gospodarska rast, dodana vrednost na zaposlenega ter s tem tudi dvig kakovosti življenja. Slovenija za tem trendom zaostaja in vedno bolj se kaže potreba po prestrukturiranju mest iz »mest preteklosti« v »mesta prihodnosti«, saj bodo le tako mesta in s tem tudi regije ostala konkurenčna ter bodo pritegnila visoko izobražene kadre, kapital in projekte. Razlike v razvitosti posameznih regij in mest so posledica razlik med ključnimi dejavniki, kot so prisotnost in kakovost delovne sile, raziskav in komuniciranja, razvitosti infrastrukture, kakovosti poslovnega okolja, učinkovitega vodstva ter finančne zmogljivosti. Pri prestrukturiranju mest se morajo le-ta najprej zavedati svoje začetne pozicije, nato pa se morajo odločiti, kje bi se radi videli v prihodnosti. Pri tem morajo poznati in razumeti trende, ki bodo vplivali na smer gibanja v prihodnosti. Tako bodo lahko izvedla vseh pet korakov preporoda. Glede na trenutno stanje bodo razvila ustrezno vizijo in strategijo mesta ter se posledično osredotočila na ključne razvojne projekte, ki podpirajo strateške razvojne cilje mesta. Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo slovenska mesta in regije, se nanašajo predvsem na slabo izkoriščanje razpoložljivega kapitala, njegovo ohranjanje ter pritegnitev iz drugih mest in regij. V 21. stoletju potrebujejo mesta izobraženo delovno silo in ne nizko plačanih delavcev, ki jih lahko najdemo povsod, zato je potrebno dati večji poudarek na znanje in izobraženost, kar privede do preoblikovanja mest v mesta znanja oziroma kreativna mesta. Tako kapital mesta kakor tudi na znanju temelječe gospodarstvo je pomembno za konkurenčnost mesta in uresničitev njegove vizije in strategije. Naloga tega magistrskega dela je bila predvsem na primeru mesta Maribor, s pomočjo mest v tujini, opredeliti položaj mesta, odgovoriti na vprašanji, zakaj in kako se lotiti prestrukturiranja mesta, ter nato prikazati možne izide oz. oblikovati strategijo in vizijo mesta. V raziskavi smo nadalje poskušali prikazati, kaj je potrebno spremeniti, da se poveča konkurenčnost mesta, ter se vprašali, koliko Maribor že zaostaja za ostalimi mesti in kaj lahko spremenimo v obdobju 15 let.

7

1.2. Namen in cilji naloge Namen magistrskega dela je prikazati, kako je za hitrejšo rast in dvig konkurenčnosti mesta potrebno izvesti pet korakov preporoda, in sicer oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavitev partnerstev v različnih smereh in ravneh, pritegnitev ključnih dejavnikov, pomembnih za razvoj, ter izvedba projektov, ki podpirajo cilje mesta. Pri tem smo se osredotočili predvsem na vizijo in strategijo mesta, saj je le-ta ključnega pomena za razvoj, izvedba projektov pa je na zadnjem mestu. V praksi se v večini primerov dogaja ravno obratno in je izvedba projektov na prvem mestu, kar zmanjšuje verjetnost uspešnosti projektov in možnosti za razvoj mesta. Mesta se morajo najprej zavedati svoje začetne pozicije, vedeti morajo, kje se trenutno nahajajo, za to pa je potrebna analiza stanja. Odgovoriti morajo na pomembna strateška vprašanja, opredeliti svoje prednosti ter si prizadevati za odpravo pomanjkljivosti. V ta namen je treba preučiti konkurenčnost in razpoložljiv kapital mesta, privlačnost lokacije ter pomembnost gospodarskega in družbeno-političnega okolja. Uspešno mesto je tisto mesto, ki je učinkovito in uspešno tekmuje z drugimi mesti za resurse privatnega in javnega sektorja, neuspešno mesto pa opredeljujejo padec populacije in zaposlenosti oz. nesposobnost odpraviti socialne in ekonomske probleme. Ko ugotovimo, kje se mesto nahaja, je potrebno izvesti primerjavo med opazovanim mestom s podobnimi oz. primerljivimi mesti. Primerljiva mesta so tista, ki so podobne velikosti, imajo podobno pomembnost in razvitost v državi, se nahajajo na podobni geografski legi v državi (periferija oz. center), imajo podobno zgodovino (industrijsko mesto, razvoj arhitekture, mode,…) in druge značilnosti, ki so jim skupne. Poznamo tri načine oz. metode za ocenitev konkurenčnosti, in sicer regionalno ekonomijo, »benchmarking« ter SWOT analizo. Vsaka ima tako prednosti kakor tudi pomanjkljivosti, v magistrski nalogi pa smo uporabili metodo primerjave - benchmarking, saj s pomočjo te metode glede na primerjalno izbrano mesto (mentor), mesta opazujejo spremembe mentorja ter tako predvidijo svojo prihodnost. Tako smo najprej mesto Maribor in druga izbrana mesta med seboj primerjali s pomočjo metode benchmarkinga, pri čemer smo uporabili izbrane kazalnike po področjih, ki so po našem mnenju potrebni za ugotavljanje uspešnosti mesta. Primerjavo Maribora smo izvedli z mesti Pecs, Tartu, Dresden, Dortmund, Celje, Graz in Torun. Kazalniki, ki smo jih primerjali med mesti, so razvrščeni v sledeče skupine: kakovost življenja, okolje, promet, izobrazba ter gospodarstvo (tabela 1). Z dobljenimi rezultati smo ugotovili, kje se Maribor trenutno nahaja, in glede na rezultate primerjalnih mest predvideli, kje se bo nahajal čez 15 let. Cilji magistrskega dela so naslednji:

• Na podlagi nekaterih makroekonomskih indikatorjev analizirati trenutno stanje v mestu, s pomočjo meril uspešnosti mesta.

8

• Proučiti in analizirati prednosti mesta oz. njegov kapital, ki ga je potrebno ohraniti, če želimo doseči razvoj mesta (intelektualni, družbeni, demokratični, kulturni, finančni, okoljski ter tehnični kapital).

• Narediti primerjavo med posameznimi mesti s pomočjo metode benchmarkinga, pri čemer smo uporabili elemente primerljivosti, kot so mesta podobne velikosti, razvitosti,….

• Glede na dobljene rezultate smo razvrstiti mesta v štiri kvartale, pri čemer so se najboljša mesta oz. mesta z najboljšimi rezultati nahajala v 1. kvartalu, tista z najslabšimi rezultati pa v 4. kvartalu.

• Oblikovati vizijo in določiti razvojne cilje, ki bodo omogočili preporod mesta, kjer bo uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski vidik. Vizijo smo oblikovali glede na dobljene rezultate mest in nato predvideli, kaj lahko dosežemo v obdobju 15 let, pri čemer smo upoštevali rezultate uspešnejših primerjalnih mest, ki so že šla skozi preporod.

• Proučiti pomanjkljivosti oz. ovire mesta Maribor, ki jih je potrebno odpraviti, da lahko mesto postane konkurenčno v Sloveniji, kakor tudi v Evropi in s tem uresniči svojo vizijo.

Regije in mesta v razvitem svetu se srečujejo s konkurenco poceni delovne sile, številnimi inovacijami in selitvijo človeškega kapitala, s čimer se zmanjšuje njihova konkurenčnost. Tako bodo morala tudi mesta in regije v Sloveniji v prihodnjih letih posvetiti več pozornosti razpoložljivemu kapitalu, da se bodo razvijala in postala konkurenčna ter prepoznavna v evropskem in slovenskem prostoru. To področje je še vedno slabo raziskano in se je šele začelo razvijati, saj sta trenutno v pripravi samo dva projekta, ki se navezujeta na vizijo, in sicer Ljubljana 2025 ter Celje 2020. Za dosego konkurenčnih mest v Sloveniji pa je potrebno pozornost nameniti predvsem izvedbi vseh petih korakov preporoda mesta, pri čemer je najvažnejša prav vizija in strategija. Magistrsko delo je mednarodna raziskava, v kateri smo s pomočjo primerjalnih mest izvedli primerjavo konkurenčnosti in razvitosti med mesti. Dokazovali smo, da imajo mesta z boljšimi vrednostmi po posameznih izbranih indikatorjih uspešnosti tudi večjo agregirano vrednost - konkurenčnost, hkrati pa proučevali, kako naj mesto (Maribor) poveča svoj kapital. Raziskava je aktualna za širšo javnost, saj smo s pomočjo indikatorjev ponazorili, kako ugotoviti, kje se posamezno mesto nahaja, in nato predvideli, kje se bo lahko nahajalo v prihodnosti. Pri tem smo uporabili benchmarking, da smo lahko primerjali in ocenjevali številne prostorske dejavnike in uspeh uporabljenih strategij za izkoriščanje obstoječega potenciala. Regije oz. mesta so bolj posebna kot države, zato je težko najti prave prostorske dejavnike, ki zadovoljujejo potrebe tako podjetij kakor tudi prebivalcev. Benchmarking tako pomaga pri oblikovanju strategij, ki vodijo v uravnoteženo gospodarsko rast.

9

1.3. Hipoteze Hipoteze, ki smo si jih zadali v magistrski nalogi so sledeče: H1: Razvoj mesta Maribor je slabši od ustreznih primerljivih mest, zato mesto potrebuje korenite spremembe. Hipotezo smo preverjali s pomočjo tabele 1 (Izbrani kazalniki po področjih, potrebni za uspešnost mesta). H2: Glede na kapital mesta je Maribor slabše uvrščen od večine mest. Hipotezo smo preverjali s pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih meril iz tabele 2 (Izbrani kazalniki glede na posamezen kapital mesta). H3: Glede na izbrane indikatorje je Maribor slabše uvrščen kot večina izbranih mest. Hipotezo smo preverili z benchmarkingom. H4: Maribor se nahaja v 3. kvartalu glede na celoto izbranih indikatorjev. Hipotezo smo preverili z benchmarkingom. H5: Čez 15 let bi lahko Maribor s pomočjo ustreznega razvojnega načrtovanja prešel iz 3. v 2. kvartal. Hipotezo smo preverili s primerjavo izbranih mest. H6: Maribor ima najslabše rezultate na področju zaposlenosti, populacijskih trendov in blaginje prebivalcev. Prav tako ima na teh področjih slabe rezultate v primerjavi z drugimi mesti. Hipotezo smo preverili s pomočjo indikatorjev uspešnosti mesta in benchmarkingom. Slika 1 prikazuje potek raziskave. V prvi fazi smo analizirali stanje mesta in se osredotočili na ocenitev njegove konkurenčnosti. Tako smo najprej proučili preteklost mesta ter njegovo okolje, v katerem se nahaja. Nato smo analizirali razvoj ekonomske strukture in prebivalstva (zaposlenost in populacijski trendi), blaginjo prebivalstva ter transportno in komunikacijsko infrastrukturo. Na ta način smo preverili hipotezi H1 in H2. V drugi fazi smo s pomočjo izbranih indikatorjev izvedli benchmarking izbranega mesta – Maribor, z drugimi mesti ter tako preverili hipotezo H3. Nato smo preverili hipotezo H4, tako da smo razvrstili mesta v kvartale glede na posamezne indikatorje. Prvi kvartal je imel najboljše vrednosti, četrti pa najslabše. Glede na dobljen rezultat smo predvideli, v katerem kvartalu se bo Maribor nahajal čez nekaj let, s čimer smo preverili hipotezo H5. Na koncu smo proučili vizijo in postavili cilje nadaljnjega razvoja mesta. Pri tem smo analizirali razvojne možnosti, vrednote, gonila razvoja, atribute, blagovne znamke občine ter njegove pomanjkljivosti, s čimer smo potrdili oz. ovrgli hipotezo H6. Osredotočili smo se tudi na pomembnost raziskav in razvoja za mesto ter vključenost univerz in inštitutov pri izdelavi vizije in strategije.

10

SLIKA 1: POTEK RAZISKAVE

Vir: Lasten model. Tabela 1 prikazuje izbrane kazalnike po področjih, potrebnih za uspešnost mesta, tabela 2 pa prikazuje izbrane kazalnike glede na posamezen kapital mesta.

ANALIZA STANJA 1. FAZA

Konkurenčnost mesta-ocena

Zaposlenost / brezposelnost

Populacijski trendi

VIZIJA IN STRATEGIJA

2. FAZA

Blagovna znamka

METODOLOGIJA VREDNOTENJA PROJEKTOV

PROJEKTI 4. FAZA

Infrastruktura Blagostanje prebivalcev

Okolje

Preteklost mesta (zaloga)

R&R, univerza, inštituti

Analiza razvojnih možnosti

Prioritete Vrednote

Atributi

Gonila razvoja

BENCHMARKING

3. FAZA

Cilji

11

TABELA 1: IZBRANI KAZALNIKI PO PODROČJIH, POTREBNI ZA USPEŠNOST MESTA

PODROČJE MERILO OPIS KAZALNIKA Delež delovno aktivnega

prebivalstva Delež oseb starih najmanj 15 let v delovnem

razmerju v celotnem prebivalstvu Stopnja registrirane brezposelnosti Registrirane brezposelne osebe / delovnem

aktivno preb.* 100 Delež registriranih brezposelnih s

post-sekundarno izobrazbo Registrirane brezposelne osebe s post-sek. izob.

/ registrirane brezp. os. *100 Delež zaposlenih v dejavnostih

temelječih na znanju Zaposleni v dejavnostih temelječih na znanju /

delovno aktivno preb.*100

Zaposlenost oz. brezposelnost

Delež zaposlenih v raziskavah in razvoju (R&R)

Zaposleni v R&R / delovno aktivno preb. *100

Produktivnost BDP na prebivalca v EUR Delež povprečne mesečne plače

(neto in bruto) v EUR Povprečna mesečna plača v mestu / povprečna

mesečna plača v državi *100 Stanovanjski sklad Stanovanja po površini v m2 / preb.

Blaginja

prebivalcev

Pričakovana starost Št. prebivalcev nad 65 let / celotno št.preb.*100 Naravni prirast Št. živorojenih otrok - število umrlih na

določenem območju Selitveni prirast Št. priseljenih preb. – št. odseljenih preb.

Populacijski

trendi Rast prebivalstva Primerjava rasti preb. v mestu z rastjo v državi

Delež diplomantov terciarnega izobraževanja

Št. diplomantov ter. izob. v % Kakovost delovne sile

Delež oseb s srednjo izobrazbo Št. oseb s srednjo izobrazbo v % Mednarodna povezava letališč Št. rednih linij na teden

Dostop do avtocest (AC) Iz koliko smeri je možen dostop Dostop do glavnih centrov preko

AC Dostop do drugih večjih mest v minutah

Železniške proge Mednarodne direktne povezave Dostop do drugih glavnih centrov z

železniškim transportom Dostop do drugih večjih mest v minutah

Infrastruktura

IKT (informacijska komunikacijska tehnologija)

Dostop do interneta na gospodinjstvo (%)

Zelena površina na prebivalca Št.preb. na m2 zelene površine Kolesarske poti in sprehajalne

steze Dolžina kolesarskih poti in sprehajalnih stez

Ravnanje z odpadki Skupaj odhodki za zbiranje in ravnanje z odpadki na prebivalca v EUR

Ravnanje z odpadno vodo Skupaj odhodki za ravnanje z odpadno vodo na prebivalca v EUR

Varstvo okolja Skupaj odhodki za varstvo okolja na prebivalca v EUR

Potrošnja energije na enoto BDP Poraba električne energije / BDP (MWh/mio EUR2000)

Okolje

Potrošnja vode Letna potrošnja vode v m3 na preb.

Vir: Lasten model.

12

TABELA 2: IZBRANI KAZALNIKI GLEDE NA POSAMEZEN KAPITAL MESTA

KAPITAL MERILO OPIS KAZALNIKOV

Demokratični kapital

Kvalitativno merilo

• Kateri ključni akterji sodelujejo pri pripravi/izvedbi projekta in v kakšni meri? • Kakšen je dialog in sodelovanje z meščani?

Kulturni kapital

Kvalitativno merilo

• Kako se oblikuje blagovna znamka mesta? • Kako projekt odraža vrednote mesta? • Kako vpliva na kakovost preživljanja prostega časa?

Intelektualni kapital

• Populacijski trendi, • zaposlenost oz.

brezposelnost, • kakovost delovne sile, • blaginja prebivalcev.

• V kakšni meri projekt povečuje privlačnost mesta za izobražene in podjetne ljudi (veščine, znanje, sposobnosti, izobrazba, inovacije)?

Okoljski kapital

Okolje

Privlačno okolje Ali projekt vpliva na: • širjenje peš con v mestnih središčih, • uvajanje in širitev kolesarskih poti, • čistejši javni transport, • programe ravnanja z odpadnimi vodami , • varčevanje z energijo?

Tehnični kapital Infrastruktura Fizična in komunikacijska infrastruktura

Finančni kapital

Oblike financiranja

• Leasing, • javno-zasebno partnerstvo, • vključenost evropskih sredstev.

Vir: Lasten model. 1.4. Predvidene metode raziskave Magistrsko delo vključuje znanstveno raziskovalni nivo, saj smo proučevali makroekonomsko in mikroekonomsko področje. V teoretičnem delu raziskave smo uporabili deskriptiven pristop, analitičen pa v delu, kjer smo s pomočjo indikatorjev primerjali mesto Maribor z izbranimi mesti ter ga uvrstili v ustrezen kvartal. 1. Deskriptiven pristop: • Metoda deskripcije: opisali smo pomembnost vizije in strategije za razvoj mesta.

13

• Metoda komparacije: analizirali smo trenutno stanje za mesto Maribor in izbrana mesta. Na osnovi spoznanj smo ugotovili, kje se Maribor nahaja glede na razvitost. • Metoda kompilacije: proučili smo spoznanja, stališča ter sklepe različnih avtorjev v zvezi z vizijo in strategijo razvoja mesta. 2. Analitičen pristop: Pri analitičnem pristopu smo preverjali prej omenjene hipoteze. Hipotezo H1 smo preverili s pomočjo dobljenih kazalnikov po področjih, ki so potrebni za uspešnost mesta, hipotezo H2 pa s pomočjo kapitala mesta, in sicer z intelektualnim, okoljskim, tehničnim ter finančnim kapitalom - kvantitativna merila. Hipotezi H3 in H4 smo preverili z metodo AHP (analitični hierarhični proces), in sicer s programom Expert Choice, ki podpira odločanje po več kriterijih hkrati. Expert Choice nam omogoča predstavitev problema z odločitvenim drevesom. V magistrski nalogi smo uporabili primerjavo po parih, direktno metodo in padajočo oz. naraščajočo vrednostno funkcijo. Najprej smo vnesli glavni cilj, ki je trenutna pozicija mesta Maribor med ostalimi izbranimi mesti. Nato smo vnesli še kriterije in alternative, pri čemer smo za alternative vzeli mesta, za kriterije pa indikatorje. Pomembnosti indikatorjev smo določili s primerjavo po parih, vrednosti mest glede na indikatorje pa smo merili z direktno metodo in z vrednostno funkcijo. Individualno izražanje sodb o pomembnosti kriterijev smo naredili na osnovi empiričnih podatkov s področja razvoja mest, ki smo jih pridobili ob proučevanju vizij in strategij mest (posamezna angleška in škotska mesta, Barcelona,…), hkrati pa smo za našo analizo sodbe prilagodili glede na razpoložljivost in nabor posameznih kriterijev. Hipotezo H5 smo preverili s primerjavo rezultatov mesta Maribor in rezultati mest, ki so v zadnjih letih naredila prehod iz tretjega v drugi kvartal, pri tem smo uporabili metodo komparacije. Hipotezo H6 smo preverili s pomočjo indikatorjev uspešnosti mesta ter s pomočjo programa Expert Choice; bistvena prednost tega programa so grafi analize občutljivosti, s pomočjo katerih smo ugotovili, kakšni so rezultati Maribora v primerjavi z drugimi mesti pri kazalnikih zaposlenost, blaginja prebivalcev ter populacijski trendi. Za te kazalnike menimo, da predstavljajo pomanjkljivosti oz. ovire mesta, ki jih je potrebno odpraviti, da postane mesto konkurenčno. V magistrskem delu smo uporabili knjige, članke in eseje priznanih domačih in tujih avtorjev novejšega datuma ter statistične podatke, ki jih pokriva slovenska statistika, Eurostat in statistični uradi posameznih držav mest, ki smo jih analizirali v magistrski nalogi.

14

1.5. Predpostavke in omejitve raziskave 1.5.1. Predpostavke raziskave Področje razvoja in konkurenčnosti mest ter regij se v Sloveniji šele razvija v nasprotju s tujino, kjer je načrtovanje razvoja mest ter oblikovanje vizije in strategije že dolgoletna praksa. Pri raziskovanju ekonomske stvarnosti in s tem tudi omenjenega področja, pa ne moremo zajeti vseh dejstev in vplivov, zato se zatekamo k predpostavkam, ki nam omogočajo poenostavitve. Predpostavke: • ko govorimo o kazalnikih, ki so potrebni za uspešnost mest, se osredotočamo samo na omenjene kazalnike, za katere predpostavljamo, da so pomembni za konkurenčnost mest, • pri izbranih kazalnikih glede na posamezen kapital mesta smo med intelektualni kapital uvrstili populacijske trende, produktivnost, zaposlenost, kakovost delovne sile ter blaginjo prebivalcev, med okoljski kapital ekologijo, med tehnični kapital infrastrukturo in med finančni kapital razne oblike financiranja, • pri izbranih mestih predvidevamo, da so nekatera mesta boljša od Maribora, nekatera pa slabša glede na izbrane kazalnike, • mesta smo razdelili v kvartale zaradi lažjega primerjanja in prehoda v boljši kvartal, • predvideli smo, kaj se bo dogajalo čez 15 let, saj se nam zdi to dovolj dolgo obdobje za napoved sprememb, • predvidevamo, da bo mesto Maribor s pomočjo rezultatov drugih mest izboljšalo svojo pozicijo na enak način, kot so storila obravnavana mesta. 1.5.2. Omejitve raziskave Omejitve raziskave so sledeče: • osredotočili se smo se samo na prvi dve fazi poteka raziskave (slika 1), pri čemer pa smo uporabili nastavljene indikatorje iz tretje faze, faze metodologije vrednotenja projektov, • izbrali smo samo tiste kazalnike, za katere lahko dobimo podatke za Maribor, • določenih podatkov za izračun in primerjavo kazalnikov je težko dobiti za tuja mesta, zato smo obravnavali samo tiste podatke, ki smo jih dobili zanje, • pri kapitalu mesta smo zaradi lažje opredelitve uporabili samo kvantitativna merila in ne tudi kvalitativnih meril, • v raziskavi smo primerjali mesta, ki so primerljiva z Mariborom po velikosti, imajo nad 45.000 prebivalcev, se nahajajo v Evropi in imajo podobno pozicijo v državi. • za ocenitev konkurenčnosti mesta smo uporabili benchmarking in ne SWOT analize oz. regionalne ekonomije,

15

• pri metodi AHP smo uporabili računalniški program Expert Choice in ne drugih možnih programov, • osredotočili smo se samo na pomanjkljivosti mesta Maribor ter jih poskušali odpraviti oz. za njih oblikovati vizijo. Nismo se osredotočili na druga mesta, zaradi omejenega obsega magistrskega dela.

16

2. PET KORAKOV PREPORODA Mesta kakor tudi regije so se v zadnjih dvajsetih letih soočila s štirimi svetovnimi trendi, in sicer globalizacijo, urbanizacijo, decentralizacijo in spremembami oblasti (WB 2000, 32) ter z izzivi, kot so visoka brezposelnost, prestrukturiranje, povečanje konkurence med mesti in regijami in nizko kakovost življenja. Omenjeni procesi so imeli številne negativne kakor tudi pozitivne vplive na razvoj držav, regij in samih mest. Tako gospodarska globalizacija povečuje moč nacionalne države in izgubo lokalne kontrole, ekonomsko prestrukturiranje ustvarja razdeljen trg dela, konkurenca med državami, regijami, mesti in podjetji povzroča zmagovalce in poražence, prestrukturiranje blaginje pa povzroča izgubo podpore za že občutljive posameznike, skupnosti ter področja (EIUA 2004). Nadgradnja globalizacije oz. prehod v gospodarstvo in družbo znanja temelji na spodbudah celovitega znanja državljanov, podjetij in institucij, krepitvi visoke stopnje zaposlenosti prebivalstva, uspešnem obvladovanju sodobnih tehnologij, omogočanju vsesplošne inovativnosti na celotnem področju ustvarjanja BDP (bruto družbeni proizvod) in sprejemanju razvojnih odločitev s konsenzom družbenih partnerjev (Sočan 2008, 14). Za dosego omenjenega potrebujejo mesta hitrejšo rast in razvoj, pri čemer je potrebno izvesti pet korakov preporoda, in sicer (i) oblikovanje vizije in strategije mesta; (ii) izgrajevanje zaupanja v mesto; (iii) vzpostavitev partnerstev v različnih smereh in ravneh; (iv) pritegnitev ključnih dejavnikov, pomembnih za razvoj; (v) izvedba projektov, ki podpirajo cilje mesta. Pri tem morata biti na prvem mestu vizija in strategija, ki sta ključnega pomena za razvoj, izvedba projektov pa je šele zadnji izvedbeni korak, saj strategija umešča konkretne projekte v ciljno usmerjeno celoto. Begg, Moore in Altunbas (2002, 102) definirajo uspešno mesto kot mesto, ki je učinkovito in uspešno tekmuje z drugimi mesti za resurse privatnega in javnega sektorja, neuspešno mesto pa opredeljujejo padec populacije in zaposlenosti oz. nesposobnost odpraviti socialne in ekonomske probleme. Za resurse tekmujejo tako, da zagotavljajo kakovostne lokalne dejavnike, kot so univerze, bivalne površine, čisto in varno okolje ter tako privabljajo kakovostno delovno silo in investicije (OECD 2006b). Mesta pa niso samo prostor, kjer se pojavi rast, temveč so sredstva rasti (Duranton 2000, 291-292), tako so velika mesta bila in še vedno bodo pomemben vir gospodarske rasti (Quigley 1998, 137). Številne študije so vedno znova potrjevale pozitivno povezavo med dohodkom per capita ter stopnjo urbanizacije, medtem ko je povezava z rastjo manj jasna (Polese 2005, 1430). Gospodarsko rast merimo z rastjo realnega bruto družbenega proizvoda na prebivalca, pomembni pa so štirje dejavniki rasti: človeški kapital, naravni viri, oblikovanje kapitala in tehnologija, gospodarski razvoj pa obravnava vprašanje materialnih osnov za kakovostno in količinsko izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev (Senjur 2002, 5-6). Le učinkovito in uspešno mesto pa je tudi konkurenčno mesto. Konkurenčnost je sposobnost ekonomije pritegniti in ohraniti podjetja s stabilnim in naraščajočim tržnim deležem v industriji ter ohraniti stabilen ali naraščajoč standard za tiste, ki sodelujejo (Scottish Executive Social Research 2005, 1). Cilj večje konkurenčnosti mest pa ni samo boljša mednarodna in

17

regionalna pozicija, temveč tudi povečanje specifičnih lokalnih faktorjev, ki nadalje izboljšujejo ekonomsko konkurenčnost, omogočajo ustrezno kakovost življenja posameznikov in socialnih skupin, povečujejo ekonomsko in socialno kohezijo ter zagotavljajo integracijo mesta v urbane in regionalne mreže, institucije ter združenja (Pichler-Milanović 2005, 20). Krugman (1994, 28-44) dokazuje, da je konkurenčnost produktivnost, saj je cilj konkurenčnosti dvig življenjskega standarda. Ta trditev drži, vendar je potrebno poudariti, da je produktivnost samo del urbane konkurenčnosti. O konkurenčnosti mest govorimo, kadar le-ta na prilagodljiv in učinkovit način odpravljajo negativne posledice ekonomske rasti, ki se kažejo navzven kot rast cen zemljišč in poslovnih prostorov, večji onesnaženosti mestnega središča, povečanju prometa in socialnih razlik ter večji brezposelnosti (Kovačič 2006, 74). Konkurenčna mesta so mesta: (i) s strateškim transportom in IT (informacijska tehnologija) povezavami s trgom ter dobro notranjo povezanostjo; (ii) ki so značilno evropsko mestno središče; (iii) ki imajo nacionalno ter internacionalno prepoznavnost po dogodkih; (iv) ki so znana po raziskavah, razvoju in inovacijah; (v) ki imajo učinkovito vodstvo in storitve; (vi) z zelo razvito kulturno infrastrukturo in storitvami; (vii) s številnimi visoko kakovostnimi stanovanjskimi okoliši; (viii) z okoljsko odgovornostjo ter zavzetostjo; (ix) z različno in vključujočo družbo; (x) z visoko kvalificirano delovno silo; (xi) z vizijo, vodjo ter strateškim sprejemanjem odločitev; (xii) z inovacijami v podjetjih in organizacijskim obnašanjem v mestih; (xiii) s fiskalnimi spodbudami, namenjenimi mestom; (xiv) z vplivi vladne politike z njeno strateško podporo pri nacionalnem urbanem razvoju ter močjo in sredstvi, ki jih dajejo mestom (EIUA 2004). Tako se urbana konkurenčnost nanaša na stopnjo, s katero mesta ali regije, v primerjavi z drugimi mesti, dvigajo privlačnost za prebivalce na področju delovnih mest, dohodka, kulturne in rekreacijske privlačnosti, socialne kohezije, učinkovitega vodstva in okolja (Kresl 2007, 17-18). Pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo slovenska mesta in regije, se nanašajo predvsem na slabo izkoriščanje razpoložljivega kapitala, njegovo ohranjanje ter pritegnitev iz drugih mest in regij. V 21. stoletju potrebujejo mesta izobraženo delovno silo in ne nizko plačanih delavcev, ki jih lahko najdemo povsod. Zato je potrebno dati večji poudarek na znanje in izobraženost oz. človeški kapital (Turok 2004, 1071 in Gardiner et al. 2004), pritegniti je potrebno talentirane ljudi, razviti tehnologijo, potrebno za izvoz proizvodov, temelječih na znanju (Scott 2001, 4), ter poudariti pomembnost tolerance oz. strpnosti krajev (Florida 2004, 17). To privede do preoblikovanja mest v mesta znanja oz. kreativna mesta. Mesto znanja je mesto, ki si prizadeva naučiti, kako lahko doseže preporod, v času nenehnih globalnih sprememb. Takšna mesta pospešujejo sodelovanje med privatnim, javnim in izobraževalnim sektorjem (Candy 2003). Tako kapital mesta kakor tudi na znanju temelječe gospodarstvo je pomembno za konkurenčnost mesta in uresničitev njegove vizije in strategije. Poznamo šest tipov kapitala, ki so medsebojno povezani in se dopolnjujejo. To so intelektualni, družbeni, demokratični, kulturni, okoljski in finančni kapital. Slika 2 prikazuje pet korakov preporoda ter značilnosti posameznih korakov. Najprej je potrebno oblikovanje vizije in strategije, kjer se opazuje in analizira začetno stanje ter trenutna konkurenčnost mesta. Naslednji korak je izgradnja zaupanja, pri čemer je potrebno

18

sodelovanje, komuniciranje ter zaupanje med prebivalci, mestno upravo, univerzo, gospodarskimi subjekti in drugimi udeleženci. Nadalje je potrebna vzpostavitev različnih oblik partnerstev ter izbor najbolj ustrezne oblike za izvedbo posameznih projektov. Pritegnitev ključnih dejavnikov, kot so domači in tuji kadrovski viri ter neposredne investicije, je četrti korak, na koncu pa sledi še izvedba projektov mesta. Projekti morajo težiti k večji zaposlenosti, kakovosti življenja prebivalcev, izobraženosti, športnim in kulturnim dogodkom, manjši onesnaženosti,… SLIKA 2: PREGLED PETIH KORAKOV PREPORODA

Vir: Lasten model. 2.1. Vizija in strategija mesta Pri prestrukturiranju mest se morajo le-ta najprej zavedati svoje začetne pozicije, vedeti morajo torej, kje se trenutno nahajajo. Odgovoriti morajo na pomembna strateška vprašanja, opredeliti svoje prednosti ter si prizadevati za odpravo pomanjkljivosti. Proučiti morajo konkurenčnost mesta in njegov razpoložljiv kapital, privlačnost lokacije, kjer se mesto nahaja, ter pomembnost gospodarskega in družbeno-političnega okolja (Grah in Bobek 2007a, 214). Ko mesta izvedejo analizo stanja in ugotovijo, kje se trenutno nahajajo, se morajo odločiti, kje bi se rada videla v prihodnosti, poznati in razumeti morajo trende, ki bodo vplivali na smer gibanja v prihodnosti, saj bodo le tako lahko izvedla vseh pet korakov preporoda. Preporod mesta se osredotoča na okoljske, ekonomske in socialne cilje razvoja, pri čemer je pozornost namenjena predvsem (OECD 2002): • viziji o prihodnosti mesta, ki je bistvena za oblikovanje srednjeročne strategije in pomaga mestu doseči njegov potencial; • oblikovanju več-sektorske politike, ki omogoča mestu uresničiti bolj povezano politično orodje ter ocenitev doseženih rešitev v preteklih letih;

1. Oblikovanje vizije in

strategije

2. Izgradnja zaupanja

3. Vzpostavitev partnerstev

4. Pritegnitev ključnih

dejavnikov

5. Izvedba projektov

- začetna pozicija mesta - konkurenčnost mesta

- sodelovanje, komuniciranje ter zaupanje - prebivalci, mestna uprava, univerza, inštituti, gospodarski subjekti,…

- javno-zasebno partnerstvo - partnerstvo s specializiranimi in državnimi inštitucijami - regionalno in mednarodno partnerstvo

- brezposelni kadrovski viri - kvalitetni kadri - neposredne investicije

- hiter gospodarski razvoj - povečanje zaposlenosti -izboljšanje kakovosti življenja

19

• urbanemu področju: predvsem znotraj mestnega jedra, o tem kako so izrabljena zemljišča in kakšna je narava reševanja problemov, da se doseže optimalno okolje ter socialne in ekonomske koristi; • vodstvu. Glede na trenutno stanje se bodo oblikovale vizije, ideje in strategije ter posledično prihodnost mesta. Mesta morajo upoštevati svetovne trende, izkušnje uspešnih mest in državne dolgoročne razvojne programe. Osredotočila se bodo na ključne razvojne projekte, ki podpirajo strateške razvojne cilje mesta, pri čemer morajo upoštevati kazalnike, ki ponazarjajo uspešnost oz. prednost mesta. Glede na dobljene rezultate kazalnikov uspešnosti lahko mesta določijo vizijo in strategijo, ki jim bo v prihodnosti pomagala do izboljšanja položaja in prepoznavnosti mesta. S pomočjo strategije dobi mesto odgovore na sledeča vprašanja: (i) kdo so pomembni subjekti za razvoj; (ii) kakšno je stanje na posameznih področjih; (iii) katere so razvojne priložnosti in kakšni so razvojni primanjkljaji; (iv) kakšni so cilji in naloge razvoja mesta; (v) s kakšnimi ukrepi se lahko dosežejo cilji ter (vi) kateri projekti vodijo do zastavljenih ciljev (Grah in Bobek 2007b, 134). Na koncu je potrebno še merjenje napredka mesta, v okviru katerega z izbranimi kazalniki sproti merimo uresničevanje razvojne strategije. Primerna strateška vprašanja o prihodnosti so (PcW 2005, 80): • Kaj iščemo? • Kaj vidimo? • Kaj pomeni prihodnost nam, mestu in meščanom? • Kaj želimo? • Kaj počnemo? • Ali je to dobro za razvoj? • S kom lahko sodelujemo? • Kdo nam lahko pomaga? • Kje lahko najdemo znanje in najboljšo prakso, ki nas bo vodila? • Katere resurse potrebujemo? Razvojni dokument mesta mora upoštevati svetovne trende, najnovejša teoretična in empirična dognanja na področju strateškega načrtovanja mest in regij, izkušnje uspešnih evropskih mest in regij, državne dolgoročne programe, možne vire financiranja mest, vrednote, mnenja in potrebe prebivalcev, mnenja občinske uprave ter posameznikov, ki so vključeni v razvoj mesta. Pri oblikovanju vizije je pomembno, kako dojemamo trenutni položaj mesta oz. regije in kakšen pristop bomo izbrali za uresničitev vizije v prihodnosti. Na razpolago so štirje različni pristopi, in sicer neaktiven, reaktiven, proaktiven ter interaktiven pristop (PcW 2005). Neaktiven pristop je najlažji, saj ne pojasnjujemo trendov in dogajanja v okolju, temveč samo čakamo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Sledi mu reaktiven pristop, ki je aktivnejši in v okviru katerega reagiramo na delovanje drugih akterjev. Najboljša pristopa sta proaktivni in

20

interaktivni pristop. V proaktivnem pristopu načrtujemo prihodnost, ustvarjamo »place meetings« (slo. mesta oz. prostori za srečanja), spodbujamo mobilne privatne investicije (Turok 2004, 1071) in soustvarjamo trende, v interaktivnem pa sami spreminjamo in odgovarjamo na dolgoročne spreminjajoče se trende. Pri izbiri politike konkurenčnosti ne moremo izbrati ene same politike, ki bi zadovoljevala potrebe vseh mest. Potrebni so sledeči dejavniki (OECD 2006a): fleksibilna strateška vizija, življenje v mestu, učinkovito vodstvo ter ravnovesje finančnih potreb. Fleksibilna strateška vizija je potrebna za pospešitev konkurenčnosti, zagotovitev raznovrstnega obsega neodvisnih podjetij, informacijskih ter transportnih povezav med univerzami, raziskovalci, strokovnjaki ter proizvajalci. Življenje v mestu lahko skupaj z visoko kakovostno infrastrukturo, zelenimi površinami in javnimi projekti prispeva h gospodarskemu uspehu, pritegnitvi tujih investicij, kakor tudi visoko kvalificiranih delavcev ter turistov. Učinkovito vodstvo je odvisno od vodenja nacionalnega vodstva pri vzpodbujanju reform, formalnega vodstva na regionalni ravni ter nižje ravni lokalnih ne-vodstvenih akterjev, združenj in podjetnikov, ki so sposobni odpravljati socialne napetosti ter razumejo tržno stvarnost. Za ravnovesje finančnih potreb mesta z ostalimi v državi lahko mesta spremenijo davke ter sklepajo javno-zasebna partnerstva za povečanje finančnega kapitala. SLIKA 3: OBLIKOVANJE VIZIJE IN STRATEGIJE

Vir: Lasten model. Slika 3 prikazuje pot do oblikovanja vizije in strategije. Najprej je potrebno opredeliti značilnosti posameznega mesta, nato izvesti preporod oz. prenovo mesta ter na koncu ustrezno opredeliti vizijo in strategijo mesta. 2.2. Izgrajevanje zaupanja v mesto Mesta potrebujejo močno in zanimivo vizijo ter sanje za prihodnost. Realizacija dobrih idej in močnih vizij zahteva veliko truda, zaradi česar so potrebni voditelji mest. Voditelji mest se morajo zavedati, da njihova pozicija v urbani hierarhiji ni zagotovljena, da so pod nenehnimi očitki in se morajo razlikovati od drugih domačih ter internacionalnih mest, pri čemer tekmujejo za podjetja, delavce ter prebivalce (Markusen in Schrock 2006, 1302). Prav tako

Začetna pozicija Preporod mesta Vizija in strategija

Opredelitev: prednosti in pomanjkljivosti; razpoložljiv kapital; privlačnost lokacije; gospodarsko okolje; družbeno-politično okolje.

Pozornost je potrebno nameniti: viziji; več-sektorski politiki; urbanemu področju; vodstvu.

Upoštevati je potrebno: svetovne trende, vire

financiranja, izkušnje mest,…; kazalnike uspešnosti mesta; izbiro ustreznega pristopa pri

oblikovanju vizije.

21

morajo spremeniti vizijo v realnost, pri čemer je bistvenega pomena praktična izvedba vizij, saj je vizija brez izvedbe projekta brezpredmetna. Vodstvo mesta mora vsebovati sledeče značilnosti: odprtost, pripravljenost sodelovanja, imeti mora odgovornost, biti učinkovito ter si prizadevati za kohezijo. Pri tem je potrebno sodelovanje, zaupanje ter komuniciranje med voditelji in prebivalci mesta ter ključnimi akterji, kot so mestna uprava, gospodarski subjekti, univerza, razni inštituti, izobraževalne in kulturne institucije ter lokalne skupnosti. Najprej je potrebna pritegnitev omenjenih akterjev, saj so le-ti pomembni za razvoj mesta, nato pa je potrebno še njihovo sodelovanje. Začetno medsebojno sodelovanje je potrebno že v fazi priprave, kasneje pa tudi pri izvedbi strategije, kjer se skozi ukrepe izoblikuje trajno sodelovanje. V mestu je potrebno opredeliti in povezati »otoke znanja«, s čimer se z njihovim sodelovanjem doseže sinergija. Pri vsakem posameznem projektu mesta je potrebno opredeliti in presoditi, koliko otokov znanja je vključenih v posamezni projekt ter v kakšni meri in koliko se skozi projekt povezujejo. Vodstvo mesta ima manj nadzora nad premoženjem in obveznostmi kot podjetja, zato je povezava med tem, kaj delajo, in izidom indirektna ter negotova. Ocenjevanje se tako razlikuje med trgi, na katerih mesta tekmujejo, ter je odvisno od karakteristik konkurenčnega procesa, ter od tega, kdo ima koristi in kdo nosi breme, razlikuje pa se tudi med državami zaradi različnega davčnega prihodka mesta in finančnega sistema (Turok 2004, 1073). V mestih so prisotni tudi voditelji, ki radi kontrolirajo, mikromanagerji in drugi, ki uničijo in potlačijo ustvarjalno energijo. Ponekod so voditelji prišli do zaključka, da je ključ uspešnosti in konkurenčnosti mesta v privabljanju delavcev iz ustvarjalnega razreda, kar lahko dosežejo zelo preprosto, kot npr. s privabljanjem športnih dejavnosti, z urejenimi kolesarskimi in sprehajalnimi stezami, glasbeno sceno in podobno (Florida 2004, 21). Mesto, ki želi zgraditi zaupanje, se mora osredotočiti na ozaveščenost javnosti o razvoju mesta, načrtih in dosežkih. To doseže preko spletnih strani, biltenov ter organiziranja »meeting places«. K ustvarjanju vizij in strategij je potrebno pozvati meščane, izvesti je potrebno čim več odmevnih dogodkov na področjih športa, kulture, gospodarstva ter zabave. Vse navedeno povečuje prepoznavnost mesta in hkrati tudi dviguje raven zaupanja občanov (Grah in Bobek 2008, 98). 2.3. Vzpostavitev partnerstev Kot smo že omenili, je pri izgrajevanju zaupanja v mesto potrebno vzpostaviti partnerstvo in sodelovanje že v fazi priprave strategije ter ga ohranjati tudi v nadaljevanju, pri izvajanju strategije. Pri tem je potrebno zagotoviti medsebojno vplivanje oz. delovanje med mestom, torej njegovimi akterji, ter med različnimi korporacijami, hitro komuniciranje ter odziv med voditelji mest in prebivalci mest. Potrebno je tudi vzpostaviti neposredno in spletno komuniciranje (spletni forumi, spletni naslovi vodstev,…) med mestno upravo in občani, tako da lahko občani aktivno izražajo pobude.

22

Partnerstva pa je potrebno skleniti na različnih ravneh in smereh, in sicer (i) javno-zasebno partnerstvo; (ii) partnerstva s specializiranimi institucijami; (iii) regionalno partnerstvo; (iv) partnerstvo z državnimi institucijami; (v) mednarodno partnerstvo. Ena izmed možnosti sodelovanja je javno-zasebno partnerstvo, ki se je razvilo šele pred nekaj leti. Razvoj je bolj ali manj voden s pomočjo zveze in je še posebej pomemben pri izvedbi ključnih projektov, zaradi hitrejše dinamike projektov, razbremenitve proračuna, večje učinkovitosti zaradi delitve resursov in boljše alokacije tveganja. Največji potencial ima na področjih, kjer je javni sektor tradicionalno zagotavljal storitve, in sicer, gradbeništvo, transport, regionalni razvoj, zdravstvo, kultura, obramba, šport, izobrazba ter e-vodstvo. Po raziskavah Moulaerta (2000, 59) so velika mest, predvsem tista s pristanišči vključena v javno-zasebna partnerstva. Partnerstva s specializiranimi institucijami so pomembna zaradi pomoči pri izvedbi posebnih nalog v okviru razvojne strategije mesta, regionalno partnerstvo z občinami v regiji pa je nujno potrebno, saj morata predstavljati mesto in regija funkcionalno ekonomsko regijo na področju migracij delovne sile, nakupovanja, dobave, prodaje, neposrednih tujih investicij, zanimivosti za obiskovalce, logistike,… (Giffinger in Wimmer 2005, 10). Partnerstvo z državnimi institucijami je pomembno pri usklajevanju razvojnih projektov in pri pripravi projektov EU, mednarodno pa se nanaša predvsem na sodelovanje z uspešnimi, razvitimi in dinamičnimi mesti primerljive velikosti in zgodovine. Z višanjem stopnje gospodarske razvitosti in življenjske ravni naraščajo tudi zahteve ljudi po večjem obsegu in kakovosti dobrin in storitev, ki so sestavni elementi njihovega življenjskega okolja, pri čemer so lokalne javne dobrine in storitve med najpomembnejšimi. Naloga lokalne skupnosti je zadovoljevanje potreb prebivalcev lokalne skupnosti, kar pa velikokrat predstavlja velik problem, saj morajo stalno iskati nove in zadostne vire financiranja. Davčni prihodki so v veliki meri zakonsko predpisani in jih ni mogoče poljubno povečevati, po drugi strani pa bi to lahko pomenilo prekomerno obremenitev premoženja in dohodkov prebivalstva in s tem njihovo posledično nasprotovanje. Zato so lokalne skupnosti postavljene v položaj, ko morajo izbirati med novimi možnostmi za polnjenje lokalnih proračunov. Financiranje države, lokalnih skupnosti in mest poteka skozi pridobivanje finančnih sredstev, kjer se le-ta pridobivajo od pravnih in fizičnih oseb in se uporabljajo za opravljanje nalog, zato je pomembno, kolikšen delež javnih prihodkov se namenja lokalnim skupnostim za zadovoljevanje javnih potreb prebivalstva. Občine se financirajo iz lastnih virov, slabše gospodarsko razvitim pa pri tem pomaga država v skladu z zakonsko določenimi načeli. Zadostni finančni viri in pravilna vertikalna fiskalna struktura sta bistveni komponenti učinkovitega in kvalitetnega delovanja občin ter glavna dejavnika pri doseganju decentralizacije. Potreba po decentraliziranih enotah se veča z demografsko, geografsko, ekonomsko in kulturno raznolikostjo okolja ter s povpraševanjem po lokalnih dobrinah in storitvah.

Finančna neodvisnost občine pa je ključnega pomena za samostojnost lokalne ravni oblasti in za uresničevanje decentralizacije države. Zadostni lastni finančni viri predstavljajo bistveno komponento učinkovitega in kvalitetnega delovanja lokalnih skupnosti, od njih pa je odvisna

23

tudi stopnja dejanske samostojnosti lokalne skupnosti. Potrebno bi bilo oblikovati takšno vertikalno davčno strukturo, da bi bila večina občin v celoti sposobna z lastnimi viri pokrivati svoje potrebe. Slovenija sodi med države z relativno nizko stopnjo decentralizacije, saj obseg lokalnih financ v skupnih javnih financah predstavlja le nekaj nad 12 %, kar je značilno predvsem za manj razvite države, medtem ko se ta delež v razvitih državah giblje okoli 30 %. Dodatni kriterij za ugotavljanje stopnje decentraliziranosti je delež prihodkov iz lokalnih davkov. Večji kot je delež virov, ki so jih nižje ravni upravljanja zmožne same zagotoviti, bolj se približamo končnemu smislu decentralizacije. TABELA 3: DELEŽ PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V VSEH JAVNIH PRIHODKIH IN V BDP V NOVIH ČLANICAH EU IN NEKATERIH STARIH ČLANICAH EU V LETU

Država Delež prihodkov lokalnih skupnosti v vseh javnih prihodkih

(v %)

Delež prihodkov lokalnih skupnosti v BDP (v %)

Bolgarija (2000) 16,9 7,3

Češka Republika (1999) 20,8 8,6

Estonija (1999) 22,1 7,8

Madžarska (1999) 26,7 11,1

Latvija (1999) 26,0 10,8

Litva (1999) 22,8 7,3

Poljska (1999) 28,8 12,0

Romunija (2000) 12,9 4,4

Slovaška Republika (2000) 5,6 2,4

Slovenija (2000) 12,4 5,3

Povprečje 19,5 7,6

Belgija (1998) 33,2 16,6

Danska (2001) 43,8 30,7 Francija (1993) 18,7 10,0

Italija (1999) 22,1 12,0

Nizozemska (1997) 23,2 13,0

Španija (1997) 18,2 15,7

Švedska (1999) 30,6 21,1

Velika Britanija (1998) 21,4 9,9

Povprečje 26,4 16,1

Vir: Brezovnik in Oplotnik (2003, 45).

24

Iz tabele 3 je razvidno, da je povprečje deležev javnih prihodkov lokalnih skupnosti v vseh javnih prihodkih v novih članicah EU 19,5 %, kar je bistveno nižje od povprečja deležev v starih državah članicah EU (26,4 %). Najmanjši delež javnih prihodkov imajo lokalne skupnosti v Slovaški Republiki (5,6 %) in Sloveniji (12,4 %). Enako velja za delež prihodkov lokalnih skupnosti v BDP, saj je delež v novih članicah EU (7,6 % BDP) bistveno nižji od držav zahodne Evrope (16,1 % BDP). Najmanjši delež ponovno dosega Slovaška Republika (2,4 % BDP), sledita pa ji Romunija s 4,4 % BDP ter Slovenija, kjer znaša ta delež 5,3 % BDP. Iz podatkov je torej razvidno, da v povprečju nove države v EU, vključno s Slovenijo, namenjajo lokalnim skupnostim bistveno manj finančnih sredstev za zadovoljevanje javnih (lokalnih) potreb kakor stare države članice EU. To kaže na dejstvo, da nove članice EU ne dosegajo stopnje decentralizacije zadovoljevanja javnih potreb in njihovega financiranja, kakršna je v državah starih članicah EU, pri čemer se Slovenija po primerjavi uvršča na rep primerjanih držav, kot sta Slovaška in Romunija.

25

TABELA 4: DELEŽ POSAMEZNIH VRST PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V NOVIH ČLANICAH EU IN NEKATERIH STARIH ČLANICAH EU V LETU….

Država

Delež fiskalnih prihodkov v vseh prihodkih (v %)

Delež nefiskalnih prihodkov v vseh prihodkih (v %)

Delež prihodkov iz finančnih transferov v vseh prihodkih (v %)

Bolgarija (2000) 43,6 13,8 39,9

Češka Republika (1999) 47,7 36,3 16,0

Estonija (1999) 68,4 9,1 22,5

Madžarska (1999) 33,0 17,0 50,0

Latvija (1999) 56,0 20,4 23,6

Litva (1999) 91,0 4,8 4,1

Poljska (1999) 24,5 24,2 51,3

Romunija (2000) 69,7 13,8 16,5

Slovaška Republika (2000) 67,1 20,9 12,0

Slovenija (2000) 58,5 18,1 23,3

Povprečje 56,2 17,8 25,9

Belgija (1998) 78,5 3,1 18,4

Danska (2001) 51,4 8,2 40,4

Francija (1993) 47,0 19,0 34,0

Italija (1999) 33,8 13,5 52,6

Nizozemska (1997) 9,6 14,4 76,0

Španija (1997) 37,1 8,9 54,0

Švedska (1999) 75,0 5,5 19,5

Velika Britanija (1998) 14,0 13,3 72,6

Povprečje 43,3 10,7 45,9

Vir: Brezovnik in Oplotnik (2003, 49). Iz tabele 4 je razvidno, da so v novih članicah EU najpomembnejši fiskalni prihodki (davščine, carine in parafiskalni prihodki), saj znaša povprečje deležev le-teh v celotnih prihodkih primerjanih držav 56,2 %, v starih državah članicah EU pa 43,3 %. Na drugem mestu so v novih državah članicah EU finančni transferi, ki znašajo 25,9 %, v starih pa predstavljajo največji delež v celotnih prihodkih finančni transferi (45,9 %). Nefiskalni prihodki (javna oz. državna posojila, prihodki od prodaje državnega premoženja in podjetij, denarne kazni, administrativne takse,…) so v obeh skupinah držav najmanj pomembni. Iz navedenega lahko sklepamo, da imajo lokalne skupnosti v novih članicah več lastnih finančnih sredstev in prejmejo manj donacij s strani države, medtem ko v državah starih članicah največji delež predstavljajo ravno finančni transferi, kar pomeni manjšo samostojnost lokalnih skupnosti pri predpisovanju in pobiranju lokalnih davkov.

26

TABELA 5: STRUKTURA FISKALNIH PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V PRIMERJANIH DRŽAVAH V EU (V %) LETA 1999

Država Davki na dohodek in kapitalski dobiček

Davki na plače in delovno silo

Premoženjski davki

Davki na blago in storitve

Ostale dajatve

Bolgarija (2000) 28,3 60,6 10,3 0,0 0,8

Češka Republika 89,4 0,0 5,6 4,9 0,1

Estonija 90,7 0,0 8,6 0,7 0,0

Madžarska 45,0 0,3 13,9 0,0 40,8

Latvija 77,4 0,0 21,0 1,6 0,0

Litva 91,3 0,0 8,7 0,0 0,0

Poljska 56,7 0,0 39,6 3,6 0,1

Romunija 77,8 0,0 16,5 2,4 3,3

Slovaška Republika 59,9 0,0 28,2 11,8 0,1

Slovenija 72,2 0,0 20,2 7,6 0,0

Povprečje 68,9 6,1 17,3 3,3 4,5

Danska 93,3 0,0 6,6 0,1 0,0

Francija 0,0 4,4 51,6 10,5 33,5

Italija 7,7 0,0 21,7 26,0 44,6

Nizozemska 0,0 0,0 62,5 37,5 0,0

Španija 26,4 0,0 35,5 35,1 3,0

Švedska 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Velika Britanija 0,0 0,0 99,7 0,0 0,3

Povprečje 32,5 0,6 39,7 15,6 11,6

Vir: Brezovnik in Oplotnik (2003, 51). Iz tabele 5 je razvidno, da so v novih članicah EU v povprečju, najpomembnejši davki na dohodek in kapitalski dobiček, ki so zastopani z 68,9 %, od ostalih davčnih prihodkov lokalnih skupnosti so v povprečju najpomembnejši premoženjski davki, pomen ostalih davkov pa je zelo majhen. Enako velja za Slovenijo, kjer dohodnina predstavlja večji del fiskalnih prihodkov. V starih članicah EU so najpomembnejši premoženjski davki (39,7 %), sledijo pa jim davki na dohodek in kapitalski dobiček (32,5 %). Za razliko od novih članic je povprečje davkov na blago in storitve bistveno višje (15,6 %).

27

2.4. Pritegnitev ključnih dejavnikov Mesta in regije morajo pritegniti ključne dejavnike, pomembne za konkurenčnost in razvoj. Ti dejavniki so predvsem: (i) obstoječi kadrovski viri, ki so brezposelni oz. se selijo na druge lokacije, zaradi delovnih mest ali boljše plače; (ii) domači ali tuji kvalitetni kadri, ki jih pridobimo z nastankom novih kvalitetnih delovnih mest, kvalitetnim in dinamičnim življenjem v mestu (zabava, kulturni in športni dogodki, glasba, restavracije,…); (iii) pritegnitev domačih in tujih neposrednih investicij, saj so le-te ključnega pomena za povečanje produktivnosti in so odvisne od kapacitete gospodarske rasti (European communities 6, 2006). Pritegnemo jih lahko na dva načina, in sicer s pripravo lokacij za naložbe v »greenfield« objekte (slo. novi objekti) in »brownfield« objekte (slo. obstoječi objekti v zapuščenih industrijskih conah in objektih znotraj mesta ali v njegovi neposredni bližini), tako da ponudimo zemljišča, uredimo infrastrukturo, promoviramo mesto in regijo kot lokacijo v domačem in mednarodnem merilu, ustanavljamo poslovno-svetovalne točke za investitorje, ki potencialne investitorje obvešča o aktualnih zadevah, odgovarjajo na njihova vprašanja in jim zagotavljajo podporo pri pripravi investicije. »Brownfield-i« predstavljajo priložnost za mesta, saj lahko z ustrezno politiko nevtralizirajo negativne vplive širjenja mestnega področja ter dosežejo okolju prijazen, ekonomski, življenjski in socialno nepristranski namen. Porast »brownfield« področij znotraj urbanih regij je rezultat prehoda iz industrije ter proizvodnje na storitve in ekonomijo temelječo na znanju z različnimi tehnološkimi potrebami, spremembami v zaposlitvenih vzorcih in zahtevami po veščinah. Ko postanejo stare industrijske aktivnosti zastarele oz. izrabljene, ima prisotnost zapuščenih zemljišč negativen vpliv na skupnost ter investicije. Fizična degradacija, onesnaženost ali zaznava tveganja ter pomanjkanje vzdrževanja in modernizacije prispevajo k zmanjšanju povpraševanja. Tako so področja »brownfielda« postala današnji problem, ki ga ne zmanjšujeta modernizacija in razširitev ustvarjenega mestnega okolja. V raziskavi Cushman in Wakefield (2007) so navedeni dejavniki, ki najbolj vplivajo na odločitev podjetij o namestitvi posla v posamezno mesto, in sicer (i) dostopnost kakovostne delovne sile; (ii) lahek dostop do trgov, kupcev ter strank; (iii) kakovost telekomunikacij; (iv) transportne povezave z drugimi mesti in državami; (v) stroški delovne sile; (vi) jezik; (vii) politična klima, ki vključuje davčni sistem in finančne spodbude; (viii) vrednost denarja; (ix) dostopnost poslovnih prostorov; (x) možnost potovanja oz. prevažanja po mestu; (xi) kakovost življenja zaposlenih; (xii) svoboda pred onesnaženjem. 2.5. Izvedba projektov Mesto se mora osredotočiti na ključne razvojne projekte, ki najbolj podpirajo razvojne cilje mesta, njegovo strategijo in vizijo ter imajo multiplikativne učinke. Takšni ukrepi so največkrat usmerjeni v povečanje atraktivnosti mest za »brownfield« investicije ter vzpostavljanje novih poslovnih con za »greenfield« investicije. Mesta velikokrat v središču mest zgradijo poslovno-finančne četrti ter tako pritegnejo investicije domačih in tujih

28

finančnih družb za vzpostavitev razvojnih centrov v širši regiji. Z revitalizacijo starega mestnega jedra oblikujejo tudi kulturno četrt, s čimer dosegajo višjo kakovost življenja. Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije, razvojne prioritete, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije v nacionalno okolje (UMAR 2005, 7). V Sloveniji je izmed štirih temeljnih ciljev SRS na lokalni ravni smiselno upoštevati sledeče tri cilje: (i) hiter gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti v skladu s cilji Lizbonske strategije, ki ga je mogoče doseči s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, povečanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), investiranjem v izobraževanje, usposabljanje,…; (ii) izboljšanje kakovosti življenja in blaginje prebivalcev, ki ju lahko merimo s kazalniki človeškega razvoja, zdravja, družbene povezanosti (investiranje v kulturo, bivalne pogoje, izobrazbo,…), vključenosti in zaupanja; (iii) uveljavljanje načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnostnim obnavljanjem prebivalstva, ki zahteva, da se potrebe današnjih generacij zadovoljujejo na način, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb. Eden izmed dolgoročnih razvojnih projektov v Sloveniji je vladna Resolucija o državnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki vključuje ključne razvojno-naložbene projekte, pri katerih bo sodelovala država. Regijam, lokalnim skupnostim in razvojnim partnerstvom daje smernice, v katere vsebine namerava država prednostno vlagati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Slovenija izvaja tudi državni razvojni program 2007-2013 ter na njem temelječi strateški dokumenti za izvajanje kohezijske politike EU v Sloveniji (DRP 2007-2013). DRP je instrument za pretvorbo strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne razvojno-investicijske projekte in programe. V okviru finančne perspektive EU 2007-2013 naj bi Slovenija prejela za programe, ki so del DRP, 4.518,00 milijonov EUR. Pri izvedbi projektov je potrebno proučiti tudi dostopnost možnih finančnih virov za razvoj mest, še posebej možnosti, ki jih nudijo iniciative EU za financiranje urbanega razvoja, kot so JASPERS1, JEREMIE2 ter JESSICA3. Z upoštevanjem razvojnih ciljev državnih in evropskih projektov, se poveča tudi možnost verjetnosti odobritve projektov, ki se v veliki meri presojajo tudi z vidika doseganja ciljev širše skupnosti. Strateški razvojni dokument pa se ne sme osredotočiti zgolj na gospodarska vprašanja, temveč mora vključevati socialna, zdravstvena, kulturna, okoljska in druga razmerja. Kot navajata Špendl in Gabrenja (2007, 19) pa nacionalni razvojni projekti povzročajo tudi negativne zunanje učinke (t.i. eksterni stroški), ki jih je potrebno pravočasno zaznati, ovrednotiti ter upoštevati v celoviti analizi stroškov in koristi. Zunanje učinke je potrebno tako prepoznati v zgodnji fazi projekta, ko so možna pogajanja z investitorji oz. nosilci projekta. 1 JASPERS – Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah (angl. Joint Assistance to Support Project in European Regions) 2 JEREMIE – Skupna evropska sredstva za mikro in srednje velika podjetja (angl. Joint European Resources for Micro and Medium Enterprises) 3 JESSICA – Skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja (angl. Joint European Support for Sustainable Investment in City Areas)

29

Pri posameznih projektih pa je zaradi obstoječega pravnega okvirja včasih težavno zagotoviti pokritje zunanjih stroškov, ki bodo nastali. Lokalne skupnosti morajo zato izpeljati predhodne faze postopkov previdno, ko so možnosti za financiranje projektov še odprte. Za konec lahko rečemo, da številni avtorji opisujejo konkurenčnost mesta na različne načine, pri čemer pa vsi poudarjajo, da mesta med seboj tekmujejo, so vir rasti ter izboljšujejo življenjske pogoje in privlačnost mesta. Za večjo konkurenčnost in razvoj mesta je torej potrebno izvesti pet omenjenih korakov preporoda ter si prizadevati za boljše izkoriščanje in ohranjanje prednosti ter odpravljanje pomanjkljivosti mesta. Prvi korak preporoda je oblikovanje vizije in strategije, kjer se morajo mesta najprej soočiti s situacijo oz. trenutnim stanjem, ki prevladuje v mestu. Tako morajo opredeliti svoje prednosti, jih poudariti in si prizadevati za njihovo povečanje oz. ohranjanje ter biti pozorni na pomanjkljivosti in njihovo odpravo. Osredotočiti se morajo na ključne razvojne projekte, ki podpirajo cilje mesta in na kazalnike uspešnosti mesta, s pomočjo katerih mesta določijo vizijo in strategijo. Drugi korak preporoda je izgrajevanje zaupanja v mesto, kjer so potrebni zanesljivi in učinkoviti voditelji mest, ki si prizadevajo za sodelovanje, komuniciranje in zaupanje med prebivalci ter ključnimi akterji mesta. Naslednji korak je vzpostavitev različnih oblik partnerstev pri izvedbi projektov, ki razbremenijo proračun mesta, omogočajo hitrejšo dinamiko projektov ter večjo učinkovitost. Sledi mu pritegnitev ključnih dejavnikov za povečanje konkurenčnosti in razvoja mesta, kot so npr. kadrovski viri ter neposredne investicije. Zadnji korak preporoda je izvedba projektov, ki se v praksi velikokrat napačno uporabi na prvem mestu. Mesto mora tukaj izbrati projekte, ki podpirajo strateške razvojne cilje ter vizijo in strategijo, proučiti pa je potrebno tudi dostop do državnih finančnih virov za razvoj mest in virov EU za financiranje urbanega razvoja.

30

3. ANALIZA MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MESTA Konkurenčno mesto je mesto, ki pritegne in ohrani različne vrste aktivnosti, pri čemer so pomembni ekonomski, socialni in okoljski pogoji, ki zadovoljujejo potrebe prebivalcev (Bailey et al. 2002, 135). Mesta podobne velikosti in obsega se med seboj razlikujejo po funkcijah, znanosti, umetnosti, oblikovanju, visoki tehnologiji, inženirstvu ter arhitekturi, hkrati so nekatera zasenčena s strani tistih, ki so se povzpela. Kot navaja Ravbar (2005, 216), so glavni argumenti za povečanje konkurenčnosti med mesti sledeči: tehnološki razvoj, izboljšanje komunikacije in proizvodnje, ki povečujejo mobilnosti korporacij v sekundarnem in terciarnem sektorju, kadar gre za izbiro lokacij. Strategije gospodarskega razvoja ne uspevajo, kadar se mesta osredotočajo na izvozno področje, predvsem ko želijo posnemati uspeh legendarnih regij, kot sta Silicijeva dolina ter Raziskovalni trikotnik. Rezultat so tako imenovana »različna mesta«, pri čemer preporod mesta ni odvisen od njegove velikosti (Markusen in Schrock 2006, 1301-1302). Mesta se razlikujejo med seboj glede na tri dimenzije (Markusen in Schrock 2006, 1303-1304), in sicer proizvodnjo, potrošnjo ter identiteto, ki vključujejo soodvisnost in odločanje s strani podjetij, gospodinjstev ter ostalimi akterji. Proizvodno razlikovanje se nanaša na edinstvene proizvodne dejavnike mesta, kot so delovna sila, zemlja, kapital ter tehnologija. Podjetja sprejemajo odločitve, kje se bodo locirala glede na neto profit, na katerega vplivajo cena, kakovost ter dostopnost delovne sile, gospodinjstva pa glede na ponudbo dela. Javni sektor ter drugi občinski akterji povečujejo razlikovanje z različnimi investicijami v človeški kapital preko podpore izobraževanja ter podjetništva. Potrošnja se razlikuje zaradi različnih vzorcev urbanega prebivalstva, ki se odraža skozi celotno distribucijo socialnih aktivnosti in formulira odločitev gospodinjstev ter delavcev, kaj bodo kupili po kakšni ceni. Razlikovanje identitete mesta se nanaša na stopnjo, do katere je mesto prepoznano kot kulturno enovito s strani prebivalcev ter je težko merljiva, saj je kulturne narave in se ne izkazuje zmeraj s kvantitativnimi indikatorji. Mesta se razlikujejo glede prestiža, specifičnega zgodovinskega, naravnega ali proizvodnega okolja. Glavni razlog za povečanje urbane konkurenčnosti je dvig življenjskega standarda za prebivalce urbanih področij, ki ga dosežejo s povečanjem gospodarske produktivnosti, trženjem proizvodov in storitev ter ciljno usmerjenih investicij (Webster in Muller 2000). Za konkurenčnost regije je potrebno imeti konkurenčno mestno središče (EIUA 2004), ki predstavlja sposobnost gospodarstva, da pritegne in ohrani podjetja s stabilnimi in naraščajočimi tržnimi deleži, hkrati pa ohranjajo in povečujejo življenjske standarde prebivalcev (Parkinson et. al. 2004, 28). Možen uravnotežen razvoj mest v Sloveniji je dosežen s povečanjem funkcijske komplementarnosti in kooperacije med državo in regionalnimi centri oz. med malimi in srednje velikimi mesti, kar pomeni sledeče (Ravbar 2005, 228-229):

povečanje ekonomske moči mest; funkcijsko specializacijo in mrežno povezavo med slovenskimi regijami ter sosednimi

državami;

31

razvoj in povečanje kooperacije med mesti na državni in regionalni ravni, kar je priporočeno predvsem za manjše centre v ruralnih območjih, kjer populacija stagnira ali celo upada;

izboljšanje komunikacije na regionalni ravni; povečanje vloge notranjosti dežele in »satelitskih« oz. manjvrednih mest; povečanje privlačnosti mest za investitorje, predvsem za neprivlačna področja; diverzificiranje ekonomske baze mesta, predvsem v mestih, ki so zelo odvisna od

enega industrijskega sektorja; izboljšanje javnega transporta v urbanih področjih; oblikovanje strategije za izboljšanje naselitvenih pogojev (preprečevanje migracij); ohranjanje infrastrukture v lokalnih centrih; vzpodbujanje skupnih investicij v javnem in privatnem sektorju; skupni »regionalni marketing« na področju investicij, ki zmanjšuje regionalne razlike; skupna kandidatura za ustvarjanje priložnosti za evropske in globalne dogodke.

Za evropska mesta obstaja posebna tipologija mest. Delimo jih na metropolitanska mesta ter nemetropolitanska mesta, v nadaljevanju pa so opisane značilnosti posameznih (Bobek 2006): 1. Metropolitanska mesta so mesta, ki razpolagajo z visoko stopnjo donosnosti, globalno

povezanostjo in širokim spektrom znanja. To so mesta »zvezde«, »metropole v tranziciji« in »biseri znanja«.

Za mesta »zvezde« je značilno, da razpolagajo z rastočimi in raznolikimi gospodarskimi sektorji, imajo razvito infrastrukturo, raznoliko kulturo, akademske inštitucije in podjetja se povezujejo in nudijo inovativno okolje. Indikatorji uspešnosti so npr. visok BDP na prebivalca, visoka stopnja zaposlenosti in izobraženosti prebivalcev. V državi predstavljajo voditelje na področjih sektorjev, ki temeljijo na znanju, vendar pa z visoko ravnijo cen odganjajo študente in slabše plačane delavce, zato uvajajo raznolike spodbude (subvencioniranje študentskih nastanitev,…). Primeri takšnih mest so Amsterdam, München in Helsinki. »Metropole v tranziciji« se srečujejo s težavami, ki spremljajo tradicionalne sektorje predelovalne industrije, ki upadajo, zaradi česar prihaja do visokih stopenj nezaposlenosti, socialne izključenosti in porasta nizko in nezadostno izobraženih migrantov. Mesta imajo dobro razvit mednarodni transport in zabavne aktivnosti, vendar se jih je prijel sloves t.i. delavskih mest, z onesnaženim okoljem in povečanim kriminalom. S spreminjanjem podobe, izboljšanjem nastanitvenih zmogljivosti in ponudbe prostočasnih aktivnosti, si mesta prizadevajo povečati svojo atraktivnost za bolj izobražene ljudi. Primer takšnih mest so Dortmund, Manchester in Rotterdam. Med mesta »biseri znanja« uvrščamo manjša mesta z močno razvito bazo znanja. Prednosti jim predstavlja bližina s prestolnico, saj koristijo ugodnosti transportne infrastrukture, velikega trga dela in prostočasnih aktivnosti, hkrati pa v nasprotju s prestolnico nimajo prenatrpanosti prebivalcev, visoke stopnje kriminala in onesnaženosti. Mesta imajo zelo ugledne univerze, ki so znane po odličnosti in privabljajo vrhunske študente iz vsega sveta, akademike in na znanju

32

temelječe podjetniške aktivnosti. Akademski centri so razvili uspešna podjetja in v sodelovanje pritegnili zasebne raziskovalne inštitute in podjetja, mesta pa si prizadevajo k nadaljnji krepitvi baze znanja in sodelovanja s prestolnico. Primeri takšnih mest so Leuven, Oxford in Heidelberg. 2. Nemetropolitanska mesta so mesta, ki so manjša in se ne nahajajo blizu glavnega mesta,

vendar velikokrat predstavljajo središča regij. Primanjkuje jim mednarodnih povezav, imajo majhen trg dela in skromen obseg kulturnih, športnih in drugih aktivnosti, hkrati pa je zanje značilno čisto in zeleno okolje, nizka raven kriminala in nižji življenjski stroški. To so mesta »zvezde tržnih niš«, »igralci tržnih niš v tranziciji«, »intelektualna mesta« in »province«.

Med »zvezde tržnih niš« uvrščamo mesta, ki so specializirana v enem ali le nekaj na znanju temelječih dejavnostih. Zanje je značilno sodelovanje med podjetji, univerzo in lokalno vlado, izraziti sta vrednoti lokalnega ponosa in identitete, ključni akterji pa se lotevajo projektov v korist mesta. Multinacionalna podjetja so ključnega pomena za razvoj mest, saj z mednarodnimi povezavami prinašajo novo znanje in inovativno prakso ter spodbujajo nastajanje novih podjetij in pritegujejo dobavitelje. Za univerzo predstavljajo partnerja pri izmenjavi znanja in nova raziskovanja. Slabost mesta je nestanovitnost visokotehnološkega sektorja in delovanje vodilnega podjetja, globalizacija pa zahteva tudi dodatno specializacijo. Hkrati so ta mesta slabše dostopna, zato je prioriteta teh mest izboljšanje mednarodne dostopnosti. Primera takšnih mesta sta Oulu in Eindhoven. Med »igralce tržnih niš v tranziciji« uvrščamo mesta, ki imajo šibkejšo industrijsko strukturo kot »zvezde tržnih niš«, zaradi upadajočih industrij ali odsotnosti vodilnega podjetja. Zanje je značilna visoka stopnja nezaposlenosti in socialne izključenosti, zaradi šibkejše industrijske strukture pa obstaja problem zadržanja nadarjenih posameznikov. Primera takšnih mest sta Aachen in Enschede. »Intelektualna mesta« so mesta, ki imajo veliko, splošno usmerjeno univerzo, ekonomska struktura je raznolika in nima močno razvite tehnološke dimenzije. Ključni problem tek mest je sposobnost koriščenja prednosti baze znanja. Primera takšnih mest sta Münster in Groningen. Maribor uvrščamo med nemetropolitanska mesta in je najbolj primerljiv z »igralcem tržnih niš v tranziciji«. Zaradi upadajočih industrij in odsotnosti vodilnega podjetja, ima šibko industrijsko strukturo, kar posledično vodi v visoko stopnjo nezaposlenosti in socialne izključenosti. Univerza nudi študentski potencial, vendar obstaja zaradi oslabljene industrijske strukture problem zadržanja nadarjenih posameznikov. Rast zaposlenosti v visokotehnoloških sektorjih je šibka, obstaja pa tudi visoka stopnja manj izobraženih nezaposlenih (Bobek 2006). Kot navaja Ravbar (2005, 217) je Slovenija država, ki se nahaja znotraj kroga Alp, osrednje Evrope, Mediterana, Panonske kotline in Balkana ter ima relativno dobro pozicijo sodelovanja z drugimi državami, hkrati pa mora ohranjati konkurenco in vlagati v razvoj regij kakor tudi

33

mest. V nadaljevanju omenjamo nekaj dejavnikov, ki ponazarjajo konkurenčne prednosti oz. pomanjkljivosti mest v Sloveniji, in sicer: • geografska pozicija; • notranja in zunanja medsebojna povezanost; • potencial za uravnotežen regionalni razvoj. Tabela 6 prikazuje konkurenčne prednosti in razvojni potencial slovenskih mest v osrednji Evropi in pomanjkljivosti, ki so povezane z geografsko lego Slovenije. TABELA 6: GEOGRAFKA LEGA SLOVENIJE IN KONKURENČNOST MED MESTI OSREDNJE EVROPE

PRILOŽNOSTI IN RAZVOJNI POTENCIAL

POMANJKLJIVOSTI IN NEVARNOSTI

Geografska lega in prometne povezave • pomembna geografska pozicija, zračni,

cestni in železniški dostop, • pomembna pozicija in povezava z Alpami,

Panonsko kotlino in morjem, • dobra transportna povezava in bližina

evropskega koridorja, • pomembno prometno središče (dostop preko

Ljubljane, Maribora in Postojne), • pomembna vloga koprskega pristanišča, • naravne geografske prednosti za razvoj

transportnega sistema,…

• slabo razvita prometna in komunikacijska infrastruktura, ki zmanjšuje ekonomsko učinkovitost infrastrukture,

• potreba po logističnem sistemu, • nizka stopnja urbanizacije, saj so slovenska

mesta premala in niso dovolj opazna znotraj evropskega prostora,

• pomanjkanje razvojnih konceptov in urbanističnih načrtov,

• nedokončana urbana in regionalna infrastruktura,

• stagniranje prenov znotraj mest,… Vir: Prirejeno po Ravbar (2005, 219). Tabela 7 prikazuje konkurenčne prednosti in razvojni potencial slovenskih mest v osrednji Evropi in pomanjkljivosti gospodarske strukture oz. notranje in zunanje integracije.

34

TABELA 7: GOSPODARSKA STRUKTURA SLOVENIJE

PRILOŽNOSTI IN RAZVOJNI POTENCIAL

POMANJKLJIVOSTI IN NEVARNOSTI

Gospodarska struktura in regionalni razvoj • kakovost življenja, • dolga tradicija industrije, ki je dobra osnova

za prenovo, • relativno čisto okolje, • še vedno dovolj privlačno naravno okolje, • zgodovinske povezave s sosednjimi

državami (možnost preko-mejnega sodelovanja),

• politična stabilnost in relativno visoka stopnja gospodarskega razvoja,

• »dobra« delovna sila (stopnja izobrazbe, output, znanje tujih jezikov,…),

• dobra gospodarska infrastruktura, • nizka stopnja organiziranega kriminala, • izboljšanje v tehnoloških in računalniških

znanostih, povečanje inovacij in podjetniške kulture,…

• razvijanje urbanega mreženja na regionalni ravni je nizka,

• slabe povezave z nacionalnim urbanim sistemom,

• šibek industrijski sektor, • pomanjkanje sodelovanja med regijami, • velike regionalne razlike med središči in

obrobjem, • odsotnost regionalnih organizacijskih

struktur, • visoki stroški dela glede na produktivnost, • nizka stopnja populacije je del

vseživljenjskega učenja, • nizka stopnja inovacij v podjetjih, predvsem

malih in srednje velikih podjetjih, • rigiden trg dela (nefleksibilen delovni

čas,…),… Vir: Prirejeno po Ravbar (2005, 221). 3.1. Pomen preteklosti mesta Vsako mesto ima svoje specifično, enkratno premoženje in s tem tudi preteklost mesta, zato ne obstaja enotna strategija, ki ustreza vsem in bi jo lahko vsa mesta tudi enotno uporabila. Vsako mesto mora oblikovati svojo strategijo, ki najbolj ustreza njegovim pogojem oz. prednostim - kapitalu mesta. V nadaljevanju opisujemo značilnosti različnih vrst kapitala. 1. Intelektualni kapital: tekmovati za znanje pomeni potrebo po zagotovitvi ustreznih ljudi,

veščin in sposobnosti, pri čemer morajo voditelji mest vedeti, kako te kvalitete mesta obdržati in jih širiti. Intelektualni kapital vključuje socialni, človeški, organizacijski, procesni ter inovativni kapital. Človeški kapital predstavlja v ekonomiji znanja najpomembnejši vir vrednosti in zagotavlja znanje, kreativnost in sposobnost inovacij. Organizacijski kapital se nanaša na vse nečloveške zaloge znanja, ki je znotraj hardware-a, software-a, podatkovnih baz,… Socialni kapital se nanaša na nizko stopnjo kriminala, doseženo izobrazbeno raven ter fizično in duševno zdravje prebivalcev, procesni kapital vključuje človeški in organizacijski kapital (znotraj njega je opravljenih največ investicij), inovativni kapital pa se nanaša na to, kako se mesto obnavlja in sprejema človeški ter organizacijski kapital.

35

2. Demokratični kapital: mestna uprava mora biti transparentna in sodelovati z občani ter s privatnim sektorjem, da doseže njihovo zaupanje in jim svetuje pri sprejemanju odločitev ter kreiranju pravil.

3. Kulturni kapital: tekmovalnost med mesti je velika in vsako mesto mora izoblikovati

ustrezno edinstveno blagovno znamko, s čimer bo povečalo svojo prepoznavnost in razlikovanje ter tako pritegnilo turiste kakor tudi prebivalce.

4. Okoljski kapital: kakovost življenja postaja najpomembnejša konkurenčna prednost mesta,

zato morajo le-ta zagotoviti čisto, privlačno, zeleno in varno okolje za svoje občane, v svetu, kjer predstavlja glavni problem onesnaženost. Tako morajo mesta pri načrtovanju, transportu, financiranju in gospodarski politiki upoštevati okoljske cilje.

5. Tehnični kapital: zahteve mestne infrastrukture se nenehno spreminjajo, zato morajo mesta

zagotoviti fizična in tehnična sredstva za zadovoljitev potreb prebivalcev. Po eni strani tehnologija omogoča priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti, po drugi strani pa predstavlja nov in rastoč trg, ki privlači investicije. Tehnični kapital vključuje organizacijski kapital, tehnologijo (e-vodstvo, komunikacijska in informacijska tehnologija) ter infrastrukturo (energija, transport in stavbe).

6. Finančni kapital: vedno večje potrebe po finančnih sredstvih zahtevajo od mest, da so

kreativna in fleksibilna pri oblikovanju finančnih strategij in povečujejo partnerstvo s privatnim sektorjem.

3.2. Razvoj prebivalstva Mesta so že od nekdaj predstavljala upanje za migrante ter revne ljudi, ki so iskali boljše življenje. Danes predstavlja revščina velik problem v mestih in se seli na periferijo. Visoka stopnja neenakosti onemogoča nekaterim prebivalcem vključitev v družbo in aktivnosti, ki povečujejo blagostanje in varnost. Urbani življenjski pogoji, še posebej v velikih, hitro rastočih mestih, se slabšajo v primerjavi z mesti, ki so manjša, saj se povečuje umrljivost, širijo se bolezni, slabšajo se zdravstveni in prehrambeni pogoji. Te spremembe zmanjšujejo prednosti mesta in povečujejo socialne neenakosti (WB 2000, 38-39). Giddens (1998, 104) navaja, da socialna izključitev ni stopnjevanje neenakosti, ampak mehanizem, ki izloča skupino ljudi od socialno prevladujoče usmeritve. Hills (1999, 5-6) opisuje pet vidikov socialne izključitve, in sicer:

relativnost - ljudje so izključeni iz določene družbe, ker se razlikujejo po sposobnosti nakupa »neomejene« košare dobrin; večdimenzionalnost - dohodek in potrošnja sta osrednjega pomena, enako velja tudi za

ostale vidike, kot so vrednostne aktivnosti (ne samo plačano delo), politična vključenost in družbena interakcija;

36

posredovanje (angl. agency) – nekaj, nekdo oz. nek proces je odgovoren za izključenost oz. vključenost, medtem ko je pomemben vidik izključenosti nesposobnost nadzorovati bistvene vidike posameznikovega življenja; dinamičnost – takšni procesi se pojavijo čez čas preko dolgo trajajočih ali kumulativnih

učinkov, pri čemer je pomembno trajanje posameznih državnih zadev ter pričakovanja glede prihodnosti; več slojnost – izključitev deluje na različnih ravneh, in sicer: individualni, na ravni

gospodinjstev, institucij in skupnosti. Glavna vzroka socialne izključitve sta nefleksibilen trg dela ter javni sektor. V obdobju gospodarskega prestrukturiranja, kapitala in proizvodne opreme, bi se moralo le-ta uporabiti v celotni kapaciteti, hkrati pa bi morala biti zaposlitev delovne sile bolj fleksibilna, pri čemer bi moral biti poudarek na fleksibilnih delovnih urah in plačah, omejevanju socialne zaščite ter povečanju človeške mobilnosti. Brezposelnost in socialni problemi so večji v urbanih gospodarstvih, kjer je trg delovne sile rigiden in je potreben fleksibilen trg dela (Moulaert 2000, 7). 3.3. Analiza inovativnosti Eden izmed ključnih dejavnikov konkurenčnosti mesta so inovacije, ki se v največji meri razvijajo v institucionalnem okolju, kjer poteka učenje preko intenzivnih menjav informacij med organizacijami ter obstajajo stabilne, zaupanja vredne povezave med organizacijami. Uspešen »networking« (slo. mreženje) med organizacijami je odvisen od učinkovite izmenjave informacij in širše socialne interakcije tudi znotraj organizacije (OECD 2001, 8). Znanje samo po sebi ne prispeva h gospodarski rasti mesta, saj mora biti vpeto v proizvodnjo dobrin in storitev. Izobraženi in usposobljeni posamezniki morajo biti ustvarjeni, hkrati pa mora biti njihovo znanje tudi ustrezno uporabljeno, saj sicer ne prinaša koristi. Pomembna je inovativna sposobnost organizacije oz. mesta, ki opredeljuje konkurenčnost znotraj nove na znanju temelječe ekonomije. Narava inovacij in njihov vpliv na produktivnost, zaposlenost, življenjski standard in gospodarsko rast je zelo zapletena. Zanimanje za regionalni investicijski sistem prihaja iz razlik v gospodarski rasti in različne stopnje blaginje med regijami. Znanje lahko opredelimo na številne načine (Lever 2002, 12), in sicer (i) tehnično znanje, ki prispeva k razvoju novih proizvodov in procesov; (ii) znanje temelječe na potrošnikih, ki pokriva nove trge, odločitve potrošnikov, okus ter modo; (iii) znanje, ki je povezano s finančnimi inputi v proizvodnem procesu; (iv) človeški kapital, kot znanje v obliki veščin. Kot navaja Sočan (2008, 15), pri uveljavljanju vzvodov lizbonske strategije za prehod v družbo znanja zaostajajo predvsem južna Evropa in nove članice EU, pri čemer Slovenija ni izjema. Te države se ponašajo z nizkimi vlaganji v znanje, izobraževanje, R&R (raziskave in razvoj), informacijsko komunikacijsko tehnologijo, višjo zaposljivost, povezovanje univerz,

37

inštitutov ter v ustvarjanje celovitega inovacijskega razvojnega okolja, zaradi česar prihaja do prepočasnega prestrukturiranja držav, regij in ne nazadnje tudi mest. 3.4. Analiza okolja Urbani razvoj ima lahko pozitiven, kakor tudi negativen vpliv na okolje. Mesta predstavljajo umetno ustvarjeno okolje, ki se kaže kot nacionalna in lokalna kultura v zgradbah. Okoljski problemi, kot so onesnaženost zraka, vode in zemlje ter hrup, imajo neposreden in takojšen vpliv na človeško zdravje in varnost, še posebej revnih ljudi. Rešitve najdemo v ustreznem transportu, prostorskem planiranju, industrijskem razvoju in njegovem lociranju ter rasti in ustrezni distribuciji dohodka gospodinjstev (WB 2000,46). Florida (2004, 17) navaja, da je pri izbiri kraja, v katerem bodo ljudje z univerzitetno izobrazbo živeli, v večini primerov bolj pomembna lokacija kot možnost zaposlitve. Po drugi strani nekateri kritiki menijo, da delovna mesta in gospodarska rast ne prihajata v regije zaradi povezovanja nadarjenih ljudi v okolju, ampak morajo najprej priti delovna mesta. Ko le-ta nastanejo, pritegnejo ljudi, življenjski slog, strpnost in ostalo. Na področju okolja je potrebno pozornost nameniti predvsem področju energije, zmanjšanju uporabe avtomobilov in njihovi nadomestitvi z javnim transportom, razvijanju kolesarskih in sprehajalnih stez, uporabi predhodno razvitih urbanih zemljišč, povečanju in ohranitvi naravnega in umetnega okolja, izboljšanju okolja, učinkovitemu izrabljanju resursov in njihovemu ohranjanju (voda in minerali) ter zmanjšanju in uporabi že uporabljenih naravnih virov. 3.5. Analiza blagostanja prebivalstva Mesta so stroji oz. sredstvo za nacionalno blaginjo (UNCHS 2001). Če želijo mesta promovirati blaginjo občanov, morajo biti vzdržljiva in funkcionalna v štirih medsebojno povezanih dimenzijah. Najprej morajo biti družabna, življenjska, zagotavljati morajo ustrezno kakovost življenja in enake priložnosti za vse prebivalce. Za dosego ciljev morajo biti mesta tudi konkurenčna, ustrezno vodena in upravljana ter finančno stabilna (WB 2000, 46). Družabnost je kriterij za mesto, ki deluje. Zagotoviti se mora kakovosten in dostojanstven življenjski standard za revne, ki jim omogoča delitev družbenih sredstev. To dosežemo z zmanjšanjem neenakosti, ustvarjanjem zdravega mestnega okolja, povečanjem osebne varnosti (zmanjšanje kriminala, prometnih nesreč,…), ustanovitvijo sistema legalne zaščite in političnega zastopanja ter vsesplošno dostopnostjo kulturne in športne zabave. Občinska uprava ima številne odgovornosti in lahko pomaga revnim z dodeljevanjem ključnih storitev, kot so krediti, stanovanja, osnovna infrastruktura, urejen javni transport, omogočeno varstvo otrok, programi za mlade, brezdomce in občinski centri.

38

Najpomembnejši konkurenčni pogoji, ki zagotavljajo koristi kopičenja, so učinkovit trg zemlje, delovne sile, kreditov ter inputov (transport, komunikacije, stanovanja). V konkurenčnem mestu output, investicije, zaposlenost in menjava hitro reagirajo na dinamične tržne priložnosti, povečanje konkurenčnosti pa je možno doseči s fleksibilnim trgom dela, učinkovitimi storitvami ter uspešno izobrazbo in šolanjem. Učinkovito upravljanje in vodenje mesta zahteva interakcijo med lokalnimi oblastmi in prebivalci, tako da le-ti sodelujejo v planiranju ter sodelovanju pri javnih odhodkih in razporeditvi opravljanja storitev. Hkrati pa morajo biti mesta tudi finančno stabilna, pri čemer so številna mesta revna in imajo pomanjkanje gospodarske moči in finančnih kapacitet oz. omejeno dostopnost do trga kapitala. Prvi korak, ki ga morajo ta mesta narediti, je doseganje finančne solventnosti. Razvoj mest preko omenjenih štirih dimenzij spremljajo stabilna makroekonomija z zmerno inflacijo, stvarnim menjalnim tečajem, odprtim okoljem trgovanja in močnim finančnim sektorjem. Med štirimi dimenzijami pa obstaja »trade-off«, saj lahko dajejo mesta prednost finančnim in gospodarskim dosežkom na račun enakosti in osnovne kakovosti življenja občanov. 3.6. Analiza transportne in komunikacijske infrastrukture Globalizacija je z mednarodno mrežo povzročila meddržavno menjavo, investicije in finančne priložnosti, kjer mesta iščejo nove načine za zagotovitev konkurenčnih proizvodov in storitev. Pospeševanje informacijske tehnologije in informacijskega sistema sta predstavila nov pristop k integraciji mrež in izboljšanje učinkovitosti svetovnega poslovanja in storitev. Mesta po svetu zaznavajo moč teh komunikacijskih orodij, ki omogočajo dostop do učenja in infrastrukture znanja ter virtualne komunikacije. Tako je internet sredstvo za mesto, da ima dostop do prebivalcev in tudi do poslovanja, gospodinjstva pa imajo dostop do administrativnih storitev (PcW 2005, 66). Kot navaja Sočan (2008, 15), se vpliv IKT na konkurenčnost podjetij, regij, držav in drugih integracij kaže v povečanju produktivnosti in učinkovitosti v gospodarskih dejavnostih s približno 1/3 ustvarjenega BDP ter na področju javnega sektorja in upravnih služb, kjer je ustvarjene preostale 2/3 BDP. Pri tem je zagotavljanje osnov za večjo učinkovitost ustvarjanja BDP pomembno za proces razvoja gospodarstva in družbe znanja, pri čemer lahko zasledimo dva pristopa. Prvi je ameriški in temelji na vrhunskem znanju elitnih univerz in inštitutov, ki se povezujejo z interesi kapitala za obvladovanje čim širšega globalnega območja. Drugi je pristop evropskih in drugih družb konsenza, ki temelji na trajnem in velikem vlaganju v znanje, pri čemer je v ta proces vključeno tudi prebivalstvo. To znanje omogoča nadpovprečno visoko stopnjo zaposljivosti ter z vlaganjem v R&R sposobnost obvladovanja IKT in drugih sodobnih tehnologij. Z razvojem inovacijskih sistemov, povezovanjem univerz, inštitutov, projektov in uporabnikov znanja se spodbuja tudi okolje za množično inovativnost.

39

Javni transport je prijaznejši do okolja kakor privatni in mora biti hiter, učinkovit, udoben ter poceni. V današnjem času se ne pojavljajo več samo zahteve po zagotovitvi osnovnih potreb, kot so transport, voda, stanovanja ter elektrika, temveč tudi po komunikacijski infrastrukturi. Na področju transporta je potrebno pozornost nameniti povečanju uporabe javnega prevoza, s čimer se zmanjša onesnaževanje in poraba energije, izboljšanju varnosti na cestah, podpiranju lokalnega gospodarstva, podpiranju urbane prenove, omogočiti je potrebno dostop do novih razvojnih področij, sprostiti promet in se tako izogniti gneči. Tabela 8 prikazuje elemente konkurenčnosti mest in njihove značilnosti.

40

TABELA 8: POVZETEK ANALIZE MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MESTA

ELEMENTI KONKURENČNOSTI MESTA

ZNAČILNOSTI

Preteklost mesta Vsako mesto ima svoje specifično premoženje, ki se kaže v sledečih oblikah: intelektualni kapital; demokratični kapital; kulturni kapital; okoljski kapital; tehnični kapital; finančni kapital.

Razvoj prebivalstva Socialne neenakosti zmanjšujejo prednosti in privlačnosti mesta, povečujejo umrljivost in širjenje bolezni, slabšajo zdravstvene, bivalne in prehrambene pogoje ter povzročajo odliv prebivalstva iz mesta.

Analiza inovativnosti Inovacije so eden izmed ključnih dejavnikov konkurenčnosti mesta, zato je potrebna učinkovita izmenjava informacij ter ustvarjanje, uporabljanje in prenos različnih oblik znanja.

Analiza okolja V mestih se pojavljajo okoljski problemi, ki jih morajo mesta za povečanje konkurenčnosti odpraviti, kot npr. z javnim transportom, prostorskim planiranjem, industrijskim razvojem, rastjo in distribucijo dohodka gospodinjstev, razvijanjem kolesarskih in sprehajalnih stez, učinkovitejšim izrabljanjem resursov,…

Analiza blagostanja prebivalstva Mesta morajo biti družabna, konkurenčna, zagotavljati morajo ustrezno kakovost življenja, enake možnosti za vse meščane, ustrezno vodenje in upravljanje ter finančno stabilnost.

Analiza transportne in komunikacijske infrastrukture

Mesta morajo dati poudarek informacijski tehnologiji, s čimer bodo povečala svetovno poslovanje in učinkovitost storitev, prav tako pa morajo povečati transportno infrastrukturo kot je izboljšanje varnosti na cestah, podpiranje lokalnega gospodarstva in urbane prenove, omogočiti dostop do razvojnih področij, sprostiti promet…

Vir: Lasten model.

41

4. OCENITEV MEDNARODNE KONKURENČNOSTI Poznamo tri načine oz. metode za ocenitev konkurenčnosti, in sicer regionalno ekonomijo, »benchmarking« ter SWOT analizo. Vsaka ima tako prednosti kakor tudi pomanjkljivosti, uporabljajo pa jih politični poznavalci, lokalni uslužbenci, načrtovalci mest in drugi. Mesta se nenehno spreminjajo, zato mora biti primerjanje oz. ocenjevanje metod dinamično in strateško. 4.1. Regionalna ekonomija Regionalna ekonomija se osredotoča na kvantitativno analizo mestne ekonomije in vključuje časovne serije. Spremenljivke se nanašajo na ekonomsko strukturo in proizvodne stroške, s poudarkom na transportu in stroških delovne sile. Analiza regionalne ekonomije ima sledeče prednosti (Webster in Muller 2000): (i) učinkovita je pri ocenjevanju konkurenčnosti tradicionalnih industrij, kot je npr. industrija jekla, kjer je proizvod nediferenciran in je tako različna struktura stroškov pomembna pri lokacijskih odločitvah ter pri ocenjevanju delovno intenzivnih industrij, kjer stroški dela predstavljajo pomemben del; (ii) omogočeno je identificiranje področij, kjer je potrebno spremeniti stroške dejavnikov; (iii) identificira komparativne prednosti. Vendar pa analiza ne daje poudarka na pomembne dejavnike, kot je politična stabilnost, ter prispevke neformalnega sektorja, saj se osredotoča bolj na stroške proizvodnje in distribucije. 4.2. Benchmarking Obstajajo številne definicije, kaj je benchmarking. Tako navaja Spendolini (1992, 9), da je benchmarking ponavljajoč sistematičen proces ocenjevanja proizvodov, storitev ter razvoja organizacije, ki predstavljajo najboljšo prakso za namene organizacijskih izboljšav. Benchmarking je tako proces identificiranja, razumevanja in prevzemanja prakse znotraj posamezne organizacije oz. drugega področja, pri čemer se izboljša trenutno stanje (Cook 1995, 13) ter meri, ocenjuje in spremlja napredek v smeri zastavljenega cilja (Liang 2003, 447). Benchmarking poteka preko petih korakov (Drew 1997, 429), kjer je najprej potrebno opredeliti cilje raziskave, izbrati izvajalca, zbrati in analizirati podatke, opredeliti izboljšave in implementirati načrt ter opazovati rezultate. Poznamo štiri tipe benchmarkinga glede na obravnavan subjekt (Finningan 1996, 16-19, Cook 1995, 18-20 ter Carpinetti in Melo 2002, 246), in sicer (i) notranji benchmarking, pri čemer organizacije primerjajo notranje poslovanje; (ii) konkurenčni benchmarking, pri čemer se primerjajo področja direktno s konkurentom; (iii) funkcijski, kjer se z najboljšo prakso primerjajo specifične funkcije, pri čemer je cilj, da se odkrije najboljša praksa organizacije, ki je vodja na posameznem področju; (iv) generičen benchmarking, kjer se išče najboljša praksa neodvisno od industrije. Glede na cilj obravnave poznamo (Watson 1992, 10 in Cook 1995, 70-71) (i) benchmarking učinkovitosti, kjer se identificira, kdo je bolj učinkovit, pri čemer se uporabljajo vse razpoložljive študije o podatkih konkurentov ter funkcionalnih voditeljev, (ii) strateški

42

benchmarking, kjer se osredotočimo na značilnosti druge industrije, da se identificirajo trendi, ki prinašajo potencialno izboljšanje priložnosti in se izoblikuje strategija razlikovanja; (iii) benchmarking razvoja, kjer se išče najboljša praksa preko »face-to-face« (slo. iz oči v oči) študij in opazovanj ključnih poslovnih procesov, ne glede na to, kdo je kandidat najboljše prakse. Za nekatere je benchmarking del celotnega procesa problem-rešitev, s ciljem poiskati izboljšave, medtem ko drugi uporabljajo benchmarking bolj kot proaktiven mehanizem, da ohranjajo vedenje o poslovni praksi. Za uporabo benchmarkinga obstajajo sledeči razlogi: (i) pridobitev relevantnih informacij v strateškem planiranju; (ii) napovedovanje trendov na relevantnem poslovnem področju, npr. poslovne usmeritve ključnih igralcev na trgu; (iii) ustvarjanje novih idej in funkcijsko učenje z izpostavljanjem posameznikov novim proizvodom, procesom ter upravljanjem z resursi; (iv) zbiranje in uporabljanje informacij o proizvodih in procesih; (v) postaviti učinkovite cilje (Korpela in Tuominen 1996, 324). 4.2.1. Prednosti in pomanjkljivosti metode benchmarking Benchmarking je sredstvo za primerjavo in oceno številnih regionalnih dejavnikov in uspešnosti nacionalnih ter regionalnih strategij za razširitev njihovega potenciala (BAK Basel Economics 2007b, 4). Regije so bolj osredotočene kakor države, zato je potrebno izbrati pravilne lokalne indikatorje, ki bodo zadovoljili potrebe podjetij, kakor tudi posameznikov. Tako lahko benchmarking prispeva k oblikovanju politike strategij, kar posledično vodi do gospodarske rasti. S pomočjo »benchmarkinga« mesta oblikujejo cilje, vizije in smernice. Glede na primerjalno izbrano mesto (mentor) opazujejo spremembe mentorja ter tako predvidijo svojo prihodnost. Pri tem je najprej potrebno (i) identificirati in razumeti potek primerjave; (ii) vedeti, kaj primerjati; (iii) zbrati potrebne in relevantne podatke; (iv) analizirati podatke; (v) načrtovati in predvideti izboljšave ter (vi) narediti povzetek (Cook 1995, 39 Dey 2002, 334-336, Čančer 2005, 19). Prednosti benchmarkinga so sledeče: (i) postavlja izvršljive cilje; (ii) pomaga pri pospeševanju in obvladovanju sprememb; (iii) prispeva k razvoju; (iv) omogoča posameznikom, da vidijo preko posameznega področja; (v) vzpostavlja razumevanje svetovnih razsežnosti. Pomanjkljivost pa so pomanjkanje osredotočenja in prednosti, pomembnosti, voditeljstva, planiranja ter vztrajnosti. Prav tako opredeljuje odnose med politikami, obnašanjem ter rezultati z mentorjem, vendar ne opredeli postopkov, ki vodijo do ugodnih zaključkov. Pri odločanju po več kriterijih hkrati lahko uporabimo številne računalniške programe, ki so navedeni v tabeli 9.

43

TABELA 9: ZNAČILNOSTI PROGRAMOV ZA ODLOČANJE PO VEČ KRITERIJIH HKRATI

PROGRAM UPORABNOST UPORABNOST ZA SKUPINSKO ODLOČANJE

HIPRE 3+ Web-HIPRE

Uporaben predvsem za metode, ki temeljijo na ordinalni in intervalni skali: SMARTER, SMART, SWING ter za merjenje vrednosti alternativ glede na vsak atribut z vrednostnimi funkcijami, hkrati pa podpira tudi metodo AHP s primerjavami po parih in direktni način merjenja vrednosti alternativ.

Web-HIPRE: omogoča združevanje individualnih preferenc v skupinske preference z metodo tehtane aritmetične sredine; individualne preference se neposredno preko spleta zbirajo v skupinski model. HIPRE 3+ Group Link: Skupinski podporni odločitveni sistem (GDSS4), ki podpira »on-line« skupinsko odločanje s preferenčnim programiranjem.

Expert Choice Uporaben predvsem za metodo AHP, ki temelji na razmerni skali (primerjava po parih); podpira tudi merjenje vrednosti alternativ z vrednostnimi funkcijami in direktni način merjenja.

Expert Choice 11: omogoča sprejemanja sodb številnih udeležencev, ki uporabljajo tipkovnice ali EC Decision Portal, in sicer pri odločanju ob istem času in na istem kraju ali ob različnem času in na različnih krajih. Omogoča združevanje sodbe več udeležencev; vrednotenje članov skupine in ocenjevanje izidov.

Logical decisions for Windows Uporabna predvsem za probleme, kjer je opisovanje alternativ zelo zaželeno (funkcije koristnosti, AHP) in za ocenjevanje uteži z načinom »trade-off«, podpira pa tudi neposredni vnos ter metodi SMARTER in SMART.

Logical Decisions for Groups: omogoča zbiranje podatkov, primerjanje in razvrščanje alternativ, da bi hitreje dosegli soglasje.

Vir: Čančer in Mulej (2006, 1066). 4.2.2. Opis metode AHP (analitični hierarhični proces) Pri oceni konkurenčnosti lahko uporabimo odločanje po več kriterijih hkrati, pri čemer je ena izmed možnih metod obravnavanja metoda AHP (analitični hierarhični proces), ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil Saaty, uporabljamo pa jo lahko za kvantitativna ter kvalitativna merila. Pri tej metodi uporabljamo hierarhični model, ki je sestavljen iz cilja, kriterijev (tudi podkriterijev) ter alternativ za vsak problem odločanja. AHP je metoda, ki se uporablja za strukturiranje kompleksnosti, merjenje na razmerni skali ter sintezo in se primarno uporablja za reševanje odločitvenih problemov v večkriterijskem okolju (Čančer 2003, 59-60).

4 GDSS - Group decision support system.

44

Kot navajajo Forman in Gass (1999, 471) ter Dey (2002, 336), obstajajo trije medsebojno povezani osnovni principi metode AHP: (i) dekompozicija, ki omogoča, da kompleksne probleme strukturiramo v hierarhijo; (ii) primerjalno ocenjevanje omogoča primerjave po parih vseh kombinacij elementov v skupini glede na izvor in se uporablja za določitev uteži ali lokalnih vrednosti elementov v skupini glede na njihov izvor; (iii) sinteza pa nam omogoča množenje lokalnih prioritet elementov v skupini z globalno prioriteto izvornega elementa, pri čemer se izračuna globalna prioriteta preko hierarhije. Metoda AHP temelji na treh osnovnih načelih (Forman in Gass 1999, 471): 1. Načelo recipročnosti oz. vzajemnosti, ki pravi, če je PC(A, B) primerjava po parih

elementov A in B glede na element C, ki prikazuje, kolikokrat več element A podpira obravnavano lastnost kot element B, potem velja PC(B, A) = 1/PC(A, B).

2. Načelo homogenosti pravi, da se elementi, ki se primerjajo, ne smejo preveč razlikovati po

lastnostih, po katerih jih primerjamo, saj se sicer lahko pojavijo velike napake. 3. Načelo sinteze pravi, da ocene ali prioritete elementov v hierarhiji niso odvisne od nižjih

stopenj elementov. Pri primerjavi po parih se primerjajo sodbe glede na pomembnost, verjetnost ali preference najmanj dveh elementov (kriterijev) glede na izvor (Forman et al. 2000, 51). Pomembnost uporabimo, ko želimo primerjati kriterije; preferenco, kadar primerjamo alternative glede na atribut (kriterij na najnižji ravni); verjetnost pa, kadar primerjamo verjetnost nekih dogodkov, npr. pri analizi tveganja. Kvaliteta odločitve je odvisna od odločevalcev, pri čemer morajo le-ti dobro poznati problem, predpostavke, zaupati v svojo presojo o pomembnosti kriterijev in preferiranosti alternativ ter razumeti analizo občutljivosti. 4.2.3. Uporabnost metode AHP za benchmarking Benchmarking je ponavadi timski napor, pri čemer je metoda AHP ena izmed možnih metod za oblikovanje sistematičnega orodja za skupino interakcij ter sprejemanja odločitev (Dey 2002, 337). Metodo AHP lahko uporabimo na številnih področjih, med katerimi je benchmarking eden izmed njih, druga so še: izbor ene alternative izmed številnih drugih možnih, ocenjevanje, napovedovanje, alokacija resursov, javna politika, strateško planiranje,… (Čančer in Knez-Riedl 2005, 144). Dyer in Forman (1992, 105) opisujeta sledeče prednosti metode AHP: (i) v odločitveni proces lahko vključimo merljive in nemerljive, kakor tudi individualne in skupne vrednosti; (ii) razprave v skupini se osredotočajo na cilje namesto na alternative; (iii) razprave so strukturirane; (iv) v strukturirani analizi se razprava nadaljuje, dokler ni obravnavna in sprejeta vsaka relevantna informacija odločevalcev. Benchmarking oz. primerjavo mest lahko izvedemo s pomočjo metode AHP v naslednjih šestih korakih (Čančer 2003, 60-68, Saaty 1994, 4-5 ter Čančer, Bobek in Korez-Vide 2006, 534-536):

45

1. Definiranje problema: problem natančno opišemo in določimo globalni cilj, kriterije ter

alternative, pri čemer lahko problem definiramo tako, da prehajamo od kriterijev do alternativ ali obratno. Uporabimo lahko pristop »bottom-up«, kjer izražamo sodbe o alternativah pred izražanjem sodb o kriterijih ter ga uporabimo, ko so alternative bolj poznane kot kriteriji, ali pa pristop »top-down«, kjer začnemo z globalnim ciljem in nato izražamo sodbe o alternativah ter ga uporabimo, ko so kriteriji bolj znani kot alternative (Expert Choice 2007).

2. Izločanje nesprejemljivih alternativ: določimo zahteve posameznih alternativ, proučimo

alternative ter tiste, ki so nesprejemljive, izločimo. 3. Strukturiranje problema: oblikujemo drevo odločanja, kjer je na najvišjem nivoju globalni

cilj, pod njim so kriteriji in podkriteriji, na najnižjem nivoju pa alternative. Podkriteriji na najnižjem nivoju so neposredno povezani z alternativami in jih imenujemo atributi.

4. Presojanje pomembnosti kriterijev in preferiranosti alternativ po posameznih kriterijih:

oceniti moramo pomembnost kriterijev, pri čemer moramo za vsak kriterij določiti ustrezno utež. Za metodo AHP je značilen hierarhičen način določanja uteži za kriterije, kjer velja, da je vsota uteži za vsako skupino kriterijev, enaka 1 (priloga 1).

Naj bodo z1, z2,…, zk atributi (kriteriji na najnižji hierarhični ravni), in naj bodo w1, w2,…, wk uteži. Nadalje naj velja w1 + w2 + … + wk = 1; wm ≥ 0; m = 1, 2, …, k, (1) pri čemer velja

; 1, 2,..., ; 1, 2,...,iij

j

wa i k j kw

= = = . (2)

Enačba (2) pomeni, da je atribut zi aij-krat toliko pomemben kot atribut zj. Metoda AHP predvideva, da je lahko primerjava narejena s pomočjo razmerne skale, kar pomeni, da v primerjavi A in B lahko trdimo, da dajemo v razmerju prednost enemu pred drugim oz. da je npr. A dvakrat boljši kot B (Belton 2002, 158). Omogoča primerjavo med kriteriji in med alternativami.

46

Presojanje pomembnosti kriterijev in preferiranosti alternativ glede na posamezne kriterije vključuje tudi računanje vrednosti alternativ glede na posamezen atribut. Naj bo vm(Ai) vrednost alternative Ai glede na atribut zm, in naj bo vm(Aj) vrednost alternative Aj glede na atribut zm. Nadalje naj bodo

( ) ( )

m iij

m j

v Aav A

= ; i = 1, 2, …, n; j = 1, 2, …, n,

količniki vrednosti alternativ, ki pomenijo, da je glede na atribut zm alternativa Ai aij-krat tako dobra kot alternativa Aj (Čančer 2003, 66). 5. Sinteza (računanje končnih vrednosti): uporabljamo aditiven model, pri čemer

domnevamo vzajemno preferenčno neodvisnost kriterijev (Čančer 2003, 67). Lokalne prioritete se spremenijo v globalne in se za vsako alternativo seštejejo na zadnji ravni modela, s čimer dobimo končne vrednosti alternativ. Poznamo dva načina sinteze (Saaty 1999, 130), in sicer (i) distributivni, kjer je vsota prioritet na vsakem nivoju enaka 1 in ga uporabljamo pri odvisnostih med alternativami; (ii) idealni, ki ga uporabljamo, da bi dobili le najboljšo alternativo, ne glede na druge. Za vsak kriterij postane idealna ena alternativa.

6. Analiza občutljivosti in verifikacija dobljenega izida: ugotavljamo, kako občutljiv oz.

stabilen je končni izid, ki je lahko rang v končnem izidu najboljše alternative ali pa razmerje različnih alternativ, na spremembe uteži različnih dejavnikov.

Pri metodi AHP lahko spremembe pri določenih alternativah povzročijo spremembe obstoječega vrstnega reda med alternativami, čeprav prvotno določene vrednosti ostanejo nespremenjene. Ta fenomen imenujemo sprememba ranga (angl. rank reversal) in se mu lahko izognemo tako, da damo najboljši alternativi vrednost 1, najslabši 0, ostale pa so ocenjene med 0 in 1 (Helsinky University of Technology 2002). Za metodo AHP lahko uporabimo številne računalniške programe, kot so Web-HIPRE, Logical Decisions ter Expert Choice. Pri izdelavi magistrskega dela smo izbrali program Expert Choice, ki ga je razvila delovna skupina avtorjev metode AHP. Le-ta je še posebej primeren pri uporabi metode AHP, ki temelji na razmernih skalah (angl. ratio scale). Bistvena prednost metode AHP je določanje uteži in merjenje vrednosti alternativ s primerjavami po parih, četudi omogoča direktno določanje uteži in merjenje vrednosti alternativ glede na posamezen atribut z vrednostnimi funkcijami in direktno metodo (Čančer in Mulej 2006, 1066 in Čančer 2005, 17), pri čemer mora biti stopnja nekonsistence odločevalca manjša od 0,1. Metodi primerjave po parih se izogibamo pri merjenju vrednosti alternativ, za katere imamo

47

numerične podatke, pri čemer metodo ratings uporabimo za verbalne ocene, vrednostne funkcije pa so lahko linearne, odsekoma linearne ter eksponentne. V magistrski nalogi smo uporabili primerjavo po parih ter direktno metodo. Expert Choice lahko uporabljamo kot pomoč pri izboru najugodnejše alternative iz množice alternativ glede na številne medsebojno konfliktne kriterije. Uporabnikom omogoča boljše, hitrejše in pravičnejše odločitve ter strukturirano, organizirano in strateško odločanje. Primerjava po parih je omogočena s pomočjo verbalnih, grafičnih ali numeričnih skal. Pri verbalnih skalah se primerjajo dejavniki s pomočjo besed enako, zmerno, močno, zelo močno in ekstremno, pri grafičnih skalah je uporabljena relativna razdalja, ki ponazarja, kolikokrat je element pomembnejši ali bolj preferiran od drugega, pri numeričnih skalah pa se uporablja skala z devetimi številkami. Program je sestavljen iz dveh delov, in sicer (i) strukturiranje problema, pri čemer se izoblikuje odločitveno drevo z globalnim ciljem, kriteriji, podkriteriji ter alternativami; (ii) ocenjevanje in izbira. Kot navaja Arih (1999, 1) je drugi del namenjen (i) določanju uteži, s katerimi se meri pomembnost kriterijev, glede na posamezne preference odločevalca, pri čemer je vsota uteži za vsako skupino kriterijev enaka 1; (ii) vrednotenju alternativ glede na podkriterije; (iii) izračunu končnih vrednosti alternativ, pri čemer se upošteva vzajemna preferenčna neodvisnost kriterijev; (iv) različnim analizam občutljivosti vrednosti alternativ ob spremembah preferenc odločevalcev. Expert Choice omogoča prikaz petih analiz občutljivosti, in sicer Performance, Dynamic Head-to-Head, Gradient ter 2D plot (two dimensional plot). Dinamična analiza je namenjena spreminjanju prioritet kriterijev, pri čemer se ustrezno spremenijo vrednosti alternativ, analiza performance prikazuje, kako so alternative preferirane v primerjavi z ostalimi alternativami glede na posamezne kriterije in globalni cilj. Analiza gradient nam prikaže prioritete alternativ glede na en kriterij, analiza head-to-head prikazuje primerjavo dveh alternativ glede na vse kriterije, analiza 2D pa prikazuje primerjavo alternativ glede na dva kriterija. 4.3. SWOT analiza Strateška analiza, t.i. SWOT-analiza, zagotavlja vsebinska izhodišča za oblikovanje ciljev in strategij na različnih področjih in se nanaša na pregledovanje področja različnih zornih kotov (Jurše 1997, 276). Pri analizi SWOT se upoštevajo prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti za posamezno obravnavano področje, ki so v našem primeru mesta. Prednosti se nanašajo na konkurenčne prednosti in razlikovalno zmožnost posameznega mesta, slabosti pa predstavljajo omejitve, ki ovirajo uresničevanje ciljev, ki si jih mesto zada. Proces SWOT analize vključuje (Webster in Muller 2004): (i) identificiranje in ocenitev prednosti in slabosti v obstoječem urbanem sistemu, pri čemer se še posebej posveča pozornost institucijam; (ii) identificiranje in ocenjevanje zunanjih priložnosti in nevarnosti-nacionalnih, regionalnih ter globalnih; (iii) opazovanje sprememb pri omenjenem stanju.

48

Odgovoriti je potrebno na sledeča štiri vprašanja: (i) katere prednosti so se pojavile kot rezultat razvoja; (ii) katere slabosti je potrebno odpraviti; (iii) kakšne so priložnosti za nadaljnji razvoj; (iv) kakšne so nevarnosti za nadaljnji razvoj. Prednost SWOT analize je v tem, da ne vključuje stalnih ciljev ter uporablja številne informacije iz medijev, intervjujev in podobno, vendar se takšna analiza spreminja glede na posameznike, ki jo izvajajo. Tabela 10 prikazuje povzetek prednosti in pomanjkljivosti metod, s katerimi lahko merimo mednarodno konkurenčnost mest. TABELA 10: PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI OMENJENIH METOD MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MEST

METODA PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI Regionalna ekonomija učinkovita je pri

ocenjevanju konkurenčnosti tradicionalnih industrij; omogoča identificiranje

področij, kjer so potrebne stroškovne spremembe; identificira komparativne

prednosti.

ni poudarka na politični stabilnosti; ni poudarka na prispevkih

neformalnega sektorja.

Benchmarking primerjava z izbranim mentorjem, kar omogoča opazovanje sprememb in predvidevanje prihodnosti.

Pomanjkanje osredotočenja in prednosti, pomembnosti, planiranja,…

SWOT analiza ne vključuje stalnih ciljev; uporablja številne

informacije.

subjektivno sprejemanje kriterijev.

Vir: Lasten model.

49

5. VIZIJA IN STRATEGIJA Za prihodnost je potrebno oblikovati vizijo, ki je osredotočena na uresničitev trajnostnega razvoja in spodbuja lokalni endogen razvoj. Preporod mesta je dosežen preko inovativne politike in projektov, ki se osredotočajo na prispevek mesta h gospodarski rasti, k socialni koheziji in h kakovosti življenja. Mesto preporoda ima naslednje značilnosti (OECD 2002): • vizijo prihodnosti, ki temelji na širšem javnem posvetovanju; • strateški plan, ki usmerja razvoj, hkrati s prestrukturiranjem centra in rastjo upravljanja periferije; • jasno analizo, kako so okoljske, ekonomske in socialne zadeve povezane in kako sprejema politiko zaznavanja nevarnosti gospodarskega razvoja; • identificirane teritorialne prednosti, ki se morajo ohranjati in povečati ter se zaveže k ohranjanju in razvoju infrastrukture, s čimer najbolje izkoristi teritorialne prednosti; • identificirane ovire za implementiranje boljše politike v zvezi z onesnaževanjem in prenatrpanosti, ponovna uporaba »brownfieldov«, integracija razpršenih urbanih področij, potrebe starajočega prebivalstva, probleme dolgoročne brezposelnosti, ovire pridobivanja prednosti informacijske komunikacijske tehnologije (IKT), nova ekonomija, pospeševanje malih in srednje velikih podjetij,…; • poudarjeno pomembnost koncepta na znanju temelječega mesta ter pospešeno učinkovito organizacijsko učenje za razvoj visokih ravni inovativnih kapacitet; • identificirano državno politiko in programe s pozitivnimi in negativnimi posledicami na razvoj; • klasificirane vloge in odgovornosti državnih in regionalnih vodstev ter alokacija resursov; • razvito partnerstvo z drugimi mesti in regijami ter lokalno partnerstvo s civilno družbo; • določena merila za merjenje napredka. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati trende, ki vplivajo na strateško agendo in mesta (PcW 2005, 15-16): 1. Globalizacija ustvarja nova orodja idej in priložnosti, delovanje globalizacije v povezavi z

lokalnimi tendencami pa imenujemo glokalizacija. Tako npr. prihod ali odhod velikega podjetja v mesto vpliva na življenje mesta in njegovih prebivalcev. Internacionalne mreže in korporacije med mesti ustvarjajo strateške prednosti, pri čemer pa moramo upoštevati tudi anti-globalna gibanja.

2. Individualizem je postal pomemben socialni trend in ustvarja t.i. I-generacijo –

individualen, neformalen, informiran, interaktiven ter mednaroden (angl. individualistic, informal, informed, interactive, international). Ta fenomen ima vpliv na dialog med vodstvom mesta in meščani, pri čemer mora vodstvo obravnavati meščane kot potrošnike ter jim zagotoviti visoko kakovostne standarde v zasebnem sektorju.

50

3. Združevanje poteka znotraj mest in skupnosti (EU), med kulturami in vrednotami, biotehnologijo in medicino, delom in prostim časom ter podobno, kar privede do nastanka sinergij.

4. Hitrost je gonilo informacijske in komunikacijske tehnologije ter gospodarske rasti. Vse

večje so potrebe po on-line dostopu do javnih in privatnih storitev ter izmenjavi informacij z vodstvom mesta.

5. Hi-Tech oz. visoka tehnologija ustvarja številne nove priložnosti delovanja v javnem

sektorju in omogoča hiter dostop do najnovejših informacij, vključila pa je tudi številna področja, kot so administracija, izobraževanje, zdravstvo, komunikacije, transport,…

6. Hi-Touch ustvarja prostor za »software« vrednot, vizij, kreativnosti in estetike in se razvija

vzporedno s »hardware«. Ključno za mesto je doseči ravnotežje med obema. 7. Demografske spremembe imajo vpliv preko nenehnega povečanja deleža starejšega

prebivalstva in znižanja stopnje rodnosti. 8. Urbanizacija – poročilo UN iz leta 2004 predvideva, da bo do leta 2030 približno 60 %

svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Velika mesta vedno bolj vplivajo na gospodarstvo in blaginjo regije ali celo države, čemur pravimo metropolizacija.

9. Migracije so deloma posledica urbanizacije in predstavljajo izziv na področju socialne

kohezije, integracije in zaposlenosti. Državam prinašajo novo znanje in izkušnje, ki pa velikokrat niso cenjene v mestih in regijah.

5.1. Vrednote Vrednote mesta določajo predvsem prebivalci, ki poudarjajo njegove konkurenčne prednosti v primerjavi z drugimi mesti v regiji oz. državi. Tako predstavljajo vrednote (i) izgled mesta (narava, lepa pokrajina, zdravo okolje, veliko parkov,…); (ii) značilnosti mesta (varnost za bivanje, mirnost, čistost zraka in vode, kulturne in športne prireditve, arhitektura,…); (iii) lokacija (bližina drugih mest in držav, oddaljenost industrijskih con,…); (iv) odprtost (poštenost, odprtost in tolerantnost prebivalcev, odnos med ljudmi in odnos do mladih,…); (v) inovativnost in podjetnost (uporaba novih tehnologij, alternativni viri energije,…); (vi) okoljska osveščenost (energetska varčnost,...); (vii) infrastruktura (informacijska tehnologija, komunalna in prometna infrastruktura); (viii) komunikacijske sposobnosti (brezžično omrežje, e-komuniciranje,…); (ix) ostalo (izdatki za osnovne življenjski potrebščine,…). 5.2. Gonila razvoja Ohranjanje razvoja zahteva uravnovešen gospodarski razvoj, ki ga ohranjajo gospodarska in produktivna rast, visoka raven znanja in investicij, konkurenčno poslovanje, polna in visoko

51

kakovostna zaposlenost, pri čemer ni okoljskih degradacij in socialne izključenosti (European communities 3, 2006). Florida (2004, 17-18) poudarja, da so za gospodarsko rast oz. regionalni razvoj pomembni »3 T«, in sicer tehnologija, talent in toleranca. Tehnologijo merimo z inovacijami in koncentracijo podjetij s področja visokih tehnologij, talent predstavlja ustvarjalni kapital (in ne človeški kapital), ki predstavlja talent, funkcionalno izmerjen s številom ljudi, ki so v ustvarjalnih poklicih, toleranco pa predstavljajo kraji, ki so odprti in strpni ter imajo prednost pri pritegovanju različnih vrst ljudi in generiranju novih idej. Ustvarjalni ljudje so ključni vir razvoja in ključni element gospodarske konkurenčnosti, pri čemer je potrebna sposobnost pritegniti, gojiti in mobilizirati ta vir. 5.3. Atributi Privlačnost in konkurenčnost mesta sta odvisni od skupnih dejavnikov, ki niso samo fizična sredstva, dostopnost in kakovost okolja, temveč tudi izobrazbene kapacitete (Camagni 2002, 2399). Vsako mesto ima svoje atribute oz. specifične značilnosti, ki ločujejo mesto od drugih mest. Te značilnosti morajo mesta ohranjati, jih poudarjati in tako narediti mesto privlačnejšo od drugih. Ko so kvalitete mesta podane, jih morajo mesta razvijati, v njih investirati in predstaviti ciljnim ljudem, ki jih mesto želi pridobiti. Potrebno je razumeti, kaj naredi mesto drugačno od drugih in glede na njegove specifične značilnosti oblikovati blagovno znamko mesto, ki bo te značilnosti poudarjala. 5.4. Pomen blagovne znamke Za povečanje prepoznavnosti in uspešnosti mesta in regije na globalni ravni imajo pomembno vlogo »blagovne znamke« mest in regij, ki so edinstvene in vključujejo specifične znamenitosti. Pri oblikovanju blagovne znamke se morajo mesta osredotočiti na tiste značilnosti, ki bodo pritegnile pozornost drugih ter jo na dolgi rok tudi ohranile. Preden bodo implementirala pobudo, morajo imeti oblikovano vizijo ter upoštevati in razviti strateške točke, ki obsegajo zgodovinske dogodke; arhitekturo in zgradbe, kulturne institucije, razne prireditve, razstave, dogodke, športne ekipe; okolje in klimo; demografsko strukturo; običaje in mestno kulturo; univerze; globalne povezave; sodelovanje med mestom in korporacijami; hitrost komuniciranja; prilagodljivost ter privlačnost za ljudi, podjetja in kapital. Ne obstaja enoten načrt oblikovanja blagovne znamke, zato se morajo mesta vprašati, kaj bo pritegnilo njihovo privlačnost in kaj jo bo tam tudi ohranilo, pri čemer so lahko to zgodovinske prednosti ali prednosti, ki so se šele izoblikovale. Številna mesta so vpeljala strateške projekte za izgradnjo kulturnih ali življenjskih kvalitet, kot so kulturni dogodki in institucije, športne arene, festivali in razni načini rekreacije, nova bivalna področja,… (PcW 2005, 4, 53).

52

5.5. Pomen R&R, inštitutov ter univerz Proizvodnja in distribucija znanja predstavljata pomemben proces v doseganju gospodarskega razvoja in konkurenčnosti, kar se kaže v gospodarski rasti, spremembah v zaposlenosti ter stopnjah blaginje prebivalcev (OECD 2001, 7). Novejše spodbude poudarjajo, da so specializirana delovna sila, univerzitetne raziskave ter »networking« pomembno urbano premoženje. Mesta vsebujejo specifične vire, ki s pomočjo ekonomije znanja naredijo podjetja bolj mednarodno konkurenčna; mesta postajajo osnovna sredstva oz. stroji globalne ekonomije (Scott 2001, 4). Hkrati so koristna oz. so pospeševalec okolja, saj omogočajo delokrog prebivalcev ter možnost izmenjave idej. So področje, kjer se znanje oblikuje, preverja, prenaša, uporablja in tudi opušča. Mesta različno namenjajo razpoložljiva sredstva za investiranje v R&R, tako so npr. raziskovalni inštituti in podjetja, temelječa na raziskavah, pomembna v nekaterih državah (Japonska), medtem ko so drugod pomembne raziskovalne univerze (ZDA). Lever (2002, 12) opisuje vlogo R&R kot povzročitelja inovacij preko linearnega modela. Linearni model predvideva, da je znanje nastalo preko raziskav, ki pospešujejo koncepte in ugotovitve preko znanstvenih metod indukcije ter dedukcije. Pospešeno znanje lahko vključuje povratno zanko, neprestano ponavljanje, spremembe paradigme ter preskoke, ki oblikujejo enoten linearen vzorec, vendar velja, da je linearni model tisti, ki pojasnjuje politiko. Implikacije linearnega modela so jasne: če stopnja R&R poraste, poraste tudi stopnja inovacij. Univerze so gonilna sila gospodarskega in okoljskega razvoja, zato mora biti povečana povezava med univerzami in podjetji, kakor tudi promoviranje poslovnih inovacij (Associacio pla estrategic de Barcelona 2000, 26-27). Prisotnost raziskovalnih univerz je vir konkurenčne prednosti in osnovna infrastrukturna komponenta v gospodarstvu ustvarjalnosti. Za učinkovit prispevek k regionalnemu razvoju mora biti povezana preko treh vlog, ki odražajo ustvarjalne kraje s »3T« (tehnologija, talent in toleranca) (Florida 2004, 298). Univerze so tako centri najbolj sodobnih raziskav na številnih znanstvenih področjih in pomemben vir novih tehnologij, hkrati pa privabljajo tudi talente. S številnimi znanimi raziskovalci in znanstveniki pritegnejo podiplomske študente ter vzpodbujajo gospodarske družbe, da se locirajo v njihovi bližini. Ustvarjajo napredno, odprto in strpno vzdušje za ljudi, kar privablja pripadnike ustvarjalnega razreda. Z omenjenimi »3T« pomagajo univerze izgraditi širšo kakovost skupnosti, v kateri se nahajajo. Prisotnost same univerze pa ni dovolj za razvoj konkurenčne prednosti kraja. Obstoječa skupnost mora namreč imeti zmogljivost, da absorbira inovacije in tehnologije, ki jih univerza generira, hkrati pa mora tudi pomagati, da se vzpostavijo prednosti življenjskega sloga in kakovost mesta, ki jih pripadniki ustvarjalnega razreda iščejo. Skupnost pa mora zagotoviti zraven univerze še gospodarsko infrastrukturo in kakovost kraja, da bo ohranila talente, ki jih je univerza pridobila. EU skuša z Lizbonsko strategijo povečati izdatke za R&R ter izobraževanje, pospeševati komercializacijo raziskav in inovacij ter investiranje v informacijsko in komunikacijsko

53

infrastrukturo. Orodje, ki pomaga analizirati stanje mest v ekonomiji znanja, je sestavljeno iz sedmih temeljev, in sicer (Van Winden 2005): (i) baza znanja, ki vključuje izobrazbeno raven prebivalcev, kakovost univerz in izobraževalnih institucij ter R&R, pri čemer se ne nanaša samo na znanstveno znanje temveč tudi na finančno, upravljavsko znanje in kreativnost; (ii) ekonomska baza, kjer imajo mesta s storitvenimi aktivnostmi boljšo pozicijo kot tradicionalna industrijska mesta; (iii) kakovost življenja, ki je ključnega pomena pri pritegnitvi in ohranjanju izobraženih delavcev in se nanaša na okolje, bivalne pogoje, šole, parke, zdravstveni sistem,…; (iv) dostopnost do prometnih povezav, ustrezna infrastruktura; (v) urbana raznovrstnost, ki se nanaša na različno kulturo, pripadnost,…; (vi) obseg urbane regije; (vii) socialna enakost. 5.6. Oblikovanje ciljev Ko mesto določi cilje, mora opredeliti kvantitativna in kvalitativna merila, s pomočjo katerih bo presodilo, v koliki meri bo posamezen projekt vodil k določenim ciljem. Med kvalitativna merila lahko uvrstimo demokratičen kapital, ki vključuje dialog in kooperacijo med meščani, zaposlenimi in voditelji mesta, ter kulturni kapital, ki ga tvorijo vrednote, vedenja in javno izražanje ter se nanaša na oblikovanje blagovne znamke in identitete mesta. Kvantitativno pa lahko merimo intelektualni, okoljski, finančni ter tehnični kapital. Intelektualni kapital predstavlja veščine, znanja, inovativnost in sposobnosti meščanov ter ga merimo s pomočjo kazalnikov populacijskih trendov, produktivnosti, zaposlenosti oz. brezposelnosti, kakovosti delovne sile ter tudi blaginje prebivalcev, saj le-ta vpliva na raven izobrazbe. Okoljski kapital se nanaša na zeleno, varno in privlačno okolje ter ga merimo z ekološkimi kazalniki, tehnični kapital pa na fizična in tehnična sredstva in ga merimo s kazalniki infrastrukture. Finančni kapital je težje merljiv, saj vključuje podjetniški pristop k financiranju in zagotavljanju javnih storitev. Merimo ga lahko s pomočjo oblik financiranja, ki jih mesto uporablja, kot so leasing, javno-zasebno partnerstvo in podobno. 5.7. Analiza razvojnih možnosti za 15 letno obdobje Urbano konkurenčnost merimo s pomočjo različnih kategorij, pri čemer bo vizija osredotočena na tri točke, in sicer na razvoj produktivnosti, kakovost življenja ter zaposlenost oz. brezposelnost, kar omogoča trajnostni razvoj in socialni napredek, uporabo inovacij, znanja in ustvarjalnosti, kar bo omogočilo konkurenčnost mesta ter razvito infrastrukturo za učinkovito upravljanje mesta ter ohranjanje okolja. Aktivnosti bodo potekala v treh smereh: na razvoju ekonomske strukture, na trajnostnih načelih in zaposlenosti, človeških virih z družbeno povezanostjo in sodelovanjem ter teritorialnem modelu. Institucionalno okolje je ena izmed kategorij, ki vključuje socialni kapital, le-ta pa je težko merljiv, zato ga ne bomo posebej obravnavali. Ko mesta proučijo in opredelijo posamezne kazalnike, se na podlagi njihovih rezultatov odločijo za cilje, ki jih želijo doseči. Posamezni cilji se med seboj prepletajo in delujejo

54

vzajemno. Prvi cilj je osredotočen na razvoj ekonomske strukture in zajema področje prebivalcev mest oz. regij. Najprej se mora na podlagi zaposlenosti oz. brezposelnosti s pomočjo kazalnikov delovno aktivnega prebivalstva, stopnje registrirane brezposelnosti in brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo, zaposlenih v dejavnostih, temelječih na znanju, ter zaposlenih v raziskavah in razvoju, preveriti in analizirati, kakšne so trenutne zaposlitvene priložnosti v mestu in kakšna je migracija iz mesta. Cilj, ki izhaja iz teh kazalnikov se nanaša na pritegnitev ljudi v mesto in njihov obstanek v njem. To lahko dosežejo s promocijo mestnih četrti, podpiranjem razvoja »brownfield« investicijskih priložnosti, nižjimi stroški nakupa in najema nepremičnin. Nadalje je pomembno doseganje blaginje za prebivalce mesta, ki jo lahko merimo s pomočjo kazalnikov deleža povprečne mesečne plače, produktivnosti, stanovanjskega sklada ter pričakovane starosti. Mesta bodo s povečanjem vrednosti teh kazalnikov omogočila lažje in boljše življenje za svoje prebivalce. Zaposlitev v mestu je rezultat številnih virov, kot so industrija, izobrazba, zdravstvene storitve in kulturne dejavnosti, kar uvrščamo med kazalnike človeških virov. Na tem področju je potrebno analizirati troje. Najprej smo namenili pozornost populacijskim trendom, med katerimi so kazalniki naravnega prirasta, selitvenega prirasta ter rasti prebivalstva, nato pa kazalnikom kakovosti delovne sile (delež oseb s srednjo in terciarno izobrazbo). Cilj na tem področju se nanaša na povečanju števila izobraženih oseb v mestu ter povečanjem prebivalstva. Mesta se morajo osredotočiti na zagotovitev ustreznih izobraževalnih institucij, izboljšati kakovost poslovnega okolja, izgradnjo poslovno-finančnih četrti v središču mesta ter pritegnitev domačih in tujih investicij. Nazadnje smo se v našem modelu osredotočili na teritorialni model. S pomočjo kazalnikov mednarodnih povezav letališč, dostopom do avtocest in glavnih centrov, železniških prog in dostopom do centrov z železniškim transportom ter IKT, mesta ugotovijo potrebne izboljšave na področju transportne in komunikacijske infrastrukture, saj bodo tako pritegnili več ljudi v mesto. Pozornost morajo nameniti prenovi in izgradnji nove infrastrukture, izboljšanju javnega transporta, sprehajalnih in kolesarskih stez ter lažjemu dostopu do interneta. Kazalniki s področja okolja se nanašajo na zaščito zelenih površin in njihovo povečanje (zelena površina na prebivalca), izboljšanje mobilnosti (kolesarske poti in sprehajalne steze), ohranjanje optimalne ravni kakovosti okolja (ravnanje z odpadki in odpadno vodo ter varstvo okolja), ohranjanje naravnih virov (potrošnja vode in energije na prebivalca) ter povečanje socialne kohezije, uveljavljanje mehanizmov enakosti in sodelovanja. Tabela 11 prikazuje značilnosti posameznih elementov oblikovanja vizije in strategije ter ciljev.

55

TABELA 11: ELEMENTI OBLIKOVANJA VIZIJE IN STRATEGIJE TER CILJEV ELEMENTI ZNAČILNOSTI Vrednote Določajo jih meščani in predstavljajo:

izgled mesta; značilnosti mesta in okoljske značilnosti; lokacijo in odprtost mesta; inovativnost in podjetnost; infrastrukturo,…

Gonila razvoja Razvoj ohranjajo gospodarska in produktivna rast, 3T, visoka stopnja zaposlenosti in odsotnost socialne izključenosti.

Atributi Specifične značilnosti ločujejo mesta med seboj, pri čemer morajo le te značilnosti ohranjati in poudarjati, da postane mesto privlačnejšo od drugih.

Pomen blagovne znamke Blagovne znamke vključujejo značilnosti mesta, kot so: zgodovinski dogodki; arhitektura in institucije; prireditve; univerze; okolje in klima,…

Pomen R&R, inštitutov in univerz

Specializirana delovna sila, raziskave, univerze in mreženje so pomembno premoženje mesta, zato je potrebno povečati izdatke za izobraževanje, R&R, IKT,…

Oblikovanje ciljev Mesto mora opredeliti kvantitativna (intelektualni, okoljski, finančni in tehnični kapital) in kvalitativna (demokratičen ter kulturni kapital) merila, s katerimi bo presodilo ali nek projekt vodi k zastavljenim ciljem.

Vir: Lastni model.

56

6. RAZISKAVA: ANALIZA MESTA MARIBOR 6.1. Opredelitev raziskovalnega problema Pri raziskavi je potrebno sledeče:

(i) Opredeliti ključne značilnosti konkurenčnosti mesta, pri čemer so moramo vprašati troje: (i) kateri dejavniki so pomembni za konkurenčnost mesta; (ii) katera področja so še posebej pomembna; (iii) katere oblike konkurenčne osredotočenosti je mesto sposobno razviti glede na njegove prednosti in pomanjkljivosti (Giffinger in Wimmer 2005, 14).

(ii) Opredeliti način merjenja – vsakemu kazalniku smo določili ustrezne uteži ter zbrali podatke za kazalnike za mesta. Tako dobimo gospodarstva, ki so najbolj in najmanj konkurenčna.

(iii) Definirati, kaj je mesto: mesta so naselja, ki so središča materialne in nematerialne proizvodnje oz. vozlišča družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja (Bole 2007, 48), v magistrski nalogi pa smo proučevali nekatera evropska mesta, ki imajo nad 25.000 prebivalcev.

(iv) Zbrati dosegljive podatke za sledeča mesta: Maribor, Celje, Graz, Dortmund, Dresden, Pécs, Tartu in Torun.

(v) Opredeliti nabor indikatorjev. (vi) Narediti povzetek študije.

6.2. Omejitve raziskave Zraven že omenjenih omejitev raziskave smo v magistrski nalogi naleteli še na sledeče omejitve: V magistrski nalogi smo najprej nameravali analizirati tudi belgijsko mesto Gent, vendar

zanj nismo dobili dovolj podatkov izbranih indikatorjev, da bi ga lahko primerjali z mestom Maribor, zato smo ga iz analize izključili. Prav tako smo izločili področje inovativnost (kazalnik število registriranih patentov), saj zanj prav tako nismo dobili podatkov. Pri kapitalu mesta (tabela 2) smo iz kvantitativnih meril izločili merilo finančnega

kapitala, saj je težko dobiti tovrstne podatke za vsa mesta. Zaradi plačljivih podatkov, nismo mogli analizirati vseh kazalnikov omenjenih mest, ki

smo jih nameravali analizirati. Pri posameznih kazalnikih (tabela 1) za posamezna mesta nismo dobili podatkov za mesto

Maribor, zato smo te kazalnike izločili iz analize. Na področju zaposlenosti oz. brezposelnosti smo izločili kazalnik delež zaposlenih v R&R, na področju blaginje prebivalcev kazalnik produktivnost ter kazalnik potrošnja energije na enoto BDP. Pri primerjavi kazalnikov, pa nismo dobili podatkov za druga mesta za kazalnike

kolesarske poti in sprehajalne steze, ravnanje z odpadki, ravnanje z odpadno vodo in varstvo okolja (področje okolje) ter za kazalnik delež povprečne neto mesečne plače s področja blaginje prebivalcev, zato smo izločili tudi te kazalnike.

57

Podatkov za mesta nismo dobili za ista leta, zato smo uporabila tista leta, za katera smo podatke dobili. 6.3. Vzorec V magistrski nalogi smo primerjali evropska razvita in tranzicijska mesta, in sicer Maribor, Pécs, Tartu, Dresden, Dortmund, Celje, Graz in Torun glede na omenjene kazalnike. Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji, s 110.580 prebivalcev, površino 37,6 km2 in je ekonomsko, bančno, transportno, kulturno, izobraževalno, raziskovalno, zdravstveno in trgovsko središče severne Slovenije. Glavne aktivnosti mesta so trgovina, avtomobilizem, nepremičnine, srednje velika in majhna podjetja, prizadeva pa si za izgradnjo večjega turizma (vino, kulturni in športni dogodki – zlata lisica). Skupaj s partnerskimi mesti je predlagano za evropsko prestolnico kulture leta 2012. Celje je tretje največje mesto v Sloveniji in ima 48.845 prebivalci. Prioriteta Celja je regionalni razvojni projekt Savinjske regije – Tehnopolis oz. ustanovitev tehnološkega mesta, ki vzpostavlja tehnološko razvojno strukturo in strukturo za razvoj človeškega kapitala regije in želi postati mednarodno univerzitetno središče. Je razvojno, poslovno, ekonomsko, trgovsko, kulturno, izobraževalno, administrativno, zdravstveno, športno in sejemsko središče Savinjske regije. Pécs je peto največje mesto na Madžarskem, s 156.664 prebivalcev in površino 162,61 km2. Do leta 1980 je bila tam glavna dejavnost premogovništvo, sedaj pa je administrativno, izobraževalno, storitveno, znanstveno, kulturno in zdravstveno središče z razvitim turizmom, univerza pa ima največje število študentov na madžarskem. Za leto 2010 je bilo izbrano za mesto kulture. Torun je mesto na Poljskem z 206.765 prebivalcev in površino 115,72 km2 ter je pomembno kulturno in akademsko središče, v preteklosti pa je gospodarstvo mesta temeljilo na trgovini, zaradi njegove bližine z reko Wisla. Sedaj so glavne aktivnosti mesta prehrambena, kemična, tekstilna in elektrotehnična industrija, storitvena panoga ter turizem, saj predstavlja mesto zgodovinsko dediščino in je uvrščeno na UNESCO-ov seznam svetovnih nasledstev. Tartu je drugo največje mesto v Estoniji s populacijo 98.214 in površino 38,8 km2. Je izobraževalno, znanstveno, zdravstveno in kulturno središče, s številnimi raziskovalnimi inštituti, poslovnimi storitvami, razvito infrastrukturo, gradbeništvom ter pohištveno, lesno, prehrambeno, kemično in tekstilno industrijo. Graz je drugo največje mesto v Avstriji s populacijo 247.698 in površino 127,56 km2 ter je pomembno gospodarsko središče. Najpomembnejše industrije so: mehanska, okoljska tehnologija, elektrotehnična, transportna in gradbena. Uvrščen je bil na UNESCO-ov seznam svetovnih nasledstev, leta 2003 pa je bil evropsko mesto kulture.

58

Dresden je pomembno kulturno in gospodarsko središče pokrajine Saške s 504.795 prebivalcev ter ima najmočnejši R&R sektor v severni Nemčiji. Pomembnejše panoge so sledeče: mikroelektronika, informacijska in komunikacijska tehnologija, farmacevtska industrija, biokemija, okoljska tehnologija in razvoj ter proizvodnja novih materialov. Dortmund ima 587.642 prebivalcev, tradicionalno industrijsko gospodarstvo zadnjih 30 letih pa se je preoblikovalo v storitveno panogo, kot je zavarovalništvo, logistika, razvoj software-a in množičnih medijev, telekomunikacije in gradbeništvo. Znanstveno središče vključuje univerzo, tehnološki center ter tehnološki park z 230 podjetji in 8.700 zaposlenimi. 6.4. Potek raziskave V magistrski nalogi smo najprej zbrali podatke za mesta Maribor, Celje, Pécs, Tartu, Dresden, Dortmund, Graz in Torun, ter jih razvrstili glede na izbrane kazalnike in posamezna leta, kar je razvidno iz priloge 2. Podatke smo nato analizirali (preverili smo hipotezi H1 in H2) in jih zaradi lepše preglednosti razvrstili glede na kazalnike posameznih področij (zaposlenost oz. brezposelnost, blaginja prebivalcev, populacijski trendi, kakovost delovne sile, infrastruktura in okolje) v sledeče grafe: 1. Zaposlenost/brezposelnost Slika 4 prikazuje delež oseb starih najmanj 15 let v delovnem razmerju glede na celotno prebivalstvo v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Graz in Torun, v letu 2005 v mestu Dortmund in v letu 2007 v mestu Tartu. Najmanj delovno aktivnih prebivalcev je v mestu Torun (30,77 %), sledi mu Maribor s 56 %, največ pa jih je v mestih Tartu (72,4 %), Dortmund (70 %) ter Graz (68,42 %). SLIKA 4: DELEŽ DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA

Delovno aktivno prebivalstvo

01020304050607080

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 5 prikazuje delež registriranih brezposelnih oseb glede na delovno aktivno prebivalstvo v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz in Torun in v letu 2007 v

59

mestu Tartu. Najmanjša stopnja brezposelnih oseb je v mestih Tartu (1,4 %) in Pécs (4 %), največja pa v mestih Dortmund (16,8 %) in Maribor (14,9 %). SLIKA 5: STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI

Brezposelnost

0

5

10

15

20

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 6 prikazuje delež registriranih brezposelnih oseb s post-sekundarno izobrazbo med vsemi brezposelnimi osebami v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Pécs in Dresden ter v letu 2007 v mestih Tartu in Torun. Mesto Tartu ima najmanjši delež brezposelnih (0,27 %), največji delež pa ima Maribor (9,4 %). SLIKA 6: DELEŽ REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB S POST-SEKUNDARNO IZOBRAZBO

Brezposelni s post-sekundarno izobrazbo

0

2

4

6

8

10

MARIBOR CELJE PÉCS DRESDEN TARTU TORUN

Mesto

vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 7 prikazuje delež zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju (izobraževanje, administracija,…) glede na celotno delovno aktivno prebivalstvo v letu 2006 v mestih Maribor in Celje, v letu 2004 Pécs, Dortmund, Tartu in Torun, v letu 2007 v mestu Dresden ter v letu 2001 v mestu Graz. Največji delež zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju je v mestih Dresden (35,51 %) in Dortmund (32,95 %), najmanj pa v mestih Maribor (15,8 %) in Celje (15,16 %).

60

SLIKA 7: DELEŽ ZAPOSELNIH V DEJAVNOSTIH TEMELJEČIH NA ZNANJU

Zaposleni (v dejavnosti znanje)

010203040

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 4-7 vidimo, da je bilo med tistimi opazovanimi mesti, za katere smo lahko pridobili podatke, mesto Maribor na področju zaposlenosti/brezposelnosti v vseh kazalnikih uvrščeno med zadnji oz. zadnji dve najslabši mesti med izbranimi mesti. Tako je bil po kazalniku delež delovno aktivnih prebivalcev na predzadnjem mestu, prav tako po kazalniku stopnja registrirane brezposelnosti, po kazalnikih delež registriranih brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo in deležu zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju na zadnjem mestu. 2. Blaginja prebivalcev Slika 8 prikazuje povprečno bruto mesečno plačo v odstotkih v posameznem mestu glede na povprečno mesečno bruto plačo v državi v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Tartu, Graz in Torun ter v letu 2001 v mestu Dresden. Graz ima višjo povprečno mesečno bruto plačo od avstrijske za 19,77 %, Dresden ima za 16,97 % nižjo plačo od nemške bruto plače, Maribor je na četrtem mestu in ima za 1,6 % nižjo povprečno mesečno bruto plačo od slovenske. SLIKA 8: DELEŽ POVPREČNE MESEČNE BRUTO PLAČE

Bruto plača

020406080

100120140

MARIBOR CELJE PÉCS DRESDEN TARTU GRAZ TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2.

61

Slika 9 prikazuje stanovanjski sklad oz. stanovanja po površini m2 na prebivalca v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Dortmund ter Torun, v letu 2001 v mestih Pécs, Dresden in Tartu ter v letu 1991 v mestu Graz. Najmanj stanovanj po površini m2 na prebivalca imata mesti Pécs (20 m2 na prebivalca) in Torun (21,55 m2 na prebivalca), največ pa ima Dortmund (39,01 m2 na prebivalca). Torun ima glede na dvakrat večje število prebivalcev kot Maribor celo manj stanovanj na m2 na prebivalca, saj ima Maribor 31,1 m2 na prebivalca. SLIKA 9: STANOVANJSKI SKLAD

Stanovanjski sklad

01020304050

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v m

2/pr

eb.

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 10 prikazuje število prebivalcev starih nad 65 let glede na celotno število prebivalcev v odstotkih v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Dresden, Dortmund in Torun, v letu 2007 v mestih Tartu in Graz ter v letu 2004 v mestu Pécs. Največ starejših je v nemških mestih Dresden (21,08 %) in Dortmund (20,33 %) ter v mestu Maribor (18,38 %), najmanj pa v mestu Torun, in sicer 12,46 %. SLIKA 10: PRIČAKOVANA STAROST

Pričakovana starost

05

10152025

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 8-10 vidimo, da je bilo med tistimi opazovanimi mesti, za katere smo lahko pridobili podatke, mesto Maribor na področju blaginje prebivalcev po kazalniku povprečne mesečne bruto plače in kazalniku stanovanjski sklad slabše uvrščen (četrto mesto), glede na kazalnik pričakovana starost pa se je nahajal med prvimi tremi mesti.

62

3. Populacijski trendi Slika 11 prikazuje število živorojenih otrok, zmanjšano za število umrlih v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz in Torun ter v letu 2007 v mestu Tartu. Največji naravni prirast je imelo mesto Dresden (1,54 %), saj ima tudi največ prebivalcev, negativnega pa mesta Tartu (-1,66 %), Pécs (-0,9 %), Dortmund (-0,3 %), Maribor (-0,26 %) in Celje (-0,02 %). SLIKA 11: NARAVNI PRIRAST

Naravni prirast

-2-1,5

-1-0,5

00,5

11,5

2

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 12 prikazuje število priseljenih prebivalcev zmanjšano za število odseljenih prebivalcev v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Dresden, Dortmund, Graz in Torun, v letu 2001 v mestu Tartu ter v mestu Pécs v letu 2007. Največ priseljenih je bilo v mestu Tartu (2,45 %), največ pa se jih je odselilo iz mesta Torun (0,46 %) in Maribor (0,32 %). V ostalih mestih je bilo več priseljenih oseb kakor odseljenih. SLIKA 12: SELITVENI PRIRAST

Selitveni prirast

-1-0,5

00,5

11,5

22,5

3

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 13 prikazuje delež rasti prebivalstva v mestu glede na rast v državi v letu 2006 v mestih Maribor, Celje, Dresden, Dortmund, Graz in Torun, v letu 2004 v mestu Pécs ter v letu 2007 v mestu Tartu. Rast prebivalstva je bila v Mariboru glede na rast prebivalstva v Sloveniji manjša

63

za 7,02 %, sledil mu je Dresden s 5,21 % manjšo rastjo, najvišjo rast prebivalstva glede na rast prebivalstva v državi pa je imelo mesto Graz (5,64 %). SLIKA 13: RAST PREBIVALSTVA

Rast prebivalstva

-8-6-4-202468

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 11-13 vidimo, da je mesto Maribor na področju populacijskih trendov po kazalniku naravnega prirasta na četrtem mestu, po kazalniku selitvenega prirasta na predzadnjem mestu, po kazalniku rasti prebivalstva, pa je bil najslabši. 4. Kakovost delovne sile Slika 14 prikazuje delež diplomantov terciarnega izobraževanja v letu 2001 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Na prvem mestu se nahaja mesto Dresden (28 %), sledi mu Tartu (23 %) na zadnjem mestu pa sta Dortmund (11 %) in Graz (11,12 %). Maribor je s 14,55 % na tretjem mestu med najboljšimi. SLIKA 14: DELEŽ DIPLOMANTOV TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA

Diplomanti terciarnega izobraževanja

05

1015202530

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 15 prikazuje delež oseb s srednjo izobrazbo v letu 2001 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Najviše sta se uvrstila mesti Torun (51 %) in Maribor (49,33 %), najslabše pa Celje (38,38 %) in Tartu (38 %).

64

SLIKA 15: DELEŽ OSEB S SREDNJO IZOBRAZBO

Osebe s srednjo izobrazbo

0102030405060

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 14-15 vidimo, da je bilo mesto Maribor na področju kakovosti delovne sile po obeh kazalnikih visoko uvrščen. Po kazalniku delež oseb s srednjo izobrazbo je bil drugi najboljši, po deležu diplomantov terciarnega izobraževanja pa je bil na tretjem mestu. 5. Infrastruktura Slika 16 prikazuje število mednarodnih rednih linij na letališčih ob mestih v letu 2007 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Mesta Celje, Tartu in Torun nimajo letališč, mesto Maribor pa ima letališče, vendar nima rednih letalskih linij. Največ jih je imelo mesto Dresden (49 mednarodnih linij), najmanj pa mesto Pécs (1 mednarodna linija). SLIKA 16: MEDNARODNA POVEZAVA LETALIŠČ

Povezava letališč

0102030405060

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Štev

ilo le

tov

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 17 prikazuje, iz koliko smeri je možen dostop v mesto z avtocest (število avtocest) v letu 2007 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Mesta Pécs in Tartu nimajo direktnega dostopa z avtocest, dostop v mesti Dortmund in Graz je možen iz štirih smeri, v mesta Maribor, Celje, Torun in Dresden pa je možen iz dveh smeri.

65

SLIKA 17: DOSTOP DO AVTOCEST

Dostop do avtocest

012345

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Mož

nost

dos

topa

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 18 prikazuje dostop do drugih večjih mest v minutah preko avtocest v letu 2007 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Mesti Pécs in Tartu nimata avtocest, zato smo upoštevali dostope preko navadnih cest. Najhitreje pridemo iz Celja v Ljubljano (45 minut), najdlje pa rabimo iz mesta Torun v Varšavo (196 minut) ter iz mesta Dresden v Berlin (108 minut). Iz Maribora v Ljubljano potrebujemo 80 minut (tretje mesto). SLIKA 18: DOSTOP DO GLAVNIH CENTROV PREKO AC

Dostop do centrov

050

100150200250

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

v m

in

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 19 prikazuje število direktnih mednarodnih povezav z vlakom v letu 2007 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Mesta Pécs, Torun in Tartu nimajo direktnih mednarodnih povezav z vlakom, največ (pet) jih imajo Maribor, Celje in Dortmund.

66

SLIKA 19: ŽELEZNIŠKE PROGE

Železniške proge

0123456

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Št. m

edna

rodn

ih p

ovez

av

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 20 prikazuje dostop do drugih večjih mest z vlakom v minutah v letu 2007 v mestih Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Graz, Torun in Tartu. Najhitreje se pride iz mesta Celje v Ljubljano (63 minut), najdlje pa se potrebuje iz mesta Pécs v Budimpešto (180 minut). Iz Maribora do Ljubljane potrebujemo z vlakom 108 minut. SLIKA 20: DOSTOP DO CENTROV Z ŽELEZNIŠKIM TRANSPORTOM

Železniški prevoz

0

50

100

150

200

MARIBOR

CELJE

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Traj

anje

pre

voza

v m

in

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 21 prikazuje dostop do interneta v odstotkih na gospodinjstvo v letu 2004 v mestih Maribor, Pécs, Dortmund in Tartu, v letu 2001 v mestu Dresden ter v mestu Torun v letu 2007. Najvišji dostop do interneta je imelo mesto Dortmund (62 %), najmanjšega pa mesti Maribor (27 %) in Pécs (18,3 %).

67

SLIKA 21: DOSTOP DO INTERNETA

IKT

010203040506070

MARIBOR PÉCS DRESDEN DORTMUND TARTU TORUN

Mesto

Vred

nost

i v %

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 16-21 vidimo, da je bilo med tistimi opazovanimi mesti, za katere smo lahko pridobili podatke, mesto Maribor na področju infrastrukture pri skoraj vseh kazalnikih (dostop do interneta, dostop do centrov z železniškim transportom, dostop do avtocest, dostop do glavnih centrov preko AC in železniške proge) uvrščen na prva tri mesta, razen po kazalniku mednarodne povezanosti letališč, kjer je uvrščen na zadnje mesto in po kazalniku dostop do interneta, kjer je uvrščen na predzadnje mesto. 6. Okolje Slika 22 prikazuje število prebivalcev na km2 zelene površine v letu 2004 v mestih Maribor, Dresden, Dortmund in Tartu ter v letu 2001 v mestih Pécs in Torun. Največ prebivalcev na km2 zelene površine je v mestu Pécs (77), najmanj pa v mestu Maribor (1) in Dortmund (13). SLIKA 22: ZELENA POVRŠINA

Zelena površina

0

20

40

60

80

100

MARIBOR PÉCS DRESDEN DORTMUND TARTU TORUN

Mesto

Vred

nost

i v k

m2/

preb

.

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Slika 23 prikazuje potrošnjo vode na m3 na prebivalca v letu 2004 v mestih Maribor, Pécs, Dresden, Dortmund, Tartu, Graz in Torun. Največjo potrošnjo vode na m3 na prebivalca je imelo mesto Graz, najmanjšo pa mesti Pécs (0,05 m3/preb.) in Maribor (0,08 m3/preb.).

68

SLIKA 23: POTROŠNJA VODE

Potrošnja vode (m3/preb.)

01020304050607080

MARIBOR

PÉCS

DRESDEN

DORTMUND

TARTUGRAZ

TORUN

Mesto

Vred

nost

i v (m

3/pr

eb.)

Vir: Lastna izdelava iz podatkov priloge 2. Iz analiz slik 22-23 vidimo, da je bilo med tistimi opazovanimi mesti, za katere smo lahko pridobili podatke, mesto Maribor na področju okolja po kazalniku zelene površine na zadnjem mestu, po kazalniku potrošnje vode pa na drugem. Hipotezo H3 in H6 smo preverili s pomočjo programa Expert Choice, kamor smo vnesli podatke iz priloge 2 in sicer po sledečih korakih: 1. Definiranje problema Najprej smo vnesli glavni cilj, ki je trenutna pozicija mesta Maribor med ostalimi izbranimi mesti, nato smo vnesli kriterije - področja (zaposlenost, blaginja prebivalcev, populacijski trendi, kakovost delovne sile, infrastruktura in okolje), atribute (kazalniki po posameznih področjih) in alternative (Maribor, Celje, Pécs, Dresden, Dortmund, Tartu, Graz in Torun). 2. Izločanje nesprejemljivih alternativ Glede na vsak kriterij smo z metodo AHP primerjali mesta, za katera smo dobili podatke. Mesto, katerih podatkov posameznega kriterija nismo dobili, smo izločili iz tistega kriterija. Tako smo iz kriterija (i) zaposlenost izločili mesta Dortmund in Graz, saj nimamo podatkov o registriranih brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo; (ii) blaginja prebivalcev izločili mesto Dortmund, saj nimamo podatkov o povprečni mesečni bruto plači, (iii) infrastruktura izločili mesti Celje in Graz, saj nimamo podatkov o IKT; (iv) okolje izločili mesti Celje in Graz, saj nimamo podatkov o zeleni površini ter o potrošnji vode v Celju. 3. Strukturiranje problema Slika 24 prikazuje strukturiranje problema za kriterij zaposlenost. Na enak način smo strukturirali problem za ostale kriterije. Najvišji nivo je glavni cilj, sledi mu kriterij in podkriteriji ter alternative. Pri določanju preferenc do alternativ glede na atribut smo uporabili »bottom up« pristop.

69

SLIKA 24: STRUKTURIRANJE PROBLEMA S POMOČJO ODLOČITVENEGA DREVESA ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST V PROGRAMU EXPERT CHOICE

4. Presojanje pomembnosti kriterijev in preferiranosti alternativ po posameznih kriterijih Iz matrike primerjav smo izračunali uteži. Takšen način je zelo natančen, z njim pa smo lahko ocenili konsistentnost primerjav. Tabela 12 prikazuje vrednosti uteži, ki smo jih po lastni presoji, s pomočjo obstoječih empiričnih podatkov, določili glede na pomembnost posameznega kriterija v primerjavi s pomembnostjo drugih kriterijev v okviru področja. Pri določanju uteži smo uporabili primerjavo po parih, kjer smo določili, kolikokrat je en kriterij pomembnejši od drugega. Tako je npr. podkriterij delež delovno aktivnega prebivalstva enako pomemben kot stopnja registriranih brezposelnih ter 1,5 krat pomembnejši kot delež registriranih brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo in kot delež zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju, kar je razvidno tudi s slike 27.

70

TABELA 12: UTEŽI KRITERIJEV PO PODROČJIH

PODROČJE KAZALNIKI UTEŽ Delež delovno aktivnega

prebivalstva 0,30

Stopnja registrirane brezposelnosti

0,30

Delež registriranih brezposelnih s post-

sekundarno izobrazbo

0,20

Zaposlenost oz. brezposelnost

Delež zaposlenih v

dejavnostih temelječih na znanju

0,20

Delež povprečne bruto mesečne plače

0,30

Stanovanjski sklad 0,25

Blaginja

prebivalcev Pričakovana starost 0,45

Naravni prirast 0,25 Selitveni prirast 0,25

Populacijski trendi

Rast prebivalstva 0,50 Delež diplomantov

terciarnega izobraževanja 0,50

Kakovost delovne sile Delež oseb s srednjo

izobrazbo 0,50

Mednarodna povezava letališč

0,20

Dostop do avtocest 0,20 Dostop do glavnih centrov

preko AC 0,20

Železniške proge 0,10 Dostop do drugih glavnih

centrov z železniškim transportom

0,10

Infrastruktura

IKT 0,20 Zelena površina 0,75 Okolje Potrošnja vode 0,25

Vir: Lasten model. Podatke o mestih glede na atribute smo vnesli direktno ter merili vrednosti mest s pomočjo naraščajoče oz. padajoče vrednostne funkcije. Tako smo merili vrednosti mest glede na kriterij (i) zaposlenost za atribut zaposleni v dejavnosti znanje direktno, za atribut delovno aktivno prebivalstvo s pomočjo naraščajoče vrednostne funkcije, za atributa registrirana brezposelnost in registrirani brezposelni s post - sekundarno izobrazbo pa padajočo vrednostno funkcijo; (ii) blaginja prebivalcev za atributa povprečna mesečna bruto plača in pričakovana starost z naraščajočo vrednostno funkcijo, atribut stanovanjski sklad pa direktno; (iii) populacijski trendi za vse atribute z naraščajočo vrednostno funkcijo; (iv) kakovost delovne sile za oba atributa naraščajočo vrednostno funkcijo; (v) infrastruktura za atribut IKT direktno, za atributa dostop do centrov z vlakom in dostop do centrov preko AC s padajočo vrednostno funkcijo, atribute mednarodna povezava letališč, dostop do AC in železniške proge pa z naraščajočo

71

vrednostno funkcijo; (vi) okolje za atribut poraba vode s padajočo vrednostno funkcijo, za atribut zelena površina pa z naraščajočo vrednostno funkcijo. V prilogi 4 so prikazani posamezni vnosi načinov merjenja vrednosti alternativ. SLIKA 25: VNOS PODATKOV ZA KRITERIJ KAKOVOST DELOVNE SILE

Slika 25 prikazuje vnos podatkov za kriterij kakovost delovne sile, za atributa diplomanti terciarnega izobraževanja in osebe s srednjo izobrazbo, s pomočjo naraščajoče linearne funkcije. Slika 26 prikazuje naraščajočo linearno funkcijo za atribut osebe s srednjo izobrazbo. SLIKA 26: VREDNOTENJE ALTERNATIV S POMOČJO VREDNOSTNE FUNKCIJE ZA ATRIBUT OSEBE S SREDNJO IZOBRAZBO

Slika 27 prikazuje pomembnost podkriterijev glede na kriterij zaposlenost, pri čemer smo uporabili grafični način primerjave po parih. Iz slike vidimo, da je atribut delovno aktivno prebivalstvo enako pomemben kot stopnja registrirane brezposelnosti, hkrati pa je 1,5 krat pomembnejši kot delež registriranih brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo in delež zaposlenih v dejavnostih, ki temeljijo na znanju. Takšne vrednosti za uteži smo izbrali, saj je najpomembnejše, da je zaposlenih čim več ljudi in nezaposlenih čim manj, manj pomembna

72

atributa pa sta delež brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo in delež zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju. Grafičen način smo uporabili še za kriterije blaginja prebivalcev in populacijski trendi (priloga 3). Pri blaginji prebivalcev je najpomembnejši atribut pričakovana starost, saj je posledica ugodnih življenjskih razmer, sledi mu bruto plača, ki povečuje zadovoljstvo prebivalcev ter stanovanjski sklad, ki je najmanj pomemben. Pri populacijskih trendih je najpomembnejši atribut rast prebivalcev, ki se povečuje, kadar ljudi ne skrbi prihodnost, sledita pa mu naravni in selitveni prirast, ki se povečujeta ob naraščajočem standardu. Lokalne vrednosti mest za kriterij zaposlenost, blaginja prebivalcev in populacijski trendi so prikazane na slikah v prilogi 5 (vrednosti alternativ po distributivnem načinu sinteze) in v tabeli 13. SLIKA 27: GRAFIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST

Slika 28 prikazuje presojanje pomembnosti podkriterijev glede na kriterij kakovost delovne sile, pri čemer smo uporabili verbalni način primerjave po parih. Vidimo, da je atribut diplomanti terciarnega izobraževanja enako pomemben kot atribut osebe s srednjo izobrazbo, saj je pomembno, da imamo čim več oseb, ki končajo srednjo izobrazbo ter jih lahko spodbujamo za nadaljnje šolanje, hkrati pa jih to šolanje tudi čim več konča. Verbalni način smo uporabili še za kriterij okolje (priloga 3), kjer je atribut zelena površina zmerno pomembnejši od manjše porabe vode, saj večja zelena površina nudi prostor za kolesarke in sprehajalne steze ter druge prostoročne aktivnosti, hkrati pa pripomore k čistejšemu okolju. Lokalne vrednosti mest za kriterij kakovost delovne sile in kriterij okolje so prikazane na slikah v prilogi 5 in v tabeli 13.

73

SLIKA 28: VERBALNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ DELOVNA SILA

Slika 29 prikazuje presojanje pomembnosti podkriterijev glede na kriterij infrastrukturo, pri čemer smo uporabili numerični način primerjave po parih. Vidimo, da je atribut mednarodna povezava letališč enako pomemben kot atributi dostop do avtocest, dostop do večjih centrov preko avtocest in IKT ter dvakrat pomembnejši kot atributa železniške proge in dostop do centrov z vlakom. Za mesto je v sodobnem svetu ena izmed najpomembnejših transportov letalska povezava ter povezava preko avtocest, za lažje komuniciranje pa je pomemben razvoj internetnih omrežij, zato imajo ti atributi večje uteži. Lokalne vrednosti mest za kriterij infrastruktura so prikazane na sliki v prilogi 5 in v tabeli 13. SLIKA 29: NUMERIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ INFRASTRUKTURA

Tabela 13 prikazuje posamezne lokalne vrednosti glede na atribute, pri čemer so upoštevana mesta, za katera smo dobili podatke.

74

TABELA 13: LOKALNE VREDNOSTI MEST GLEDE NA ATRIBUTE

KRITERIJ / ATRIBUT

MARIBOR CELJE PÉCS DRESDEN DORTMUND TARTU GRAZ TORUN

ZAPOSLENOST 0,146 0,150 0,181 0,178 0,196 0,149 Delež delovno

aktivnega prebivalstva 0,167 0,180 0,174 0,171 0,216 0,092

Stopnja registrirane brezposelnosti

0,156 0,159 0,175 0,165 0,180 0,165

Delež registriranih brezposelnih s post-

sekundarno izobrazbo

0,148 0,148 0,181 0,162 0,182 0,179

Delež zaposlenih v dejavnostih temelječih

na znanju

0,099 0,095 0,201 0,222 0,203 0,180

BLAGINJA PREBIVALCEV

0,153 0,142 0,133 0,153 0,133 0,169 0,116

Delež povprečne bruto mesečne plače

0,141 0,144 0,145 0,096 0,135 0,203 0,137

Stanovanjski sklad 0,164 0,145 0,105 0,178 0,115 0,178 0,113 Pričakovana starost 0,154 0,140 0,141 0,177 0,141 0,142 0,104 POPULACIJSKI

TRENDI 0,078 0,145 0,120 0,097 0,130 0,116 0,162 0,152

Naravni prirast 0,124 0,127 0,116 0,147 0,123 0,106 0,128 0,129 Selitveni prirast 0,116 0,123 0,122 0,121 0,12 0,149 0,133 0,115

Rast prebivalstva 0,037 0,166 0,12 0,059 0,138 0,104 0,193 0,183 KAKOVOST

DELOVNE SILE 0,127

0,100 0,110 0,174

0,107

0,145

0,113

0,124

Delež diplomantov

terciarnega izobraževanja

0,116 0,093 0,104 0,223 0,088 0,184 0,089 0,104

Delež oseb s srednjo izobrazbo

0,139 0,108 0,115 0,124 0,127 0,107 0,137 0,143

INFRASTRUKTURA 0,216 0,036 0,292 0,348 0,063 0,044 Mednarodna povezava

letališč 0 0,015 0,721 0,265 0 0

Dostop do avtocest 0,250 0 0,250 0,500 0 0 Dostop do glavnih centrov preko AC

0,280 0,086 0,215 0,334 0,075 0,009

Železniške proge 0,455 0 0,091 0,455 0 0 Dostop do drugih glavnih centrov z

železniškim transportom

0,209 0,045 0,161 0,299 0,181 0,104

IKT 0,229 0,069 0,139 0,233 0,120 0,210 OKOLJE 0,067 0,325 0,115 0,065 0,261 0,168

Zelena površina 0,005 0,348 0,118 0,059 0,299 0,172 Potrošnja vode 0,254 0,254 0,108 0,083 0,146 0,154

Vir: Lastna izdelava. 5. Sinteza – računanje končnih vrednosti alternativ S pomočjo sinteze smo dobili vrednosti alternativ in sprejeli odločitev o končni izbiri alternative. Na razpolago smo imeli dva načina sinteze (distributiven in idealen), pri čemer smo se odločili za distributiven način, saj med seboj primerjamo mesta in želimo izbrati tisto mesto, ki je boljše glede na druga izbrana mesta. V našem primeru nismo mogli dobiti končnih vrednosti vseh alternativ, saj nismo imeli vseh podatkov o vseh mestih glede na vse izbrane kriterije, zato smo za vsa mesta računali in upoštevali lokalne vrednosti. Tako smo vzeli za alternative mesta, za katere smo dobili podatke, vrednosti izbora pozicije mesta Maribor pa

75

temeljijo na kriterijih zaposlenost, blaginja prebivalcev, populacijski trendi, kakovost delovne sile, infrastruktura in okolje. Končne vrednosti alternativ smo izračunali za mesta, za katera smo lahko pridobili vse podatke, in sicer Maribor, Pécs, Dresden,Tartu in Torun, kar je razvidno iz slike 30. Pri vnosu kriterijev smo uporabili primerjavo po parih, pri čemer smo upoštevali, da so vsi kriteriji enako pomembni. Najboljša alternativa je mesto Dresden s končno vrednostjo 0,231. Sledijo ji mesta Tartu s končno vrednostjo 0,200, Pécs z vrednostjo 0,198 in Torun z vrednostjo 0,189. Alternativa mesto Maribor je s končno vrednostjo 0,182 na zadnjem mestu in je tako tudi najslabša alternativa. Stopnja nekonsistence je 0 in je manj od 0,1, zato lahko dobljene izide uporabimo za odločanje. SLIKA 30: KONČNE VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE GLEDE NA CILJ: POZICIJA MESTA MARIBOR

Slika 31 prikazuje podrobnejši izid končnih vrednosti alternativ, dobljen z distributivnim načinom za cilj pozicija mesta Maribor.

76

SLIKA 31: PODROBNEJŠI IZID KONČNIH VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE

V prilogi 5 so prikazane vrednosti alternativ po distributivnem načinu sinteze za kriterije, pri čemer je stopnja nekonsistence vedno enaka 0. Razvidno je, da je glede na kriterij zaposlenost (slika 1), najboljša alternativa mesto Tartu z vrednostjo 0,196. Mesto Maribor je z vrednostjo 0,146 na zadnjem mestu in je tako tudi najslabša alternativa. Glede na blaginjo prebivalcev (slika 2) je najboljša alternativa mesto Graz z vrednostjo 0,169, sledita pa mu alternativi mesto Maribor in mesto Dresden z vrednostjo 0,153. Najslabša alternativa je mesto Torun z vrednostjo 0,116. Pri populacijskih trendih (slika 3) je najboljša alternativa mesto Graz z vrednostjo 0,162, najslabša pa mesto Maribor z vrednostjo 0,078. Najboljšo vrednost pri kakovosti delovne sile (slika 4) ima alternativa mesto Dresden, in sicer 0,174, najslabše pa mesto Celje z vrednostjo 0,100. Alternativa mesto Maribor je na tretjem mestu z vrednostjo 0,127. Glede na infrastrukturo (slika 5) ima najboljšo vrednost alternativa mesto Dortmund z vrednostjo 0,348, najslabšo pa alternativa Pécs z vrednostjo 0,036. Alternativa mesto Maribor je na tretjem mestu z vrednostjo 0,216. Najslabša alternativa pri okolju (slika 6) je mesto Dortmund z vrednostjo 0,065, sledi mu mesto Maribor z vrednostjo 0,067, najboljša pa alternativa mesto Pécs z vrednostjo 0,325. 6. Analiza občutljivosti S pomočjo analize občutljivosti lahko s spreminjanjem uteži kriterijev spreminjamo vrstni red alternativ. Tako vidimo, koliko moramo spremeniti utež posameznega kriterija, da postane določena alternativa sprejemljiva za odločevalca. Na razpolago imamo sledeče prikaze: performance, dynamic, gradient, head to head in 2D plot.

77

Na sliki 32 so prikazani pristopi performance, dynamic, gradient in head to head za kriterij populacijski trendi. Slika performance nam pokaže, da je pri kriteriju populacijski trendi, najboljša alternativa Graz, najslabša pa mesto Maribor. Glede na naravni prirast je najboljša alternativa mesto Dresden, najslabša pa mesto Tartu, glede na selitveni prirast je najboljša alternativa mesto Torun, najslabša pa mesto Maribor, glede na rast prebivalstva pa je najboljša alternativa mesto Graz, najslabša pa mesto Maribor. V primeru povečanja uteži za selitveni prirast (na 0,7) postane najboljša alternativa mesto Tartu, najslabša pa še vedno ostane mesto Maribor. Takšno povečanje uteži je samo primer, saj gre za izjemno veliko povečanje uteži, ki ga sposoben odločevalec ne bi naredil. Slika dynamic prikazuje trakove, s katerimi lahko spreminjamo vrednosti alternativ. Razvidno je, da je najboljša alternativa mesto Graz, v primeru, da znašajo uteži za naravni in selitveni prirast 25 %, za rast prebivalstva pa 50 %. Če bi spremenili uteži na (leva stran), bi se ustrezno spremenile tudi vrednosti alternativ na desni strani. Slika gradient prikazuje, da bi s povečanjem uteži za naravni prirast na več kot 0,84 alternativa mesto Dresden postala boljša od alternative mesto Graz, najslabša alternativa pa postane mesto Tartu. V primeru povečanja uteži na 0,75 postane najslabša alternativa mesto Tartu, najboljša pa ostane mesto Graz. Takšno povečanje uteži je ponovno samo primer, saj gre za izjemno veliko povečanje uteži, ki ga sposoben odločevalec ne bi naredil. Slika head to head prikazuje primerjavo med alternativama mesto Maribor in mesto Celje. Glede na vse tri atribute populacijskih trendov je boljša alternativa mesto Celje. Prikazi za kriterije zaposlenost, blaginja prebivalcev, kakovost delovne sile, infrastruktura in okolje za grafe performance, dynamic, gradient in head to head so v prilogi 6.

78

SLIKA 32: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA CILJ S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI

SLIKA 33: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Z 2D PLOT

Slika 33 prikazuje analizo občutljivosti z 2D plot za atributa selitveni prirast (y-os) in rast prebivalstva (x-os), kjer je alternativa mesto Maribor, dominirana alternativa. Slika 34 pa prikazuje analizo občutljivosti z 2d plot za kriterij populacijski trendi glede na cilj, kjer je najslabša alternativa mesto Maribor, najboljša pa mesto Graz. Področje je razdeljeno na štiri kvadrante. Najboljša alternativa je prikazana v zgornjem desnem kotu (bliže kot je desnemu

79

zgornjemu kotu, boljša je alternativa), najslabša pa v spodnjem levem kotu (bliže kot je levemu spodnjemu kotu, slabša je alternativa). SLIKA 34: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Z 2D PLOT ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI GLEDE NA CILJ

Hipotezo H4 smo preverili tako, da smo opazovana mesta, za katere smo pridobili podatke, razvrstili v štiri kvartale glede na posamezen indikator. Mesta z najboljšimi rezultati se nahajajo v 1. kvartalu, tista z najslabšimi rezultati pa v 4. kvartalu. Pomagali smo si z rezultati analize občutljivosti, tako da smo upoštevali vrednosti alternativ za posamezen kriterij (tabela 11). V 4. kvartal smo uvrstili mesta, ki imajo vrednosti med 0 in 0,1, v 3. kvartal smo uvrstili mesta z vrednostmi med 0,101 in 0,2, v 2. kvartal smo uvrstili mesta z vrednostmi med 0,201 in 0,3, v 1. kvartal pa smo uvrstili mesta z vrednostmi med 0,301 in 0,4. Iz tabele 14 vidimo, da se je mesto Maribor nahajalo v 3. kvartalu pri indikatorjih zaposlenost, blaginja prebivalcev in kakovost delovne sile, v 4. kvartalu pa se je nahajal pri indikatorjih populacijski trendi in okolje. Pri indikatorju infrastruktura se je nahajal v 2. kvartalu.

80

TABELA 14: RAZPOREDITEV MEST V KVARTALE GLEDE NA POSAMEZEN KRITERIJ

INDIKATOR

4. KVARTAL (0-0,1)

3. KVARTAL (0,101-0,2)

2. KVARTAL (0,201-0,3)

1. KVARTAL (0,301-0,4)

ZAPOSLENOST MARIBOR, TORUN, CELJE, PÉCS, TARTU,

DRESDEN

BLAGINJA PREBIVALCEV

MARIBOR, TORUN, CELJE, PÉCS, TARTU,

GRAZ, DRESDEN

POPULACIJSKI

TRENDI

MARIBOR, DRESDEN

TORUN, CELJE, PÉCS, TARTU,

GRAZ, DORTMUND

KAKOVOST

DELOVNE SILE

CELJE MARIBOR, TORUN, PÉCS, TARTU, GRAZ,

DRESDEN, DORTMUND

INFRASTRUKTURA PÉCS, TORUN, TARTU

MARIBOR, DRESDEN

DORTMUND

OKOLJE MARIBOR, DORTMUND

TORUN, DRESDEN

TARTU PÉCS

Vir: Lastna izdelava. Pri hipotezi H5 smo predvideli, da bo Maribor čez 15 let s pomočjo ustreznega razvojnega načrta, prešel iz 3. v 2. kvartal. Z analizo mest smo ugotovili, da se pri indikatorjih populacijski trendi in okolje Maribor nahaja v 4. kvartalu, zato bomo za te indikatorje upoštevali prehod iz 4. v 3. kvartal. Ponazorili smo tudi razvoj dveh mest, in sicer Barcelone in Glasgowa, ki sta že šli skozi prvi korak preporoda (oblikovanje vizije in strategije), njuni dosežki pa so lahko za vzgled pri oblikovanju vizije in strategije mesta Maribor. Podravje je kot peta največja slovenska regija, z drugim največjim mestom v Sloveniji - Mariborom, med dvanajstimi slovenskimi regijami, šele na sedmem mestu po ravni regionalnega BDP na prebivalca. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je na različnih področjih pridobil številne možnosti in priložnosti, da postane eno izmed najuspešnejših regijskih središč v srednji Evropi. Ta priložnost pa se še vedno ni izkoristila na številnih področjih in Maribor je še vedno »mesto preteklosti«, zanj pa velja neprepoznavnost navzven in nepovezanost v regiji. Tako je npr. v zadnjih treh letih delež zaposlenih v dejavnosti znanje padlo iz 17 % na 15,8 %, v zadnjih petih letih je padel delež povprečne mesečne bruto plače v primerjavi s Slovenijo za skoraj 1 %, zmanjšala se je pričakovana starost, naravni prirast in povečal se je selitveni prirast. Na področju infrastrukture letališče Maribor nima več redne letalske linije, gradnja avtocest in železniških prog poteka počasi, svoje pa prispeva tudi gospodarska kriza zadnjih nekaj mesecev.

81

Za dosego cilja razvoja mesta Maribor in prehoda v »mesto prihodnosti«, je potrebno opredeliti jasno vizijo, ki jo bo spremljala kvalitetna strategija na vseh področjih, sicer se Maribor ne bo razvijal in izkoristil vseh priložnosti oz. možnosti, ki jih ima. S tem pa tudi ne bo prešel iz 3. v 2. kvartal oz. iz 4. v 3. kvartal. V nadaljevanju sta navedena primera oblikovanja vizije in strategije za špansko mesto Barcelona s 1,5 milijoni prebivalcev in škotskega mesta Glasgow z milijonom prebivalcev. Barcelona se nahaja v pokrajini Katalonija in je mesto, ki je izolirano od drugih ekonomskih centrov, kljub temu pa dominira v svoji regiji, leta 1992 pa je bila tudi nosilka poletnih olimpijskih iger, po koncu katerih je ekonomija začela padati. V 80. letih prejšnjega stoletja je bila brezposelnost v Barceloni skoraj 20 %, zaradi pomanjkanja investicij je tekstilna industrija začela upadati, 40 % delovne sile je bilo zaposlene v industriji, primanjkovalo je velikih podjetij, transportna infrastruktura je bila v slabem stanju, finančne storitve so bile slabo razvite, prav tako tudi telekomunikacija. Leta 2000 je Barcelona izvedla strateški načrt s sledečimi strateškimi potezami: (i) zmanjšanje socialnega neravnovesja; (ii) izobraževanje in človeški viri; (iii) razvoj mesta kot kulturnega, trgovskega in turističnega centra; (iv) izboljšanje javnih storitev in infrastrukture; (v) industrijski razvoj; (vi) skrb za pospešitev poslovnih (finančnih) storitev (Kresl 2007, 65-68). Barcelona predstavlja središče kompleksnega »več-središčnega mrežnega – regijskega« modela, v katerem se nahajajo tri večja mesta in nekaj srednje velikih ter manjših mest, med katerimi je Barcelona največja in gospodarsko najpomembnejša. Vsako mesto ima več povezav z ostalimi mesti na različnih ravneh, kar je posebnost t.i. »barcelonskega modela«. Takšna struktura se odraža tudi v oblikovanju in izvajanju strateškega načrtovanja. Strateški načrt regije ni enak strateškemu načrtu mesta, saj ima Barcelona jasno strukturo upravljanja, medtem ko mora regija takšno strukturo še vzpostaviti. Vzpostaviti mora soglasje med mesti, ki so osredotočena samo na lasten razvoj in prihodnost. Za oblikovanje skupne vizije mest v regiji, so ustanovili komisije, ki se osredotočajo na posamezna področja. V strateškem načrtu o teritorialni povezanosti je poudarek na: (i) ustvarjanje primernega okvira za doseganje konsenza v procesu odločanja; (ii) promoviranje prostorskega načrtovanja, ki bo povezovalo mobilnost, dostopnost in urbanizem; (iii) ustvarjanje mehanizmov za nadzor prostorskega načrtovanja, ki bodo lajšali odločanje v širši regiji. Vizija se osredotoča na tri ključne točke, in sicer (i) uporaba inovacij, kreativnosti in znanja, kar bo omogočilo konkurenčnost mesta kakor tudi regije; (ii) razvoj regionalne produktivnosti, ki bo omogočila trajnostni razvoj in socialni napredek; (iii) zagotovitev učinkovitega upravljanja regije (Kresl 2007, 125). Za dosego vizije se osredotočajo na aktivnosti v treh smereh, kar je prikazano s sliko 35, in sicer: (i) z gospodarskim razvojem, temelječim na trajnostnih načelih in zaposlenosti; (ii) s teritorialnim modelom in mobilnostjo; (iii) s kulturo koeksistence, družbene povezanosti in sodelovanja (Associacio pla estrategic de Barcelona 2000).

82

SLIKA 35: STRATEŠKI NAČRT BARCELONE

Vir: Prirejeno po Associacio pla estrategic de Barcelona (2000). Za vsako smer delovanja so določili nabor 5 – 12 kazalnikov, s katerimi se identificirajo posamezna problemska področja. Vsaki skupini kazalnikov se nato dodeli skupina 5 – 11 ciljev, ki jih želijo doseči, na vsak cilj pa je vezanih več ukrepov, ki jim je potrebno slediti. Cilji, ki jih regija želi doseči v okviru najnovejšega načrta je postati območje v Evropski uniji, ki bo v največji meri uspelo izkoristiti svoj potencial v visokih tehnologijah in ekonomiji znanja. Vizija Barcelone do leta 2015 je, da bo mestno gospodarstvo temeljilo na dejavnostih z visoko stopnjo dodane vrednosti in inovativni kulturi, s čimer bo prišlo do preboja novih sektorjev in dejavnosti (avdiovizualni sektor, dizajn,…). Uvajajo tudi nove načine urbanega transporta, ki bo povečal mobilnost in izobraževalni sitem, ki bo usposobljenost ljudi za nove, sofisticirane dejavnosti ter bo hkrati tudi učinkovit. Tako bi se naj zmanjšalo število ljudi, ki predčasno opustijo izobraževanje, kar bodo dosegli z boljšim socialnim položajem učiteljev in z njihovo udeležbo v procesih upravljanja izobraževalnih institucij. Barcelona se osredotoča predvsem na znanje in vidi v njem konkurenčno prednost. Za dosego tega cilja pa morajo postati univerze gonilo razvoja ter se s poklicnimi in poslovnimi šolami internacionalizirati (Bobek 2007). Hkrati pa se Barcelona osredotoča tudi na kakovost življenja in se po vzoru Richarda Floride definira kot »odprto mesto« ter se zavzema še na nadaljnji razvoj transporta, bivanja, infrastrukture, izboljšanje lokalnega upravljanja in načrtovanja ter močnejšega mreženja z regijami v Evropski uniji. S takšnimi pristopom je uspela razviti konkurenčno moč na sledečih področjih: logistika, aeronavtika, bio-farmacija, elektro-mehanika ter finančne, turistične in medijske storitve (Kresl 2007, 126).

POTREBNE

OKOLIŠČINE

Kultura koeksistence, družbena povezanost in

sodelovanje

Teritorialni model in mobilnost

Gospodarski razvoj

83

Nadalje je Glasgow primer mesta s propadajočo industrijo, ki mu je uspelo pridobiti mednaroden ugled kot mesto, ki ga spremlja post-industrijska zgodba uspeha. Rast zaposlenosti v storitvenem sektorju, ponovna oživitev mestnega jedra in številni drugi dogodki so spremenili njegovo zaznavo (Bailey, Docherty in Turok 2002, 136). Postalo je mesto umetnosti, arhitekture in dizajna. Med leti 1999 – 2005 so bili cilji Glasgowa sledeči: povečanje BDP na prebivalca za 3,5 % letno, povečanje zaposlenosti na 30.000, zmanjšanje brezposelnosti na 9 %, zmanjšanje socialnega neravnovesja in razpoloviti neuporabljena zemljišča. S strategijo je uspela Glasgowu rast gospodarstva, odpiranje delovnih mest v finančnem sektorju in ekonomiji znanja ter posledično zmanjšanje nezaposlenosti in socialnega neravnovesja. Področja, kjer so še potrebne izboljšave pa so ostala prepočasno zmanjševanje neuporabljenih zemljišč, visoka stopnja gospodarske neaktivnosti in krčenje poslovnega področja (Kane 2007). 10 letna vizija Glasgowa je dvigniti se na vrednostni lestvici, povečati vsesplošno blaginjo in ravnati ekonomično z okoljem (slika 36). Strategija Glasgowa se je osredotočila na večjo specializacijo, inovativnost in produktivnost, gospodarsko rast, kulturo ter okolje. S pomočjo strategije želijo doseči povečanje BDP (prehod iz 2. v 1. kvartal), izboljšati produktivnost delovne sile (prehod iz 4. v 2. kvartal), povečanje števila zaposlenih (doseči škotsko povprečje) in izboljšal kakovost življenja (povzpeti se med 40 najboljših mednarodnih mest) (Kane 2007).

84

SLIKA 36: VIZIJA, PRIORITETE IN PODROČJA MESTA GLASGOW

Vir: Prirejeno po Kane (2007). Razvojna strategija mesta Glasgow je tako razdeljena na štiri glavna področja znotraj katerih so postavljeni številni strateški cilji. Ta področja so sledeča (Glasgow City Council 2006): 1. Ljudje: osredotočenost predvsem na kakovostnem načrtu stanovanjske izgradnje. Naselja

bodo zaustavila padanje populacije, pritegnila bodo investitorje, ustrezna gradnja in materiali pa bodo pripomogli k manjši porabi energije. Glasgow bo postalo poseljeno mesto z energetsko učinkovitimi stavbami v privlačni soseščini. V bližini se bodo nahajale trgovine, transport, šole, službe, zdravstveni zavodi, restavracije, športni centri,...

2. Zaposlitev: Glasgow je središče zaposlitve in podjetništva ter teži k visoko kakovostnim

delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo. Cilj je doseči: (i) high-tech mesto (raziskave in razvoj ter high-tech industrija); (ii) poslovno mesto (finančne storitve); (iii) potrošniško mesto (trgovine, turizem, kultura in zabava).

3. Infrastruktura: potrebna je učinkovita transportna infrastruktura, zadostna vodna in

kanalizacijska kapaciteta, pravilno ravnanje z odpadki in obnovljivimi viri energije.

VIZIJA

Prioriteta 1 Dvig na vrednostni

lestvici

PRIORITETE

Prioriteta 2 Vsesplošna blaginja

Prioriteta 3 Ekonomično okolje

Zgraditi glavno središče Izobraževanje v ospredju ekonomije

Podjetniška kultura Glasgow - Edinburg: sodelovanje

Vodje na strateškem področju preobrazbe Delo za brezposelne

Internacionalna pozicija

OSNOVNA PODROČJA

PODPORNA PODROČJA

Uspeh s pomočjo specializacije Ustvarjanje

boljših poslovnih povezav Večja

produktivnost s pomočjo inovacij, veščin in kreativnosti

Boljši začetek za vse mlade ljudi Kultura

vseživljenjskega učenja Ustvariti boljše

soseščine in lokalna regeneracija

Na vrh urbanih destinacij v VB Prostor, ki podpira

ljudi in talent Zelene površine Izboljšanje okolja

»metropolitanska« naklonjenost, sprejemljive rešitve, ekonomija za vse, inovativno financiranje

OPERATIVNA PODROČJA

85

4. Okolje: Glasgow ima veliko naravnih rezervatov, parkov in zelenih površin, kar privlači prebivalce, turiste in tudi investitorje. Vendar v mestu še vedno obstajajo področja, ki imajo zelo revno okolje in zaradi le-teh nazadujejo področja z visoko razvitim okoljem, saj ne morejo pokriti vseh potreb po športu, preživljanju prostega časa in druženju.

Iz navedenih primerov mest Barcelone in Glasgowa, lahko rečemo, da bo mesto Maribor ob ustrezni viziji in strategiji na področjih zaposlenost, blaginja prebivalcev in kakovost delovne sile čez 15 let prešel iz 3. v 2. kvartal oz. na področjih populacijski trendi in okolje iz 4. v 3. ali celo 2. kvartal, s čimer lahko potrdimo hipotezo H5. Konkurenčne prednosti, ki bi jih Maribor moral izkoristiti v večji meri so predvsem: (i) lokacija (bližina sosednjih držav in večjih mest); (ii) izgled mesta (lepa pokrajina, možnost turizma, športnih dogodkov,…), (iii) izobraževanje (univerza, številne fakultete in drugi visokošolski zavodi,…); (iv) značilnost mesta (festival Lent, Zlata lisica, najstarejša trta,…); (v) infrastruktura (gradnja avtocestnega križa, bližina letališča,…). Vizija Maribora mora biti predvsem izboljšanje blaginje vseh prebivalcev in življenjskega standarda, kar bo pripomoglo k povečanje konkurenčne prednosti. Razvojna strategija se mora osredotočati na področja, kjer smo z analizo mesta ugotovili, da nima oz. ima slabo izkoriščene konkurenčne prednosti:

Zaposlenost: Na področju zaposlenosti je potrebno povečati delovno aktivno prebivalstvo, zmanjšati vsesplošno brezposelnost in odpraviti brezposelnost oseb s post-sekundarno izobrazbo ter povečati delež zaposlenih v dejavnostih povezanih z znanjem. Potrebna je čim večja kooperacija med univerzami, inštituti in drugimi visokošolskimi zavodi, ki bodo omogočili pretok študentov, večjo izobraženost in inovativnost. Potrebno je tudi njihovo sodelovanje s podjetji, ki bodo zaposlovala sposobne in izobražene ljudi ter vlagala v R&R, hkrati pa bodo izobraževalne inštitucije pripomogla k vseživljenjskemu učenju in dodatnemu izobraževanju zaposlenih. Mesto bo pridobilo novo znanje in nove ideje, nova delovna mesta, večje zadovoljstvo prebivalcev ter bo privlačno za ustvarjalne ljudi.

Blaginja prebivalcev: Na področju blaginje prebivalcev je potrebno povečati povprečne bruto plače na raven povprečja v Sloveniji (če že ne preseči teh plač) ter povečati pričakovano starost. Mesto mora podpirati in nagrajevati inovativna podjetja, razvojne projekte, spodbujati mobilnost, izboljšati transportne povezave in investirati v razvoj mesta. Izboljšati mora zdravstveni sistem s skrajševanjem čakalnih dob, izobraževanjem zdravstvenih delavcev in vlaganjem v novo tehnologijo. Pomagati mora revnim z dodelitvijo kreditov, javnim transportom, iskanjem služb, brezplačnim izobraževanjem,…

86

Populacijski trendi: Na področju populacijskih trendov je potrebno ustvariti prijazno okolje, ki bo spodbujalo priseljevanje namesto odseljevanja, rast prebivalstva in povečanje naravnega prirasta. Zagotoviti mora dovolj stanovanj in prostih delovnih mest, učinkovit zdravstveni sistem, povezanost izobraževalnih institucij, možnost ustvarjanja na kulturnem področju in udejstvovanja na športnem področju.

Kakovost delovne sile: Na področju kakovosti delovne sile je potrebno spodbujati prebivalce k izobraževanju in jim omogočiti izobrazbi primerno zaposlitev, spodbujati podjetja k zaposlovanju kvalificiranih delavcev, udeleževanju pri projektih, motiviranju delavcev, štipendiranju mladih, predvsem pa zadržanje nadarjenih posameznikov v mestu. Osredotočiti se mora na izboljšanje kakovosti poslovnega okolja in pritegnitev domačih in tujih investicij.

Okolje: Na področju okolja je potrebno povečati urejenost zelenih površin, sprehajalnih poti, kolesarskih stez in parkov. Ljudi je potrebno spodbujati k ohranjanju in manjši porabi naravnih virov, manjši porabi energije in vode ter ohranjanju čistega okolja. Za uresničitev vseh ciljev, ki si jih mesto zastavi, pa je potrebno imeti pravega voditelja mesta, ki bo sodeloval s prebivalci, upošteval njihove želje in potrebe ter oblikoval blagovno znamko, ki bo ponazarjala konkurenčne prednosti mesta. 6.5. Rezultati raziskave Hipoteza H1 je bila, da je razvoj mesta Maribor slabši od obravnavanih primerljivih mest, zato mesto potrebuje korenite spremembe. To hipotezo smo preverili s pomočjo tabele izbranih kazalnikov po področjih, potrebnih za uspešnost mesta (tabela 1). Ugotovili smo, da je bilo mesto Maribor (i) na področju zaposlenosti/brezposelnosti v vseh kazalnikih uvrščeno med zadnji dve najslabši mesti med izbranimi mesti, (ii) na področju blaginje prebivalcev po kazalniku povprečne mesečne bruto plače slabše uvrščen kot druga mesta (četrto mesto), glede na kazalnik stanovanjski sklad in pričakovana starost pa se je nahajal na tretjem mestu, (iii) na področju populacijskih trendov po vseh kazalnikih uvrščen na zadnja štiri mesta, (iv) na področju kakovosti delovne sile po obeh kazalnikih visoko uvrščen (prva tri mesta), (v) na področju infrastrukture pri vseh kazalnikih uvrščen na prva tri mesta, razen po kazalniku mednarodne povezanosti letališč in po kazalniku dostop do interneta, (vi) na področju okolja po kazalniku zelene površine na zadnjem mestu, po kazalniku potrošnje vode pa na drugem mestu. Glede na opazovana mesta, za katera smo lahko pridobili podatke, in glede na posamezno leto, za katero smo pridobili podatke, lahko hipotezo potrdimo, saj se Maribor po posameznih področjih oz. kazalnikih večinoma ne nahaja na prvih dveh mestih (tabela 15).

87

TABELA 15: KAZALNIKI IN ZAPOREDNA ŠTEVILKA, NA KATERI SE NAHAJA POSAMEZNO MESTO

MERILO / MESTO MARIBOR CELJE PÉCS DRESDEN DORTMUND TARTU GRAZ TORUN Delovno aktivno preb. 7 4 5 6 2 1 3 8

Brezposelnost 7 6 2 4 8 1 3 5

Brezp. s post-sek. izobrazbo 6 5 2 4 1 3 ZA

P.

Zaposleni v dej. znanje 7 8 4 1 2 3 6 5

Bruto plača 4 3 2 7 6 1 5

Stanovanjski sklad 3 4 7 2 1 5 2 6

B. P

.

Pričakovana starost 3 7 5 1 2 6 4 8

Naravni prirast 5 4 7 1 6 8 3 2

Selitveni prirast 7 3 4 5 6 1 2 8

POP.

T.

Rast prebivalstva 8 3 5 7 4 6 1 2

Diplomanti terc. izob. 3 5 4 1 7 2 6 4

KD

S

Osebe s srednjo izobrazbo 2 7 6 5 4 8 3 1

Povezava letališč 5 5 4 1 2 5 3 5

Dostop do avtocest 2 2 3 2 1 3 1 2

Dostop do centrov 3 1 6 5 2 7 4 8

Železniške proge 1 1 4 3 1 4 2 4

Železniški prevoz 3 1 8 5 2 4 7 6 INFR

AST

.

IKT 5 6 3 1 4 2

Zelena površina 6 1 4 5 2 3

O.

Potrošnja vode 2 1 5 6 4 7 3

Vir: Lastna izdelava. Hipoteza H2 je bila, da je Maribor glede na kapital mesta slabše uvrščen od večine mest. Hipotezo smo preverili s pomočjo kvantitativnih meril iz tabele izbrani kazalniki glede na posamezen kapital mesta (tabela 2). Ugotovili smo, da je bil Maribor glede na: (i) intelektualni kapital (populacijski trendi, zaposlenost oz. brezposelnost, kakovost delovne sile in blaginja prebivalcev) v povprečju slabše uvrščen kot ostala mesta, (ii) okoljski kapital (okolje) v povprečju slabše uvrščen kot ostala mesta, (iii) tehnični kapital (infrastruktura) v povprečju boljše uvrščen kot ostala mesta. Hipotezo lahko deloma potrdimo, saj je mesto Maribor boljše le v tehničnem kapitalu, glede na opazovana mesta, za katera smo lahko pridobili podatke in glede na posamezno leto, za katero smo pridobili podatke. Hipoteza H3 je bila, da je mesto Maribor glede na izbrane indikatorje in pripadajoče končne vrednosti mest, slabše uvrščen kot večina izbranih mest, kar smo preverili s pomočjo programa Expert Choice. Ugotovili smo, da je bil Maribor glede na opazovana mesta, za katere smo pridobili podatke in smo lahko izračunali končne vrednosti, na zadnjem mestu, s čimer smo hipotezo potrdili. Hipoteza H6 je bila, da ima mesto Maribor najslabše rezultate na področju zaposlenosti, populacijskih trendov in blaginje prebivalcev. Pri tem smo upoštevali lokalne vrednosti mest

88

za posamezen kriterij. Prav tako ima na teh področjih slabe rezultate v primerjavi z drugimi mesti. Glede na opazovana mesta, za katere smo pridobili podatke, je mesto Maribor za indikator (i) zaposlenost na zadnjem mestu, (ii) blaginja prebivalcev na drugem mestu, (iii) populacijski trendi na zadnjem mestu, (iv) kakovost delovne sile na tretjem mestu, (v) infrastruktura na tretjem mestu, (vi) okolje na predzadnjem mestu. Hipotezo lahko deloma potrdimo, saj je mesto Maribor med najslabšimi pri indikatorjih zaposlenost in populacijski trendi, pri indikatorju blaginja prebivalcev pa je na drugem mestu (slika 37). SLIKA 37 VREDNOSTI MEST GLEDE NA POSAMEZEN KRITERIJ

0,000,100,200,300,400,500,600,700,800,901,00

ZAP

OS

LEN

OS

T

BLA

GIN

JAP

RE

BIV

ALC

EV

PO

PU

LAC

IJS

KI

TRE

ND

I

KA

KO

VO

ST

DE

LOV

NE

SIL

E

INFR

AS

TRU

KTU

RA

OK

OLJ

E

KRITERIJ

VRE

DNO

ST

TORUNGRAZTARTU DORTMUNDDRESDENPÉCSCELJEMARIBOR

Vir: Lastna izdelava. Hipoteza H4 je bila, da se mesto Maribor nahaja v 3. kvartalu glede na celoto izbranih indikatorjev. Hipoteze ne moremo v celoti potrditi, saj se Maribor nahaja v 3. kvartalu pri indikatorjih zaposlenost, blaginja prebivalcev in kakovost delovne sile, v najslabšem 4. kvartalu pri indikatorjih populacijski trendi in okolje ter v 2. kvartalu pri indikatorju infrastruktura. Hipoteza H5 je bila, da bi lahko Maribor čez 15 let s pomočjo ustreznega razvojnega načrtovanja prešel iz 3. v 2. kvartal. To hipotezo smo preverili s ponazoritvijo razvoja dveh mest, in sicer Barcelone in Glasgowa, ki sta na prehodu stoletja že imeli izoblikovano vizijo in strategijo, hkrati pa so rezultati že vidni. Obe mesti sta namreč uspeli izboljšati položaj in dosegli zastavljene cilje v celoti ali deloma. Rečemo lahko, da bo mesto Maribor ob ustrezno oblikovani viziji in strateškem načrtovanju (slika 38) prešel iz 3. v 2. kvartal pri indikatorjih zaposlenost, blaginja prebivalcev in kakovost delovne sile ter iz 4. v 3. ali celo v 2. kvartal pri indikatorjih populacijski trendi in okolje.

89

SLIKA 38 ANALIZA, VIZIJA IN STRATEŠKI NAČRT MESTA MARIBOR

Vir: Lasten model.

ANALIZA MESTA MARIBOR

Konkurenčne prednosti: Lokacija

Izgled mesta Izobraževanje

Značilnost mesta Infrastruktura

Pomanjkljivosti: Zaposlenost

Blaginja prebivalcev Kakovost delovne sile

Populacijski trendi Okolje

15 LETNA VIZIJA »Izboljšanje vsesplošne blaginje in življenjskega standarda.«

Zaposlenost: izobraževanje ljudi, sodelovanje podjetij in izobraževalnih inštitucij, investiranje v znanje in R&R,…

Blaginja prebivalcev: spodbujanje mobilnosti, izboljšanje transportnih povezav, pomagati revnim,…

Populacijski trendi: ljudem prijazno okolje, prosta delovna mesta, gradnja stanovanj,…

Kakovost delovne sile: štipendiranje študentov, zaposlovanje izobražene delovne sile, motiviranje delavcev,…

Okolje: sprehajalne steze in kolesarske poti, čisto okolje,…

STRATEŠKI NAČRT

90

7. SKLEP S procesom globalizacije, urbanizacije, decentralizacije in spremembami oblasti so se mesta in regije začela vedno bolj spreminjati, med njimi pa so nastajale vedno večje spremembe v razvitosti. Mesta, ki so se hitro odzvala na spremembe, so povečala produktivnost, dosegla visoko gospodarsko rast, zmanjšala nezaposlenost in dvignila življenjski standard prebivalcev, preostala mesta pa se še vedno srečujejo s pomanjkanjem izobražene delovne sile, nižjim življenjskim standardom in selitvijo prebivalcev. Tako ne moremo govoriti o enotnem, skupnem modelu evropskega mesta, saj se srečujejo z različnimi izzivi, ki so posledica razlik v kulturi, tradiciji, gospodarskih dosežkih, geografski legi, politiki in socialni strukturi, vendar pa imajo tudi skupne značilnosti, saj jih spremljajo isti trendi. Za prehod mest iz »mest preteklosti« v »mesta prihodnosti« je potrebno izvesti pet korakov preporoda. Ključnega pomena za razvoj mesta je oblikovanje vizije in strategije mesta, sledi izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavitev partnerstev, pritegnitev dejavnikov, ki so pomembni za razvoj in šele, ko izvedemo vse predhodne korake, se lahko lotimo izvedbe projekta, ki podpira izbrane cilje mesta. Pri prestrukturiranju mest je najprej potrebno izvesti analizo mesta in opredeliti začetno pozicijo, da vidimo, kje se mesto nahaja, in ugotovimo, kaj so njegove konkurenčne prednosti in pomanjkljivosti. Ko mesta ugotovijo, kje se nahajajo, se morejo odločiti, kje bi se rada videla v prihodnosti in ob upoštevanju svetovnih trendov, oblikujejo vizijo in strategijo mesta glede na njegov potencial. Ko analiziramo konkurenčne prednosti in pomanjkljivosti mesta, se osredotočamo na preteklost mesta in proučujemo različne oblike kapitala, in sicer intelektualni, demokratični, kulturni, okoljski, tehnični in finančni. Za večjo konkurenčnost mesta pa je potrebno analizirati tudi razvoj prebivalstva, inovativnost, okolje, blagostanje prebivalcev ter razvoj transportne in komunikacijske infrastrukture. Pri oblikovanju vizije in strategije morajo mesta nameniti pozornost predvsem sledečim dejavnikom: vrednotam, ki jih določajo prebivalci, gonilom razvoja, specifičnim značilnostim mest, pomenu oblikovanja blagovnih znamk, raziskavam in razvoju, inštitutom in univerzam. Na koncu mora mesto opredeliti kvantitativna in kvalitativna merila, s katerimi bo presodilo, ali projekt vodi k zastavljenim ciljem ali se od njih oddaljuje. Za ocenitev mednarodne konkurenčnosti se uporabljajo tri metode: regionalna ekonomija, »benchmarking« in SWOT analiza. Vsaka izmed omenjenih metod ima prednosti kakor tudi pomanjkljivosti. V magistrski nalogi smo uporabili metodo »benchmarkinga« in odločanje po več kriterijih hkrati s programom Expert Choice. Program Expert Choice je uporaben predvsem za metodo AHP, ki temelji na razmerni skali in hkrati omogoča merjenje vrednosti alternativ z vrednostnimi funkcijami in direktni način merjenja. V magistrski nalogi smo naredili primerjavo med osmimi evropskimi razvitimi in tranzicijskimi mesti, pri čemer smo upoštevali kazalnike s področja zaposlenosti, blaginje

91

prebivalcev, populacijskih trendov, kakovostjo delovne sile, infrastrukture in okolja. Proučevana mesta so bila sledeča: slovenski mesti Maribor in Celje, madžarsko mesto Pécs, nemški mesti Dresden in Dortmund, poljsko mesto Torun, avstrijsko mesto Graz in estonsko mesto Tartu. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, kje se nahaja mesto Maribor, in predvideli, kje se bo nahajalo v prihodnosti. Najprej smo s pomočjo izbranih kazalnikov, potrebnih za uspešnost mesta, preverili hipotezo H1, ki je bila, da je mesto Maribor slabše uvrščeno kot druga analizirana mesta. Hipotezo lahko potrdimo, saj smo ugotovili, da se mesto Maribor po posameznih področjih v povprečju ne nahaja na prvem oz. drugem mestu. Na prvem mestu se nahaja samo pri kazalniku mednarodne povezave z železniškim transportom. S pomočjo kvantitativnih meril izbranih kazalnikov glede na kapital mesta, smo preverili hipotezo H2, ki je bila, da je mesto Maribor glede na kapital mesta slabše uvrščen od drugih proučevanih mest. Hipotezo lahko deloma potrdimo, saj je mesto Maribor v povprečju slabše uvrščeno pri intelektualnem in okoljskem kapitalu, boljše pa je uvrščeno pri tehničnem kapitalu. Hipoteze H3, H4 in H6 smo preverili s pomočjo programa Expert Choice. Hipoteza H3 je bila, da je mesto Maribor glede na izbrane kazalnike in končne vrednosti mest, slabše uvrščeno kot večina izbranih mest. Ugotovili smo, da je bil Maribor glede na opazovana mesta, za katera smo lahko izračunali končne vrednosti, na zadnjem mestu, s čimer smo hipotezo potrdili. Hipoteza H6 je bila, da ima mesto Maribor najslabše rezultate pri kriterijih zaposlenost, populacijski trendi in blaginje prebivalcev, pri čemer smo upoštevali lokalne vrednosti mest. Hipotezo lahko deloma potrdimo, saj je mesto Maribor med najslabšimi pri kriterijih zaposlenost, populacijski trendi in okolje, pri kriterijih blaginja prebivalcev se nahaja na drugem mestu, pri kriterijih infrastruktura in kakovost delovne sile pa na tretjem mestu. S pomočjo analize občutljivosti in lokalnih vrednosti kriterijev smo preverili hipotezo H4, ki je bila, da se mesto Maribor nahaja v 3. kvartalu pri vseh izbranih kazalnikih. Hipotezo lahko deloma potrdimo, saj se mesto Maribor nahaja v 3. kvartalu na področju zaposlenosti, blaginje prebivalcev in kakovosti delovne sile, v 4. najslabšem kvartalu na področju populacijskih trendov in okolja ter v 2. kvartalu na področju infrastrukture. Hipoteza H5 je bila, da lahko mesto Maribor čez 15 let s pomočjo ustreznega razvojnega načrtovanja preide iz 3. v 2. kvartal. Hipotezo smo preverili s prikazom razvoja dveh mest, in sicer Barcelone in Glasgowa, ki sta se ob koncu prejšnjega stoletja srečevala s podobnimi težavami kot mesto Maribor (upad industrije, padec zaposlenosti in povečanje brezposelnosti,…) in sta na prehodu stoletja že imeli izoblikovano vizijo in strategijo. Obe mesti sta tudi že uspeli izboljšati položaj in dosegli zastavljene cilje. Rečemo lahko, da bo mesto Maribor prešel iz 3. v 2. kvartal pri indikatorjih zaposlenost, blaginja prebivalcev in kakovost delovne sile ter iz 4. v 3. ali celo v 2. kvartal pri indikatorjih populacijski trendi in okolje, vendar samo ob ustrezno oblikovani viziji in strateškem načrtovanju. Hipotezo lahko potrdimo, pri čemer pa še enkrat poudarjamo, da mora biti za razvoj mesta Maribor

92

oblikovanje vizije in strategije na prvem mestu in ne na zadnjem, kot lahko velikokrat zasledimo v praksi. V razvitem svetu se mesta in regije srečujejo s poceni delovno silo, inovacijami in selitvijo človeškega kapitala, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Za povečanje konkurenčnosti, izboljšanje kakovosti življenja in povečanje blaginje prebivalcev bodo morala pozornost nameniti razpoložljivemu kapitala in konkurenčnim prednostim, ki jih imajo. Prav tako bodo morala začeti sodelovati in se povezovati s sosednjimi mesti in regijami, da bodo pritegnila visoko izobraženo delovno silo, kapital in se skupno lotevala projektov, ki bodo povečevala razvitost regij in mest.

93

8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV LITERATURA

1. Acs, J. Zoltan. 2002. Innovation and the growth of cities. Northampton: Edward Elgar. 2. Arih, Lilijana. 1999. Expert Choice: pomoč pri odločanju – ali je res? Pospeševanje

razvoja Slovenije / 20. PODIM 1999, 1. 3. Bailey, Nick, Iain Docherty in Ivan Turok. 2002. Dimensions of city competitiveness:

Edinburgh and Glasgow in a UK context. V Urban compettiveness: Policies for dynamic cities, I. Begg. Bristol: Policy Press.

4. Begg, Ian, Barry Moore in Yener Altunbas. 2002. Long-run trends in the competitiveness of British cities. V: Urban competitiveness: Policies for dynamic cities, I. Begg. Bristol: Policy Press.

5. Bobek, Vito. 2006. Kako iz mesta preteklosti v mesto prihodnosti. Večer, Sobotna priloga 18. november, 43.

6. Bobek, Vito. 2007. »Plovba« mest v prihodnost. Večer, Sobotna priloga 3. februar, 38. 7. Bole, David. 2007. Analiza mest in urbanega omrežja z vidika regionalnega razvoja v

Sloveniji. V Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj 1, 47-56. 8. Belton, Valerie in Theodor J. Stewart. 2002. Multiple Criteria Desicion Analysis – An

Integrated Approach. Boston: Kluwer Academic Publishers. 9. Brezovnik, Boštjan in Žan J. Oplotnik. 2003. Fiskalna decentralizacija v Sloveniji.

Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. 10. Camagni, Roberto. 2002. On the Concept of Territorial Competitiveness: Sound or

Misleading? Urban Studies 13 (39), 2395-2411. 11. Candy, Janet. 2003. Planning Learning Cities [online]. Dostopno na:

http://www.isocarp.net/Data/case_studies/251.pdf [20.2.2007]. 12. Carpinetti, C. R. Luiz in Alexandre M. de Melo. 2002. What to benchmark? A

systematic approach and cases. Benchmarking. An International Journal 9 (3), 244-255.

13. Cook, Sarah. 1995. Practical benchmarking. London: Kogan Page. 14. Cushman & Wakefield. 2006. European Cities Monitor 2006 [online]. Dostopno na:

http://www.locateinleeds.co.uk/downloads/Euro%20Cities%20Monitor%202006.pdf [30.3.2007].

15. Čančer, Vesna, Vito Bobek in Romana Korez-Vide. 2006. A contribution to the measurment and analysis of the globalization of national economies. Društvena istraživanja 83 (3), 531-555.

16. Čančer, Vesna in Matjaž Mulej. 2006. Systemic decision analisys approaches: requisite tools for developing creative ideas into innovations. Kybernetes: The International Journal of Systems & Cybernetics 7/8 (35), 1059-1070.

17. Čančer, Vesna. 2005. Multi-criteria decision-making methods for complex management problems: a case of benchmarking. Manažment v teorii a praxi 1 (1), 12-24.

18. Čančer, Vesna in Jožica Knez-Riedl. 2005. Why and How to Evaluate the Creditworthiness of SMEs Business Partners. International Small Business Journal 2 (23), 143-162.

94

19. Čančer, Vesna. 2004. The multicriteria method for environmentally oriented business decision-making. Yugoslav Journal of Operations Research 14 (1), 65-82.

20. Čančer, Vesna. 2003. Analiza odločanja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 21. Dey, K. Prasanta. 2002. Benchmarking project management practices of Caribbean

organizations using analytic hierarchy process. Benchmarking, An International Journal 9 (4), 326-356.

22. Drew, A.W. Stephen. 1997. From knowledge to action: the impact of benchmarking on organizational performance. Long Range Planning 30 (3), 427-441.

23. Duranton, Gilles. 2000. Urbanization, urban structure, and growth. V Economics of Cities: Theoretical Perspectives. Cambridge: Cambridge University Press.

24. Dyer, F. Robert in Forman H. Ernest. 1992. Group decision support wit the analytic hierarchy process. Decision Support System 8 (april), 99-124.

25. EIUA - European Institute for Urban Affairs. 2004. Competitive European Cities: Where do the Core Cities Stand? [online] Dostopno na: http://www.communities.gov.uk/pub/441/CompetitiveEuropeanCitiesWheredotheCoreCitiesStandFullReportPDF444Kb_id1127441.pdf [30.3.2007].

26. European communities. 2006. Measuring progress towards a more sustainable Europe [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.cec.eu.int/cache/ITY_OFFPUB/KS-68-05-551/EN/KS-68-05-551-EN.PDF [20.2.2007].

27. Finnigan, P. Jerome. 1996. The Manager’s Guide to Benchmarking. San Francisco: Jossey-Bass Publishers.

28. Florida, L. Richard. 2004. Vzpon ustvarjalnega razreda: in kako ta spreminja delo, prosti čas, skupnost in vsakodnevno življenje. New York: Basic Books.

29. Forman, H. Ernest, T. L. Saaty, A. Shvartsman, M. R. Forman, M. Korpics, J. Zottola in M. A. Selly. 2000. Expert Choice 2000. Pittsburgh: Expert Choice, Inc.

30. Forman, H. Ernest in Saul I. Gass. 2001. The Analytic Hierarchy Process – An Exposition. Operations Research 49 (4), 469-486.

31. Gardiner, Ben, Ron Martin in Petre Tyler. 2004. Competitiveness, Productivity and Economic Growth across the European Regions [online]. Dostopno na: http://www.ersa.org/ersaconfs/ersa04/PDF/333.pdf [30.3.2007].

32. Giddens, Anthony. 1998. The third way: The renewal of social democracy. Cambridge: Polity Press.

33. Gifinger, Rudolf in Hannes Wimmer. 2005. Cities between Competition and Cooperation in Central Europe. V: Competition between Cities in Central Europe: Opportunities and Risks of Cooperation, R. Giffinger. Bratislava: ROAD.

34. Grah, Petra in Vito Bobek. 2007a. Vloga ključnih projektov v razvojni strategiji mesta. V: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj 1, 213-220.

35. Grah, Petra in Vito Bobek. 2007b. Competitive advantages of region and city developments in Hungary and Slovenia. V Slovenia and Hungary as partners in the process of national and European socioeconomic development 1, 133-142.

36. Grah, Petra in Vito Bobek. 2008. Strateško načrtovanje gospodarskega razvoja mest in regij. Naše gospodarstvo 1-2, 95-100.

37. Hills, John. 1999. Social exclusion, income dynamics and public policy. Belfast: Northern Ireland Economic Council.

95

38. Jurše, Milan. 1997. Mednarodni strateški marketing. V: Ekonomija in poslovne vede 1. del. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.

39. Kane, Kevin. 2007. A Step Change for Glasgow [online]. Dostopno na: http://www.glasgoweconomicfacts.com [1.8.2007].

40. Korpela, Jukka in Markku Tuominen. 1996. Benchmarking logistic performance with an application of the analytic hierarchy process. IEEE Engineering Management Society 43 (3), 323-333.

41. Kovačič, Art. 2006. Konkurenčnost na regionalni ravni. Naše gospodarstvo 5-6, 73-82. 42. Kresl, K. Peter. 2007. Planning Cities for the Future. Cheltenham: Edward Elgar. 43. Krugman, Paul. 1994. Competitiveness: a Dangerous Obsession. Foreign Affairs 73

(2), 28-44. 44. Lever, F. William. 2002. The knowledge base and the competitive city. V Urban

competitiveness: Policies for dynamic cities, I. Begg. Bristol: The Policy Press. 45. Liang, Wen-Yau. 2003. The analytic hierarchy process in project evaluation.

Benchmarking. An International Journal 10 (5), 445-456. 46. Markusen, Ann in Greg Schrock. 2006. The Distinctive City: Divergent Patterns in

Growth, Hierarchy and Specialisation. Urban Studies 43 (8), 1301-1323. 47. Moulaert, Frank. 2000. Globalization and integrated area development in European

cities. New York: Oxford University Press. 48. OECD - Organisation for economic co-operation and development. 2006b.

Competitive Cities in the Global Economy [online]. Dostopno na: http://213.253.134.29/oecd/pdfs/browseit/0406041E.PDF [12.7.2007].

49. OECD - Organisation for economic co-operation and development. 2002. Urban Renaissance. Glasgow: lessons for innovation and implementation [online]. Dostopno na: http://213.253.134.29/oecd/pdfs/browseit/0402111E.PDF [20.2.2007].

50. OECD - Organisation for economic co-operation and development. 2001. Cities and Regions in the New Learning Economy [online]. Dostopno na: http://www.urenio.org/courses/files/2/articles/OECD-Cities_in_Learning_Econ.pdf [20.2.2007].

51. OECD - Organisation for economic co-operation and development. 2006a. Cities: A challenge for National and Global Economies [online]. Dostopno na: http://www.oecd.org/document/36/0,2340,en_2649_201185_37766436_1_1_1_1,00.html [12.7.2007].

52. Parkinson, Michael, Mary Hutchins, James Simmie, Greg Clark in Hans Verdonk. 2004. Competitive European Cities: Where do the Core Cities Stand. London: Office of the Deputy Prime Minister.

53. PcW - Pricewaterhouse Coopers. 2005. Cities of the Future. Global competition, local leadership [online]. Dostopno na: http://www.pwcglobal.com/extweb/pwcpublications.nsf/docid/940ABE55AB5865A6852570F400722582/$FILE/cities-final.pdf [1.3.2007].

54. Pichler-Milanović, Nataša. 2005. How can Central European Cities in the Alps-Adriatic region improve their competitiveness through active cooperation andb institutialisation of the »EU regions?«. V: Competition between Cities in Central Europe: Opportunities and Risks of Cooperation, R. Giffinger. Bratislava: ROAD.

96

55. Polese, Mario. 2005. Cities and National Economic Growth: A Reappraisal. Urban Studies 42 (8): 1429-1451.

56. Quigley, M. John. 1998. Urban diverity and economic growth. Journal of Economic Perspectives 12 (2), 127-138.

57. Ravbar, Marjan. 2005. The Future of Slovenian Cities in the European Competition between Cities. V Competition between Cities in central Europe: Opportunities and Risks of Cooperation, R. Giffinger. Bratislava: ROAD.

58. Saaty, L. Thomas. 1999. Decision Making for Leaders: the Analytic hierarchy Process for decisions in a Complex World. Pittsburgh: RWS Publications.

59. Saaty, L. Thomas. 1994. Fundamentals of Desicion Making and Priority Theory: with the Analitic Hierarchy Process. Pittsburgh: RWS Publications.

60. Scott, J. Allan. 2001. Global City Regions: Trends, Theory, Policy. Oxford: Oxford University Press.

61. Scottish Executive Social Research. 2005. Competitive Scottish Cities? Placing Scotland s cities in the UK and European context [online]. Dostopno na: http://www.scotland.gov.uk/Publications/2005/03/20753/53479 [15.3.2007].

62. Senjur, Marjan. 2002. Razvojna ekonomika – Teorije in politike gospodarske rasti in razvoja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

63. Sočan, Lojze. 2008. Razvojne možnosti Slovenije v EU in v globalnem razvoju. Naše gospodarstvo 1-2, 13-27.

64. Spendolini, Michael. 1992. The Benchmarking Book. New York: AMACOM. 65. Špendl, Robert in Igor Gabrenja. 2007. Zunanji učinki (eksternalije) nacionalnih

razvojnih projektov in možnosti za pokrivanje eksternih stroškov. V: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj 1, 13-20.

66. Turok, Ivan. 2004. Cities, Regions and competitiveness. Regional Studies 38 (9), 1069-1083.

67. UNCHS - United Nations Centre for Human Settlements. 2004. The State of the World´s Cities 2001 [online]. Dostopno na: http://ww2.unhabitat.org/Istanbul+5/statereport.html [20.10.2007].

68. Van Winden, Willem. 2005. Small and medium-sized cities in the knowledge-based economy:challenges and policy options [online]. Dostopno na: http://www.euricur.nl/content_assets/Microsoft%20Word%20%20LezingMagdeburg.pdf [20.2.2007].

69. Watson, H. Gregory. 1992. The Benchmarking Workbook. Cambridge: Productivity Press.

70. WB - The World Bank Group. 2006. Guide to City Development Strategies: improving urban performance [online]. Dostopno na: http://www.citiesalliance.org/publications/whats-new/cds-guidelines.html [20.2.2007].

71. WB - The World Bank. 2000. Cities in transition: World Bank urban and local government strategy. Washington: The World Bank.

72. Webster, Douglas in Larissa Muller. 2000. Urban competitiveness assesment in developing country urban regions: the road forward [online]. Dostopno na: http://info.worldbank.org/etools/docs/library/166856/UCMP/UCMP/Documents/competitiveness.pdf [28.4.2007].

97

VIRI

1. Aerodrom Maribor. (2007). Dostopno na: http://www.maribor-airport.si [31.12.2007].

2. Associacio pla estrategic de Barcelona. 2000. Strategic metropolitan plan of Barcelona [online]. Dostopno na: http://www.bcn2000.es/en/2_plan_estrategico [30.7.2007].

3. BAK Basel Economics. 2007a. BAK Basel [online]. Dostopno na: http://www.bakbasel.com/index.shtml [16.6.2007].

4. BAK Basel Economics. 2007b. International Regional Benchmarking. Basel: BAK Basel.

5. Bundesagentur für Arbeit. 2009. Dostopno na: http://www.arbeitsagentur.de [10.4.2009].

6. Central Statistical Office Poland. (2008). Dostopno na: http://www.stat.gov.pl [1.5.2008].

7. Cushman in Wakefield. 2007. European Cities Monitor [online]. Dostopno na: http://www.berlin-partner.de/fileadmin/chefredaktion/documents/pdf_Presse/European_Investment_Monitor_2007.pdf [22.11.2007].

8. DARS - Družba za avtoceste v republiki Sloveniji. (2007). Dostopno na: http://www.dars.si [31.12.2007].

9. Das Land Steiermark. (2008). Dostopno na: http://www.verwaltung.steiermark.at [20.6.2008].

10. DB Bahn. (2008). Dostopno na: http://www.bahnhof.de/site/bahnhoefe/de/ost/dresden/dresden.html [20.4.2008].

11. Dortmund Airport. (2008). Dostopno na: http://www.dortmund-airport.de [20.4.2008].

12. Državni portal republike Slovenije. 2007. Gospodarski podatki [online]. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/ispo/ [10.5.2007].

13. EUROSTAT – Statistical Office of the European Communities. 2007. General and regional statistics [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/page?_pageid=0,1136162,0_45572076&_dad=portal&_schema=PORTAL [10.5.2007].

14. Expert Choice, Inc. 2007. Expert Choice [online]. Dosegljivo na: http://www.expertchoice.com/ [10.7.2007].

15. Flughafen Dresden. (2008). Dostopno na: http://www.dresden-airport.de/de/index.html [20.4.2008].

16. Flughafen Graz. (2008). Dostopno na: http://www.flughafen-graz.at/home/index.php [20.4.2008].

17. Glasgow City Council. (2006). Business in Glasgow [online]. Dostopno na: http://www.glasgow.gov.uk/en/Business/City+Plan/index.htm [10.12.2007].

18. Glasgow University. (2007). Consultative Draft Plan [online]. Dostopno na: http://www.glasgow.gov.uk [10.12.2007].

19. Google Maps. (2008). Dostopno na: http://maps.google.com [20.4.2008].

98

20. Helsinky University of Technology. 2002. Value Tree Analysis [online]. Dostopno na: http://www.mcda.hut.fi/value_tree/theory/ [10.7.2007].

21. Hungarian Central Statistical Office. 2008. Dostopno na: http://www.ksh.hu [25.8.2008].

22. Landesamt fur Datenverarbeitung und Statistik Nordheim-Westfalen. (2008). Dostopno na: http://www.lds.nrw.de [25.6.2008].

23. Landeshauptstadt Dresden. (2008). Dostopno na: http://www.dresden.de [10.2.2009].

24. Map24. (2008). Dostopno na: http://www.si.map24.com [20.4.2008]. 25. MAV. (2008). Dostopno na: http://www.mav.hu/english/index.php [20.4.2008]. 26. OEBB. (2008). Dostopno na: http://www.oebb.at/pv/de [20.4.2008]. 27. Pécs Development Ltd. 2008. Pécs Borderless City 2007 [online]. Dostopno na:

www.europahaz.pecs.hu/english/banner/2010_Befektetoi_Angol.pdf [20.12.2008]. 28. Pécs Pogany Airport. (2008). Dostopno na: http://www.airport-

pecs.hu/index.php?lang=eng [20.4.2008]. 29. PolRail. (2008). Dostopno na: http://polrail.com [20.4.2008]. 30. Rail Estonia. (2008). Dostopno na: http://www.evr.ee [20.4.2008]. 31. Slovenske železnice. (2007). Dostopno na: http://www.slo-zeleznice.si

[31.12.2007]. 32. SURS - Statistični urad republike Slovenije. 2007. Državna statistika [online].

Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat.asp [10.5.2007]. 33. Statistisches Bundesamt Deutschland. (2008). Dostopno na:

http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/ [5.6.2008]. 34. Statistik Austria. 2008. Dostopno na: http://www.statistik.at [31.3.2008]. 35. Statistik Dortmund. 2007. Dostopno na:

http://www.urban.dortmund.de/urban/welkome.jsp [3.1.2008]. 36. Statistics Estonia. (2008). Dostopno na: http://www.stat.ee [4.6.2008]. 37. Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen. (2008). Dostopno na:

http://www.statistik.sachsen.de [5.6.2008]. 38. Tartu in Figures. (2008). Dostopno na: http://www.tartu.ee [2.6.2008]. 39. TorunOnline (2008). Dostopno na: http://www.torunonline.com [10.5.2008]. 40. UMAR - Urad za makroekonomske analize in razvoj. 2005. Strategija razvoja

Slovenije. Ljubljana. 41. Urban Audit. 2007. Dostopno na: http://www.urbanaudit.org [10.10.2007]. 42. Zavod RS za zaposlovanje. 2007. Letno poročilo [online]. Dostopno na:

http://www.ess.gov.si [6.1.2008].

99

9. SEZNAM TABEL TABELA 1: IZBRANI KAZALNIKI PO PODROČJIH, POTREBNI ZA USPEŠNOST MESTA......................................................................................................................................11 TABELA 2: IZBRANI KAZALNIKI GLEDE NA POSAMEZEN KAPITAL MESTA.........12 TABELA 3: DELEŽ PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V VSEH JAVNIH PRIHODKIH IN V BDP V NOVIH ČLANICAH EU IN NEKATERIH STARIH ČLANICAH EU V LETU...............................................................................................................................23 TABELA 4: DELEŽ POSAMEZNIH VRST PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V NOVIH ČLANICAH EU IN NEKATERIH STARIH ČLANICAH EU V LETU…...............25 TABELA 5: STRUKTURA FISKALNIH PRIHODKOV LOKALNIH SKUPNOSTI V PRIMERJANIH DRŽAVAH V EU (V %) LETA 1999...........................................................26 TABELA 6: GEOGRAFKA LEGA SLOVENIJE IN KONKURENČNOST MED MESTI OSREDNJE EVROPE...............................................................................................................33 TABELA 7: GOSPODARSKA STRUKTURA SLOVENIJE..................................................34 TABELA 8: POVZETEK ANALIZE MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MESTA .....40 TABELA 9: ZNAČILNOSTI PROGRAMOV ZA ODLOČANJE PO VEČ KRITERIJIH HKRATI ....................................................................................................................................43 TABELA 10: PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI OMENJENIH METOD MEDNARODNE KONKURENČNOSTI MEST .....................................................................48 TABELA 11: ELEMENTI OBLIKOVANJA VIZIJE IN STRATEGIJE TER CILJEV..........55 TABELA 12: UTEŽI KRITERIJEV PO PODROČJIH............................................................70 TABELA 13: LOKALNE VREDNOSTI MEST GLEDE NA ATRIBUTE ............................74 TABELA 14: RAZPOREDITEV MEST V KVARTALE GLEDE NA POSAMEZEN KRITERIJ..................................................................................................................................80 TABELA 15: KAZALNIKI IN ZAPOREDNA ŠTEVILKA, NA KATERI SE NAHAJA POSAMEZNO MESTO ............................................................................................................87

100

10. SEZNAM SLIK SLIKA 1: POTEK RAZISKAVE..............................................................................................10 SLIKA 2: PREGLED PETIH KORAKOV PREPORODA ......................................................18 SLIKA 3: OBLIKOVANJE VIZIJE IN STRATEGIJE............................................................20 SLIKA 4: DELEŽ DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA..........................................58 SLIKA 5: STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI ................................................59 SLIKA 6: DELEŽ REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB S POST-SEKUNDARNO IZOBRAZBO ............................................................................................................................59 SLIKA 7: DELEŽ ZAPOSELNIH V DEJAVNOSTIH TEMELJEČIH NA ZNANJU ...........60 SLIKA 8: DELEŽ POVPREČNE MESEČNE BRUTO PLAČE .............................................60 SLIKA 9: STANOVANJSKI SKLAD......................................................................................61 SLIKA 10: PRIČAKOVANA STAROST ................................................................................61 SLIKA 11: NARAVNI PRIRAST ............................................................................................62 SLIKA 12: SELITVENI PRIRAST ..........................................................................................62 SLIKA 13: RAST PREBIVALSTVA .......................................................................................63 SLIKA 14: DELEŽ DIPLOMANTOV TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA ......................63 SLIKA 15: DELEŽ OSEB S SREDNJO IZOBRAZBO...........................................................64 SLIKA 16: MEDNARODNA POVEZAVA LETALIŠČ .........................................................64 SLIKA 17: DOSTOP DO AVTOCEST ....................................................................................65 SLIKA 18: DOSTOP DO GLAVNIH CENTROV PREKO AC ..............................................65 SLIKA 19: ŽELEZNIŠKE PROGE ..........................................................................................66 SLIKA 20: DOSTOP DO CENTROV Z ŽELEZNIŠKIM TRANSPORTOM ........................66 SLIKA 21: DOSTOP DO INTERNETA ..................................................................................67 SLIKA 22: ZELENA POVRŠINA............................................................................................67 SLIKA 23: POTROŠNJA VODE .............................................................................................68 SLIKA 24: STRUKTURIRANJE PROBLEMA S POMOČJO ODLOČITVENEGA DREVESA ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST V PROGRAMU EXPERT CHOICE................69 SLIKA 25: VNOS PODATKOV ZA KRITERIJ KAKOVOST DELOVNE SILE .................71 SLIKA 26: VREDNOTENJE ALTERNATIV S POMOČJO VREDNOSTNE FUNKCIJE ZA ATRIBUT OSEBE S SREDNJO IZOBRAZBO ......................................................................71 SLIKA 27: GRAFIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST...................................................................................................................................................72 SLIKA 28: VERBALNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ DELOVNA SILA ..........................................................................................................................................73 SLIKA 29: NUMERIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ INFRASTRUKTURA ...............................................................................................................73 SLIKA 30: KONČNE VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE GLEDE NA CILJ: POZICIJA MESTA MARIBOR ...............................................75 SLIKA 31: PODROBNEJŠI IZID KONČNIH VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE ...............................................................................76 SLIKA 32: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA CILJ S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI........................................................................................................78 SLIKA 33: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Z 2D PLOT...........................................................78

101

SLIKA 34: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Z 2D PLOT ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI GLEDE NA CILJ.......................................................................................................79 SLIKA 35: STRATEŠKI NAČRT BARCELONE ...................................................................82 SLIKA 36: VIZIJA, PRIORITETE IN PODROČJA MESTA GLASGOW ............................84 SLIKA 37 VREDNOSTI MEST GLEDE NA POSAMEZEN KRITERIJ...............................88 SLIKA 38 ANALIZA, VIZIJA IN STRATEŠKI NAČRT MESTA MARIBOR.....................89

1

11. SEZNAM PRILOG PRILOGA 1: PRIMERJAVA PO PARIH ..................................................................................2 PRILOGA 2: ZBRANI PODATKI ZA MESTA PO POSAMEZNIH LETIH...........................4 PRILOGA 3: RAZLIČNI NAČINI PRIMERJAVE PO PARIH ................................................6 PRILOGA 4: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA POSAMEZEN KRITERIJ...........................................................................................................7 PRILOGA 5: VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE...8 PRILOGA 6: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA CILJ .............................................10 

2

PRILOGA 1: PRIMERJAVA PO PARIH Pri primerjavi po parih glede na pomembnost kriterijev, lahko zapišemo kvadratno matriko, katere elementi so količniki uteži kriterijev aij (Čančer 2003, 62-64 ter Čančer, Bobek in Korez-Vide 2006, 548-549): A = [aij] (3) Lastnosti matrike A so sledeče:

aij > 0, 1ij

ij

aa

= , aii = 1 in

aim amj = aij, i, m, j = 1, 2,…, k. (4) Zadnja lastnost velja le pri popolni konsistenci odločevalca in matrika je konsistentna, ko: Aw = kw. (5)

V praksi pa je konsistenca ponavadi nepopolna, zato velja: Aw = λw, (6) pri čemer pomenijo: λ lastna vrednost matrike A, w lastni vektor matrike A, ki pripada lastni vrednosti λ. Posebno rešitev izračunamo pri λmax ob upoštevanju enačbe 1. Indeks nekonsistence, ki meri nekonsistenco odločevalca, se izračuna na sledeč način:

max

1kCI

kλ −

=−

. (7)

Stopnjo nekonsistence odločevalca pa izračunamo:

CICRR

= , (8)

pri čemer pomeni R naključni indeks nekonsistence.

3

Ko presojamo pomembnost kriterijev z enačbo 5, dobimo:

12 13 1

23 2

1,

k

k

k k

a a aa a

a −

⎡ ⎤⎢ ⎥⎢ ⎥⎢ ⎥⎣ ⎦

(9)

Ko je vrednost CR nižja ali enaka 0,1, se odločitve smatrajo kot konsistentne.

4

PRILOGA 2: ZBRANI PODATKI ZA MESTA PO POSAMEZNIH LETIH

MERILO/MESTO MARIBOR CELJE PÉCS DRESDEN DORTMUND TARTU GRAZ TORUN Delež delovno aktivnega preb. 56 60,41 58,5 57,27 70 72,4 68,42 30,77

Stopnja registrirane brezposelnosti

14,9 13,1 4 9,72 16,8 1,4 4,7 9,8

Registriranih brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo (%)

9,4 9,37 0,44 5,58d 0,27 0,95

Delež zaposlenih v dejavnostih temelječih na znanju

15,8 15,16 32,07 35,51 32,95 32,43 25,52 28,74

Delež povprečne mesečne bruto plače

98,4 99,53 99,99a 83,03 96,6b 119,77 97,1

Stanovanjski sklad (m2/preb.) 31,3 27,55 20 34 39,01 22 34 21,55 Pričakovana starost (%) 18,38 16,69 16,86 21,08 20,33 16,83 16,99 12,46

Naravni prirast (%) -0,26 -0,02 -0,9a 1,54 -0,3 -1,66 0,08 0,11 Selitveni prirast (%) -0,32 0,28 0,19 0,09 0,02 2,45 1,06 -0,46

Rast prebivalstva (%) -7,02 3,39 -0,28 -5,21 1,17 -1,63 5,64 4,8 Delež diplomantov terciarnega

izobraževanja 14,55 11,61 13 28 11 23 11,12 13

Delež oseb s srednjo izobrazbo 49,33 38,38 41 44 45 38 48,8 51 Mednarodna povezava letališč

(št. letov) 0 0 1 49 18 0 6 0

Dostop do avtocest (št. AC) 2 2 0 2 4 0 4 2 Dostop do glavnih centrov

preko AC v min 80 45 163 108 57 168 106 196

Železniške proge (št. mednarodnih povezav)

5 5 0 1 5 0 4 0

Dostop do drugih centrov z vlakom (min)

108 63 180 129 68 120 157 154

IKT – internet na gospod. (%) 27 18,3 37 62 32 56 Zelena površina (m2/preb.) 1 77 26 13 66 38 Potrošnja vode (m3/preb.) 0,08 0,05 57,41 67,37 42,53 76,05 39,38

Opombe: a Podatek je za okoliš Baranya, v katerem se nahaja mesto Pécs. b Podatek je za okoliš Tartu, v katerem se nahaja mesto Tartu. c Podatek je za dostop do glavnih centrov preko navadnih cest in ne avtocest, saj le-teh nimajo. d Podatek je za mesec maj 2006. LEGENDA: Leto Barva 1991 2001 2004 2005 2006 2007

5

Vir: Lastni izračuni, SURS (2007), Urban Audit (2007), FU (2007), DARS (2007), Slovenske železnice (2007), Aerodrom Maribor (2007), Eurostat (2007), Google Maps (2008), Pecs Pogany Airport (2008), Map24 (2008), MAV (2008), Flughafen Dresden (2008), DB Bahn (2008), Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen (2008), Statistisches Bundesamt Deutschland (2008), Statistik Dortmund (2007), Dortmund Airport (2008), Landesamt fur Datenverarbeitung und Statistik Nordheim-Westfalen (2008), Statistisches Bundesamt Deutschland (2008), Rail Estonia (2008), Tartu in Figures (2008), Statistics Estonia (2008), Statistik Austria (2008), Flughafen Graz (2008), OEBB (2008), Das Land Steiermark (2008), PolRail (2008), TorunOnline (2008), Central Statistical Office Poland (2008), Hungarian Central Statistical Office (2008), Pécs Borderless City 2007 (2008), Landeshauptstadt Dresden (2008), Bundesagentur für Arbeit (2009).

6

PRILOGA 3: RAZLIČNI NAČINI PRIMERJAVE PO PARIH SLIKA 1: GRAFIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ BLAGINJA PREBIVALCEV

SLIKA 2: GRAFIČNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI

SLIKA 3: VERBALNI NAČIN PRIMERJAVE PO PARIH ZA KRITERIJ OKOLJE

7

PRILOGA 4: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA POSAMEZEN KRITERIJ SLIKA 1: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST

SLIKA 2: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA KRITERIJ BLAGINJA PREBIVALCEV

SLIKA 3: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI

SLIKA 4: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA KRITERIJ INFRASTRUKTURA

SLIKA 5: VNOS NAČINOV MERJENJA VREDNOSTI ALTERNATIV ZA KRITERIJ OKOLJE

8

PRILOGA 5: VREDNOSTI ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE SLIKA 1: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ ZAPOSLENOST)

SLIKA 2: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ BLAGINJA PREBIVALCEV)

SLIKA 3: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ POPULACIJSKI TRENDI)

9

SLIKA 4: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ KAKOVOST DELOVNE SILE)

SLIKA 5: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ INFRASTRUKTURA)

SLIKA 6: VREDNOST ALTERNATIV PO DISTRIBUTIVNEM NAČINU SINTEZE (KRITERIJ OKOLJE)

10

PRILOGA 6: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA CILJ SLIKA 1: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ ZAPOSLENOST

SLIKA 2: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ BLAGINJA PREBIVALCEV

11

SLIKA 3: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ KAKOVOST DELOVNE SILE

SLIKA 4: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ INFRASTRUKTURA

12

SLIKA 5: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S POMOČJO PERFORMANCE, DYNAMIC, GRADIENT IN HEAD TO HEAD ZA KRITERIJ OKOLJE

13

DELOVNI ŽIVLJENJEPIS OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Petra Grah Datum in kraj rojstva: 3.12.1980, Maribor Državljanstvo: slovensko IZOBRAZBA 2005-2009 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

- podiplomski magistrski študij na programu »Ekonomija in poslovne vede«, smer Mednarodna ekonomija (magistrska naloga z naslovom »Oblikovanje strateških razvojnih vidikov mest«)

1999-2005 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

- univerzitetni program, smer Splošna ekonomija - leta 2005 pridobitev naslova univerzitetna diplomirana ekonomistka (diploma z naslovom »Konec dokladnega sistema pokojnin – kaj lahko sledi?«)

Zimski semester 2004/05 Vrije Universiteit Brussel, Bruselj, Belgija (Erasmus študentka)

Opravljeni izpiti: General Economics, Mathematics for Decision Making, Theory of European Economic Integration, Multinational Strategic Planning, Corporate Finance

1995-1999 Prva gimnazija, Maribor

gimnazijski maturant

DELOVNE IZKUŠNJE Moja delnica BPH d.d. (od 1.12.2007)

- borzni posrednik - analitik

BM Consulting (2007) Študentsko delo

- prevajanje in pisanje prispevkov

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor (2006-2007)

- pisanje prispevkov za šolski časnik Obvestila

Ekonomski inštitut Pravne fakultete, Ljubljana

- raziskovalna dejavnost (2006): Primerjava cen komunalnih storitev

Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, Maribor

- raziskovalna dejavnost (2004, obvezna praksa): Demografska gibanja v Sloveniji s poudarkom na izobraževanju

14

- raziskovalna dejavnost (2004): Primerjava ravni cen in plač (Slovenija in Italija) - raziskovalna dejavnost (2003): Primerjava ravni cen in plač (Slovenija in Hrvaška)

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Članstvo v organih in komisijah v času dodiplomskega in podiplomskega študija - Študentski svet EPF - Komisija za znanstveno raziskovalne zadeve - Akademski zbor

- reševanje tekočih problemov v zvezi s študentskimi zadevami - pisanje zapisnikov

Erasmus, Maribor - tutorstvo tujim študentom DODATNA IZOBRAŽEVANJA 29.2.2008 – GIZ (Združenje članov borze vrednostnih papirjev)

Uspešno opravljeni strokovni preizkusi znanj za opravljanje sledečih poslov: - izvrševanje naročil strank - investicijsko svetovanje - gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank

28.5.2008 – Ljubljanska borza vrednostnih papirjev

- uspešno opravljen strokovni izpit za borznega trgovalca na Ljubljanski borzi

14.1.2009 – ATVP (Agencija za trg vrednostnih papirjev)

- pridobitev dovoljenja za opravljanje naslednjih vrst poslov borznega posrednika: izvrševanje naročil strank, investicijsko svetovanje in gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank

DRUGE KOMPETENCE Znanstveno-raziskovalno delo

- objava znanstvenega prispevka na konferenci (2008) v reviji Naše gospodarstvo z naslovom Strateško načrtovanje gospodarskega razvoja mest in regij - objava znanstvenega prispevka na konferenci (2007) v publikaciji Slovenia and Hungary as partners in the process of national and European socioeconomic development z naslovom Competitive advantages of region and city developments in Hungary and Slovenia - objava samostojnega znanstvenega sestavka (2007) v publikaciji Veliki razvojni projekti in skladni regionalni

15

razvoj z naslovom Vloga ključnih projektov v razvojni strategiji mesta - objava strokovnega članka (2006) v reviji Ljubljanska gospodarska gibanja z naslovom Primerjava cen komunalnih storitev na lokalni ravni - objava strokovnega članka (2006) v reviji Ljubljanska gospodarska gibanja z naslovom Ljubljansko gospodarstvo odpira delovna mesta za celo Slovenijo