Obligacijsko Pravo - Posebni Del

8/14/2019 Obligacijsko Pravo - Posebni Del

1/42

OBLIGACIJSKO PRAVO - POSEBNI DEL

2. POGODBE O ODSVOJITVI2.1. PRODAJNA POGODBA (emptio venditio)2.1.1. POJEM PRODAJNE POGODBES prodajno pogodbo se: prodajalec zavezuje prodajano stvar izroiti kupcu tako, da bo kupec na stvari pri-dobil

lastninsko pravico; kupec zavezuje prodajalcu plaati kupnino. [ 435/(1)]Prodajalec lahko prodaja tudi pravico, ne nujno stvari. V tem primeru se prodajalec zavezuje kupcupriskrbeti prodano pravico. e izvrevanje pravice zahteva posest stvari, se prodaja-lec zavezuje kupcuizroiti z izvrevanjem pravice povezano stvar. [ 435/(2)]Kdo trpi nevarnost nakljunega unienja in pokodovanja? pred izroitvijo nevarnost trpi prodajalec; po izroitvi nevarnost trpi kupec [ 436/(1)];

vendar kupec ne trpi nevarnosti, e je zaradi napake izroene stvari: odstopil od pogodbe ; ali zahteval zamenjavo . [436/(2)]

zamuda kupca, zaradi katere stvar ni izroena nevarnost preide na kupca, kopride v zamudo.[ 437/(1)] Pri stvareh, doloenih po vrsti (genus), so predpisani dodatni pogoji: loljive stvari nevarnost preide na kupca v zamudi, ko prodajalec:

izloi stvari , namenjene za izroitev; in kupcu polje obvestilo o izloitvi. [ 437/(2)]

neloljive stvari za prehod nevarnosti zadoa, da: prodajalec stori vse potrebno , da bi kupec stvari lahko prevzel; in kupcu polje obvestilo . [ 437/(3)]

2.1.2. SESTAVINE(1) Stvar

1) splone znailnosti stvar mora biti v pravnem prometu (in commercio). Pogodba o prodajistvari izven pravnega prometa (res extra commercium)je nina.[ 438/(1)]Mona je prodaja bodoe stvari. [ 438/(2)]

2) unienje stvari pred pogodbo:1. popolno unienje stvari e je stvar e uniena ob sklenitvi, je pogodba nina. [ 439/(1)]2. delno unienje stvari 2 monosti:

I. motee delno unienje e je stvar ob sklenitvi le delno uniena, kupec lahko:o odstopi od pogodbe ; alio ostane pri pogodbi ob sorazmernem znianju kupnine . [ 439/(2)]

II. nemotee delno unienje stvari delno unienje ne moti:o da pogodba dosee namen; alio ker je v pravnem prometu tak obiaj.Pogodba ostane v veljavi. Kupec lahko zahteva znianje kupnine. [ 439/(3)]

3) prodaja tuje stvari vee sopogodbenika. Dobroverni kupec (ki ni vedel in ni bil dolanvedeti, da je stvar tuja) lahko:1. odstopi od pogodbe , e zaradi tega ne more dosei njenega namena; in2. zahteva odkodnino . [ 440]

4) prodaja sporne pravice je lahko predmet prodajne pogodbe. [ 441/(1)]Pogodba, s katero odvetnik ali mandatar kupita v uveljavljanje zaupano sporno pra-vico, jenina. [ 441/(2)]

(2) KupninaKupnina mora biti doloena ali dololjiva pogodba mora vsebovati dovolj podatkov, na podlagikaterih je kupnino mono doloiti.1) nedoloena kupnina

1


2/42

1. nedoloena kupnina v obiajnih pogodbah e kupnina ni doloena ali dolo-ljiva,pogodba ni nastala. [ 442/(1)]

2. nedoloena kupnina v gospodarskih pogodbah plaa se:I. obiajna kupnina = kupnina, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi

pogodbe; [ 442/(2)]II. primerna kupnina (e ni obiajne kupnine) [ 442/(2)] to je lahko:

i. dnevna cena lahko se doloa na 2 naina: kupnina, ugotovljena z uradno evidenco na trgu prodajalevega kraja v asu,

ko bi izpolnitev morala biti opravljena; [ 444/(1)] kupnina, doloena na podlagi obiajnih elementov za doloitev cene na trgu

(e ni uradne evidence). [ 444/(2)]ii. cena, ki jo ugotovi sodie glede na okoliine primera. [ 442/(3)]

2) predpisana cena = cena, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ (npr. nafta,bencin). Kupec dolguje le predpisano ceno. e je plaal vijo dogovorjeno kupnino, ima pravicozahtevati vrnitev preseka. [ 443]

3) doloitev kupnine s strani 3. osebe doloitev kupnine se zaupa 3. osebi, ki noe ali ne moredoloiti kupnine. Pogodbenika se o kupnini ne sporazumeta, vendar ne razve-eta pogodbe teje se, da je doloena primerna kupnina. [ 445]

4) prepustitev doloitve kupnine eni stranki takno doloilo se teje za nezapisano. [ 446]2.1.3. OBVEZNOSTI PRODAJALCA2.1.3.1. IZROITEV STVARI(1) as in kraj izroitve:

1) as prodajalec je dolan izroiti stvar v asu, ki je doloen v pogodbi; [ 447/(1)]1. izroitev v doloenem obdobju dogovorjeno je, da bo stvar izroena v dolo-enem

obdobju (npr. februar), vendar ni dogovorjeno, katera stranka ima pravico v dogovorjenemobdobju doloiti dan izroitve. V tem primeru ima pravico dolo-iti dan izroitveprodajalec, razen e iz okoliin izhaja, da je doloitev prepu-ena kupcu. [ 449]

2. nedoloen dan izroitve dan izroitve stvari kupcu ni doloen. Prodajalec mora izroitistvar v primernem roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo stvari in druge okoliine. [450]

2) kraj prodajalec je dolan izroiti v kraju, ki je doloen v pogodbi. [447/(2)]e kraj izroitve ni doloen, se upotevata naslednja kraja:1. sede / prebivalie prodajalca stvar je treba izroiti v kraju, kjer je imel pro-dajalec ob

sklenitvi pogodbe sede / stalno prebivalie. [ 451/(1)]2. nahajalie / kraj izdelave stvari stvar je treba izroiti v tem kraju, e je bilo

pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje se stvar nahaja oz. bo izdelana. [ 451/(2)](2) Predmet izroitve:

1) brezhibno stanje prodajalec je dolan kupcu izroiti stvar v brezhibnem stanju sku-paj spritiklinami. [ 448/(1)]

2) plodoviin koristi stvari kupcu pripadajo od dneva dolne prodajaleve izroitve. [ 448/(2)](3) Izroitev in prevoz:

1) izroitev prevozniku kraj izpolnitve ni doloen in stvar je treba po pogodbi prepe-ljati.Izroitev je opravljena z izroitvijo stvari prevozniku ali pediterju. [ 452]

2) organiziranje prevoza prodajalec je stvar dolan poslati kupcu. Pri tem prodajalec mora naobiajen nain in pod obiajnimi pogojiskleniti pogodbe za prevoz do dolo-enega kraja. [ 453]

(4) Stroki izroitve:1) prodajalec nosi stroke izroitve in pred izroitvijo ; [ 454]2) kupec nosi stroke odposlanja, prevoza in vse druge stroke po izroitvi . [ 454]Moni so drugani dogovori.

(5) Soasna izroitev stvari in plailo kupnine:1) odloitev izroitve do plaila kupnine (exceptio non adimpleti contractus):

Prodajalec ni dolan izroiti stvari, e kupec hkrati ne plaa kupnine .

Kupec ni dolan plaati kupnine, dokler nima monosti pregledati stvar. [ 455] Izjema odtega naela je plailo proti izroitvi ustrezne listine (pri prevozu stvari) v tem primeru kupecnima pravice zavrniti plaila kupnine zaradi nemonosti pregleda. [ 456/(3)]

2) odloitev izroitve pri prevozu kadar se stvar izroa po prevozniku, prodajalec lahko:

2


3/42


4/42

1. subjektivni rokza grajanje skritih napak se teje od dneva, ko je kupec napako opazil: 8 DNIpri obiajnih prodajnih pogodbah; [ 462/(1)] TAKOJpri gospodarskih prodajnih pogodbah . [ 462/(2)]

2. objektivni rok za grajanje skritih napak se teje od dneva izroitve stvari. Znaa 6MESECEV, razen e je bil v pogodbi doloen dalji rok.

4) grajanje po popravilu ali zamenjavi stvari veljajo enaki roki, ki zanejo tei od izroitvepopravljene ali zamenjane stvari. [ 463]

5) obvestilo o napaki1. predpisane lastnosti obvestila kupec mora v obvestilu o napaki:

natanneje opisati napako ; in povabiti prodajalca, naj stvar pregleda . [ 464/(1)]

2. pravoasno odposlanje obvestila e kupec obvestilo o napaki pravoasno po-lje nazanesljiv nain (priporoeno pismo, telegram), je prodajalca obvestil, etudi je obvestilo

prispelo z zamudo ali sploh ni prispelo. [ 464/(2)]6) slaba vera prodajalca e je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana,

kupec ne izgubi pravic iz napak kljub zamudi z obvestilom (grajanjem). To velja za vseroke. [ 465]

(5) Izkljuitev ali omejitev odgovornosti za napake:1) pogodbena izkljuitev pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izkljuita odgo-vornost

prodajalca za napake stvari. [ 466/(1)] Ta doloba omogoa velike zlorabe, zato obstajatazakonski omejitvi pogodbene izkljuitve:1. slaba vera prodajalca pogodbeno doloilo o omejitvi / izkljuitvije nino, e:

je bila napaka prodajalcu znana; in prodajalec o napaki ni obvestil kupca. [ 466/(2)]

2. zloraba prevladujoega poloaja s strani prodajalca pogodbeno doloilo o omejitvi /izkljuitvi je nino, e je prodajalec izkoristil svoj prevladujo poloaj (npr. Mobitel) inkupcu vsilil doloilo o omejitvi / izkljuitvi. [ 466/(2)]

e se kupec odpove pravici odstopiti od pogodbe zaradi napak, obdri vse druge pra-vice iznaslova napak. [ 466/(3)]

2) zakonska izkljuitev izkljuitev odgovornosti za napake doloa sam zakon. Do tega pride v 2primerih:1. zaradi oitnosti napak ob sklenitvi pogodbe prodajalec ne odgovarja za napa-ke, ki so bile

ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane, e se napake nanaajona: lastnosti, potrebne za obiajno rabo stvari; ali (izrecno ali mole) dogovorjene ali predpisane lastnosti in odlike. [ 460/(1)]

2. prisilna javna draba pri prodaji na prisilni javni drabi je odgovornost za napakeizkljuena. [ 467]

(6) Pravice kupca kupec, ki prodajalca o napaki obvesti pravoasno in pravilno, lahko: zahteva od prodajalca izpolnitev pogodbe (actio empti) prodajalec izpolni tako, da:

napako odpravi ; ali izroi drugo stvar brez napake . [ 468/(1)/1]

zahteva znianje kupnine (actio quanti minoris); [ 468/(2)/2] ali odstopi od pogodbe (actio redhibitoria). [ 468/(2)/3] v vsakem primeru zahteva povrnitev kode; [ 468/(2)] neodvisno po splonih pravilih odkodninske odgovornosti zahteva od prodajalca povrnitev

kode, nastale na pravnih dobrinah kupca zaradi napake. [ 468/(3)] Npr. kupec kupi uranza jedrsko elektrarno, ki je zelo nestabilen (stvarna napaka ni potrebnih lastnosti za obiajnorabo) in uran v reaktorju raznese ter nastane ogromna koda (uniena elektrarna, milijon mrtvih,

puava) vse mora povrniti prodajalec.1) zahteva na izpolnitev pogodbe (actio empti) uveljavlja jo kupec najprej. e ne dobi

zahtevane izpolnitve v primernem roku, obdri pravici znianja kupnine in odsto-pa od pogodbe.

[ 469]2) znianje kupnine (actio quanti minoris) kupnina se znia v sorazmerju med vred-nostjo stvari

brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. [ 478]

4


5/42


6/42

3) podaljanje garancijskega roka:1. pri manjem popravilu garancijski rok se podalja za toliko, kolikor asa ku-pec ni mogel

uporabljati stvari; [ 483/(1)]2. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi cele stvari garancijski rok zane tei znova od

vrnitve popravljene stvari oz. zamenjave. [ 483/(2)]3. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi dela stvari garancijski rok zane tei znova za

popravljeni oz. zamenjani del. [ 483/(3)]4) odstop od pogodbe in znianje kupnine e prodajalec v primernem roku ne pop-ravi ali

zamenja stvari, lahko kupec: odstopi od pogodbe ; ali znia kupnino ; IN zahteva odkodnino . [ 484]

5) stroki stroke prevoza do kraja popravila / zamenjave in stroke vrnitve stvari nosi prodajalec/ prodajalec. [ 485/(1)]

6) nevarnost nevarnost nakljunega unienja trpi prodajalec / proizvajalec. [ 485/(2)]7) izguba garancijskih pravic pravice kupca iz garancijskega lista ugasnejo v 1 letu od dneva

zahteva za popravilo ali zamenjavo. [ 487]2.1.3.3. ODGOVORNOST ZA PRAVNE NAPAKEPravna napaka je dejstvo, da ima 3. oseba na prodani stvari pravico, ki izkljuuje, zmanjuje aliomejuje pravico kupca. Prodajalec odgovarja za pravno napako pod dvema pogojema:I. kupec o pravni napaki ni bil obveen; inII. kupec ni privolil v nakup stvari, obremenjene s pravno napako. [ 488/(1)]Prodajalec pravice odgovarja: za obstoj pravice ; in da ni pravnih ovir za uveljavitev pravice . [ 488/(2)](1) Pravice kupca

1) obvestilo prodajalca e se pokae, da si 3. oseba lasti pravico na stvari, mora kupec obvestitiprodajalca. [ 489]Izostanje obvestila e kupec ne obvesti prodajalca ter se spusti v spor s 3. osebo, ki ga izgubi,to ne vpliva na pravico sklicevanja na pravne napake, razen e prodajalec dokae, da je imelsredstva za uspeno zavrnitev zahtevka. [ 491]Oitno utemeljena pravica 3. osebe ne vpliva na kupeve pravice sklicevanja na pravnenapake. Kupec lahko utemeljeno pravico 3. osebe pripozna brez spora.[ 492/(1)]e kupec 3. osebi plaa vsoto denarja za odpoved njeni oitni pravici na stvari, se prodajalecodgovornosti oprosti s povrnitvijo izplaane vsote in prizadejane kode kupcu. [ 492/(2)]

2) zahteva za oprostitev pravice pri individualno doloenih stvareh (species) kupec morazahtevati od prodajalca, da specietetno stvar v primernem roku oprosti pravice 3. osebe. [ 489]

3) zahteva za zamenjavo pri stvareh, doloenih po vrsti (genus) kupec mora zahte-vati odprodajalca izroitev druge stvari brez pravne napake. [ 489]

(2) Sankcije za pravne napake1) pri vzemu stvari kupcu e 3. oseba kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem

zakonu (ex lege); [ 490/(1)]2) pri zmanjanju ali omejitvi pravice kupec po izbiri lahko:

1. odstopi od pogodbe ; ali2. zahteva znianje kupnine . [ 490/(1)]

3) pri neoprostitvi stvari pravice kupec lahko odstopi od pogodbe, e:1. prodajalec ne ugodi kupevi zahtevi oprostiti stvar pravice 3. osebe; in2. zaradi neoprostitve ni mono dosei namena pogodbe. [ 490/(2)]

4) povrailo kode v vsakem primeru kupec ima v vsakem primeru pravico do pov-railanastale kode. [ 490/(3)]

Izjema: ni povraila kode, e je kupec vedel za pravno napako (= monost, da mu bodopravice na stvari odvzete, zmanjane ali omejene). V tem primeru kupec lah-ko zahteva znianjekupnine. [ 490/(4)]

(3) Pogodbena omejitev / izkljuitev odgovornosti za pravne napake odgovornost pro-dajalca selahko s pogodbo omeji ali povsem izkljui. [ 493/(1)]

6


7/42

Izjema zaradi slabe vere prodajalca doloilo o omejitvi / izkljuitvi je nino, e je bila napakaprodajalcu ob sklenitvi pogodbe znana ali mu ni mogla ostati neznana. [ 493/(2)]

(4) Odgovornost za omejitve javnopravne narave takne omejitve so na stvari doloene v javneminteresu s strani dravnih organov (npr. prepoved gradnje na ekoloko ogroe-nem obmoju). Doodgovornosti prodajalca pride, e:I. omejitve kupcu niso bile znane ; inII. je prodajalec vedel za omejitve; inIII. prodajalec kupca ni obvestil o omejitvah. [ 494]

(5) Izguba pravic za uveljavljanje pravnih napak kupeva pravica iz pravnih napak ugasne:1) v 1 letu od dneva, ko je izvedel za pravico 3. osebe. [ 495/(1)]2) v 6 mesecih od pravnomonega konca spora med kupcem in 3. osebo, ki se je zael pred

potekom enoletnega roka in v katerega je kupec pozval prodajalca kot interveni-enta. [ 495/(2)]2.1.4. OBVEZNOSTI KUPCAKupec ima le 2 obveznosti: plailo kupnine ; prevzem stvari .(1) Plailo kupnine

1) kraj in as plaila:1. kraj:

po dogovoru praviloma se plaa v kraju, ki ga doloa pogodba; [ 496/(1)] kraj izroitve e ni dogovorjen kraj plaila, je treba plaati v kraju, kjer se stvar

izroa. [ 496/(2)] sede / prebivalie prodajalca e kupnine ni treba plaati ob izroitvi, jo je treba

plaati v sedeu oz. prebivaliu prodajalca. [ 496/(3)]2. as:

po dogovoru praviloma se plaa na as, ki ga doloa pogodba; [ 496/(1)] ob izroitvi e ni dogovorjen as plaila, je treba plaati ob izroitvi.

[ 496/(2)]2) obresti pri prodaji na kredit na kredit prodana stvar daje plodove ali koristi. Kupec dolguje

obresti od dneva izroitve ne glede na zapadlost kupnine. [ 497]3) kupnina pri zaporednih dobavah kupec mora plaati kupnino za vsako dobavo posebej

o.o.d.d. [ 498/(1)] e je dal kupec prodajalcu predujem, se prve dobave zaraunajo izpredujma. [ 498/(2)]

(2) Prevzem stvari sestavljajo ga:1) dejanja, potrebna za izroitev; in2) dejanja, potrebna za to, da kupec stvari odnese. [ 499/(1)]Odstop od pogodbe zaradi neprevzema e kupec brez utemeljenega razloga noe prevzeti vizroitev pravoasno in pravilno ponujenih stvari, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, eutemeljeno dvomi v plailo kupnine. [ 499/(2)]

2.1.5. HRAMBA ZA SOPOGODBENIKADo obvezne hrambe pride v 2 primerih:(1) obvezna hramba prodajalca do nje pride pri prehodu nevarnosti na kupca zaradi zamude pred

izroitvijo stvari. Prodajalec mora stvar hraniti kot dober gospodar / gospo-darstvenik. [ 500/(1)](2) obvezna hramba kupca do nje pride:

1) e kupec eli vrniti stvar prodajalcu zaradi:1. odstopa od pogodbe ; ali2. zahteve za zamenjavo . [ 500/(2)]

2) e kupec noe sprejeti v namembni kraj poslane stvari kupec mora stvar prevzeti zaprodajalca pod pogoji, da:1. prodajalec v namembnem kraju ni navzo;2. prodajalec v namembnem kraju nima nikogar, ki bi zanj stvar prevzel;3. je stvar mono prevzeti:

brez plaila kupnine; ter brez vejih nevenosti in pretiranih strokov. [ 501]

V obeh primerih ima strankashranjevalec pravico do povraila za ohranitev stvari potrebnih strokov. [500/(3)]

7


8/42

Pravice strankeshranjevalca:1. sodna poloitev stvari ;2. izroitev v hrambo drugi osebi ;3. prodaja na raun druge stranke . [ 502]2.1.6. POVRNITEV KODE ZARADI RAZDORA POGODBEe je prodajna pogodba razdrta zaradi kritve pogodbe s strani ene stranke, ima druga strankapravico do povraila nastale kode po splonih pravilih pogodbene odkodninske odgovornosti. [503]Izraunavanje kode se odvija po naslednjih pravilih:(1) dnevna cena:

1) dnevna cena obstaja v kraju sklenitve prizadeta stranka lahko zahteva razliko med:1. pogodbeno kupnino ; in2. dnevno ceno :

na trgu kraja, kjer je bil opravljen posel ; na dan razdora pogodbe . [ 504/(1)]

2) dnevna cena ne obstaja v kraju sklenitve za izraun povraila se vzame dnevna cena nanadomestnem trgu s pritetimi prevoznimi stroki.

Npr. v Ljubljani ni trga plutonija, najbliji nadomestni trg je v Moskvi, zato se dnevna cenadoloi kot cena pogodbene koliine plutonija na dan razdora pogodbe v Moskvi, ki se ji pritejee prevozne stroke plutonija od Moskve do Ljubljane.

(2) kritje uporablja se le za po vrsti doloene stvari(genus), e stranka ne izpolni pravo-asno. Okritni kup oz. prodaja morata biti opravljena v primernem roku na obiajen nain. [ 505/(1)]. Onameravanem kritnem kupu / prodaji mora upnik obvestiti dolnika.[ 505/(3)]1) kritna prodaja kupec pravoasno ne plaa kupnine, zato prodajalec stvar proda drugemu. e

pri tem dobi manjo kupnino od pogodbene (praviloma), lahko zahteva razliko med njima(pogodbena kupnina minus kritna kupnina). [ 505/(1)]OZ ne govori o manji kupnini, temve le o razliki, ki je lahko tudi negativna (e je kritnakupnina vija od pogodbene), zato bi lahko prodajalec kupcu izroil preseek zaradi kritne

prodaje, ampak noben prodajalec ni tako neumen.2) kritni kup prodajalec pravoasno ne izroi stvari, zato kupec stvar kupi pri druge-mu

prodajalcu. e pri tem plaa vijo ceno od pogodbene (od pogodbene), lahko zahteva razlikomed njima (kritna cena minus pogodbena cena). [ 505/(1)]e kupec stvar kupi pri drugemu prodajalcu ceneje, doloilo nima smisla.

2.1.7. MODALITETE PRODAJNE POGODBE (PRODAJA S POSEBNIMI DOGOVORI)2.1.7.1. KUP NA POSKUNJOKupec vzame stvar pod pogojem, da preizkusi, ali stvar ustreza njegovim eljam. Proda-jalca moraobvestiti, ali ostaja pri pogodbi v poskusnem roku. Poskusni rok je lahko:o roku, doloen po pogodbi;o obiajen rok glede na naravo stvari;o primeren rok, ki ga doloi prodajalec. [ 514/(1)]e kupec tega ne stori, se teje, da: je odstopil od pogodbe; ali je ostal pri pogodbi, e je bila stvar izroena v poskunjo do doloenega roka in kupec:

NI nemudoma vrnil stvari po izteku roka; in NI izjavil, da odstopa od pogodbe. [ 514/(2)]

Objektivna poskunja je dogovorjena za ugotovitev doloene lastnosti ali primerne uporab-nosti stvari.Obstanek pogodbe pri objektivni poskunji je odvisen od obstoja lastnosti, NE od kupeve odloitve. [515]Nevarnost trpi prodajalec do: kupeve izjave, da ostaja pri pogodbi; ali izteka poskusnega roka. [ 516]2.1.7.2. PRODAJA PO VZORCU ALI MODELU

8


9/42

Prodajalec proda enako stvar, kot jo je pokazal v vzorcu ali modelu . Npr. steklenica za CocaColo.e stvar ne ustreza vzorcu ali modelu (npr. prodaja CocaCole v steklenicah za Pepsi), prodajalecodgovarja: za stvarne napakepri gospodarskih pogodbah; za neizpolnitevpri negospodarskih pogodbah. [ 518/(1)]Prodajalec ne odgovarja, e je vzorec / model kupcu pokazal le zaradi obvestila ali ugotovitve lastnosti.[ 518/(2), 459/4]2.1.7.3. PRODAJA S SPECIFIKACIJOKupec ima v pogodbi pridrano pravico pozneje doloiti obliko, mero in druge podrob-nosti . ekupec tega ne stori do dogovorjenega ali zahtevanega dne, prodajalec lahko: odstopi od pogodbe ; ali opravi specifikacijo glede na poznavanje kupevih potreb . [ 519/(1)] V tem primeru mora

prodajalec kupca obvestiti o podrobnostih in mu pustiti rok za doloitev drugane specifi-kacije. [519/(2)] e kupec v tem roku ne opravi specifikacije, je obvezna specifikacija prodajalca. [ 519/(3)]

2.1.7.4. PRODAJA NA OBROKES pogodbo o prodaji na obroke: se prodajalec kupcu zavezuje izroiti premino stvar pred plailom celotne kupnine; se kupec zavezuje stvar odplaati v doloenih asovnih presledkih. [ 522]Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pisni obliki. [ 521]Bistvene sestavine so (poleg bistvenih sestavin obiajne prodajne pogodbe):1. skupen znesek vseh obronih odplail, ki zajema tudi plailo ob sklenitvi pogodbe;2. znesek posameznih obrokov ;3. tevilo obrokov ;4. roki za plailo posameznega obroka .Odstop od pogodbe prodajalec lahko odstopi od pogodbe, e pride kupec v zamudo z zaetnimobrokom. [ 525/(1)]Odstop od pogodbe ali zahteva za popolno plailo kupnine prodajalec lahko odstopi od pogodbe alizahteva od kupca plailo celotnega ostanka kupnine (pred tem mu mora pustiti 15-dnevni rok [ 525/(4)]), e je kupec po plailu zaetnega obroka v zamudi: z 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita vsaj 1/8 kupnine ; [ 525/(2)] z enim obrokom, ki pomeni vsaj 1/4 kupnine . [ 525/(3)]Posledice razvezane pogodbe:(1) prodajalec mora:

1) vrniti prejete obroke z obrestmi ; in2) povrniti kupcu nujne stroke stvari (impensae necessariae). [ 526/(1)]

(2) kupec mora:1) vrniti stvar v stanju ob izroitvi ; in2) dati povrailo za uporabo stvari . [ 526/(2)]

2.1.7.5. AKREDITIVNA PRODAJAProdaja je dogovorjena s pomojo dokumentarnega akreditiva . To je poseben banni posel, zaenkrate urejen v ZOR, pri katerem se banka po nalogu in na raun kupca zavee prodajalcu izplaatikupnino, e bo prodajalec v doloenem roku predloil akreditivne dokumente. Uporablja se samo vgospodarskih poslih.Akreditivna klavzula obsega: doloilo, da se bo plailo opravilo s pomojo dokumentarnega akreditiva; oznabo, da se za dokumentarni akreditiv uporabljajo pravila mednarodne trgovinske zbornice.Dolnosti strankpri akreditivni prodaji:(1) kupec mora:

1) poskrbeti na svoje stroke in v primernem roku, da prvovrstna banka odpre dokumen-tarniakreditiv, ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo; [ 527/(1)]

2) dati banki nalog, ki:1. je neposredno uporaben pri odprtju akreditiva;

2. je naslovljen na ustrezno banko;3. natanno oznauje prodajalca ;4. doloa rok veljavnosti akreditiv mora biti veljaven toliko asa po izpolnitvi pro-dajaleve

obveznosti, da lahko prodajalec zbere in predloi dokumente banki.

9


10/42

3) zagotoviti kritje.(2) prodajalec mora:

1) banki predloiti vse akreditivne dokumente;2) v skladu s pogodbo izroiti kupljeno stvar;3) uporabiti odprt dokumentarni akreditiv .

Dolnosti banke banka mora preveriti le verodostojnost dokumentov. Kadar dokumenti ustrezajo,mora prodajalcu izplaati dogovorjeni znesek, etudi se dokumenti v resnici ne nana-ajo na prodano

blago. To ponuja veliko monosti za fiktivne in ilegalne transakcije, ki pote-kajo prek bank v offshoreconah.Vrste dokumentarnih akreditivov:(1) preklicni in nepreklicni :

1) preklicni akreditiv lahko banka v vsakem trenutku spremeni ali razveljavi;2) nepreklicni akreditiv zagotavlja vrsto obvezo banke.

(2) potrjeni in nepotrjeni :1) zapotrjeni akreditiv da banka svojo konfirmacijo;2) nepotrjeni akreditiv korespondenna banka ob odprtju akreditiva

2.2. MENJALNA POGODBA (permutatio)2.2.1. POJEM MENJALNE POGODBE ( 528)Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti sopogodbeniku, da mu bo izroilzamenjano stvar, tako da bo sopogodbenik pridobil lastninsko pravico. [ 528/(1)]Predmet menjave so lahko tudi zamenljive pravice. [ 528/(2)]Stranki pri menjalni pogodbi sta sopogodbenika.2, UINKI MENJALNE POGODBE ( 529)Uinki menjalne pogodbe glede pravic in obveznosti so enaki pravicam in obveznostim prodajalca priprodajni pogodbi. Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, kinastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.2.3. PRODAJNO NAROILO (STARINARSKA POGODBA)2.3.1. POJEM STARINARSKEGA NAROILA ( 530)S pogodbo o prodajnem naroilu se prevzemnik naroila zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu jo jeizroil naroitelj, v doloenem roku:(1) prodal za doloeno kupnino; ali(2) vrnil naroitelju, e mu stvari ne bo uspelo prodati za zahtevano kupnino. [ 530/(1)]Stranki pri prodajnem naroilu sta: naroitelj izroi stvar; in prevzemnik naroila se zavezuje, da bo izroeno stvar v doloenem roku:

prodal za doloeno kupnino; ali vrnil naroitelju.

Nepreklicnost prodajnega naroila prodajnega naroila ni mogoe preklicati. [ 530/(2)]2.3.2. NEVARNOST NAKLJUNEGA UNIENJA ( 531)Naroitelj obdri lastninsko pravico na izroeni stvari, zato on trpi nevarnost nakljunega unienja(ali pokodovanja). Stvar, izroena prevzemniku naroila, ostane naroiteljeva in on trpi nevarnost, e bi

bila stvar po nakljuju uniena ali pokodovana. Vendar naroitelj ne more razpolagati z izroeno stvarjo,dokler mu ni vrnjena (nemonost razpolage s stvarjo).2.3.3. FIKCIJA PREVZEMNIKOVEGA NAKUPA IZROENE STVARI ( 532)teje se, da je prevzemnik naroila izroeno stvar kupil, e do izteka doloenega roka:(1) ne proda stvari in ne izroi naroitelju kupnine; IN(2) ne vrne stvari. [ 532/(1)]Zaasna omejitev rubea na fiktivno kupljeni stvari upniki prevzemnika naroila ne morejo zarubiti(fiktivno kupljene) stvari, dokler naroitelju ne izplaa kupnine.2.4. DARILNA POGODBADarilna pogodba je v OZ povsem na novo urejena. V ZOR je ni bilo, ker gre za neodplano pogodbo,

katere so po ustavi SFRJ iz leta 1974 spadale v pristojnost republik. Nobena repub-lika darilne pogodbeni uredila, zato so se v Sloveniji uporabljala pravila izpred leta 1945 (ODZ).Moralno ozadje pri darilni pogodbi je bistveno drugano kot pri odplanih pogodbah, kar ena stranka

pridobiva le koristi, druga stranka pa le obveznosti, zato veljajo posebni mehanizmi.

10


11/42

2.4.1. SPLONE ZNAILNOSTI DARILNE POGODBEPojem z darilno pogodbo:(1) se ena oseba (darovalec) zavee:

1) neodplano prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico; ali2) (na drug nain) drugo osebo (obdarjenca) obogatiti v breme svojega premoenja; IN

(2) obdarjenec izjavi, da se s tem strinja. [ 533/(1)]Stranki darilne pogodbe sta: darovalec neodplano prenese (lastninsko) pravico na obdarjenca; obdarjenec se strinja z neodplanim prenosom nanj.Odpoved pravici in darilna pogodba za darilno pogodbo se teje tudi odpoved pravici, e se s temzavezanec strinja. [ 533/(2)]Pravica, ki se ji darovalec odpove: mora imeti zavezanca; in jo mora biti mono odstopiti drugemu.Odpoved pravici glede katere ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu, se ne teje za darilno pogodbo.[ 533/(3)]Razne vrste darilne pogodbe: darilna pogodba iz hvalenosti e obdarjenec nima pravice s tobo zahtevati darila, se za darilno

pogodbo teje tudi pogodba, ki jo je darovalec sklenil zaradi hvalenosti ali druge moralneobveznosti. [ 534]

meano darilo pomeni, da je tudi obdarjenec dolan obogateti darovalca (jaz ti dam 1'000 SIT, ti pameni 500 SIT). Obdarjeneva dolnost obogatitve darovalca lahko izhaja po isti ali kakni drugi

pogodbi. Za darilno pogodbo gre le glede presene vrednosti. e je po isti ali drugi pogodbi tudiobdarjenec dolan obogateti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoe vrednosti. [535]

darilna pogodba z obasnimi izpolnitvami pomeni, da se je darovalec zavezal k perio-dinimobdaritvam obdarjenca. Postavlja se vpraanje, kdaj ugasne obveznost obdarova-nja. e darovalevaobveznost obsega obasne izpolnitve, ugasne z darovalevo smrtjo. [ 536]

Odkodninska odgovornost darovalca darilo lahko v nekaterih primerih povzroi kodo obdarjencu,zato darovalec odgovarja:(1) zaradi podaritve tuje stvari in zamolanja kdor vede podari tujo stvar in obdarjencu to

okoliino zamoli, odgovarja za kodo [ 537/(1)].Za odgovornost se zahteva darovaleva slaba vera darovalec je vedel, da je podarjena stvar tuja,vendar ni bil dolan vedeti.

(2) zaradi napak in nevarnih lastnosti podarjene stvari v obeh primerih se za odgovornost zahtevaslaba vera darovalca, ki je vedel ali bi moral vedeti za napake in nevarne lastnosti ter ni opozorilobdarjenca. Obdarjencu mora zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastati koda.1) zaradi napakpodarjenih stvari e ima podarjena stvar napake, zaradi katerih nastane koda

obdarjencu, darovalec odgovarja za kodo, e je za napako vedel ali bi moral vedeti in niopozoril obdarjenca. darovalec podari hio, za katero ve, da ni protipotresno grajena hia se

podre ob prvem potresu in darovalec odgovarja za kodo, nastalo obdarjencu.Pomembno: pri darilni pogodbi ni jamevanja za napake podarjene stvari, ker gre zaneodplano pogodbo. Zapomni si pregovor:Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.

2) zaradi nevarnih lastnosti podarjenih stvari e ima podarjena stvar nevarne lastno-sti, zaradikaterih nastane koda obdarjencu, darovalec odgovarja za kodo, e je za napako vedel ali bimoral vedeti in ni opozoril obdarjenca. [ 537/(2)] Primer: darova-lec podari koker panjela, zakaterega ve, da je zelo popadljiv koker panjel napade obdarjenca in mu odgrizne prst darovalec odgovarja za kodo.

Pogoji za odkodninsko odgovornost darovalca zaradi napak ali nevarnih lastnosti podar-jene stvaritorej so: obdarjencu je zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastala koda; IN darovalec je vedel ali bi moral vedeti za napake ali nevarne lava stnosti; IN darovalec NI opozoril obdarjenca na napake ali nevarne lastnosti.

2.4.2. OBLIKA DARILNE POGODBE ( 538)

11


12/42

Oblika je pomembna le, e darovalec stvari ali pravice takoj ne prenese obdarjenca tako, da obdarjeneclahko s stvarjo ali pravico prosto razpolaga.Pisna oblika darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, e darovalec podarjene stvari ali

pravice ni prenesel takoj na obdarjenca tako, da obdarjenec lahko z njo prosto razpolaga. [ 538/(1)]Naturalna narava nepisne pogodbe e darilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, obdarje-nec nemore izpolnitve zahtevati s tobo.Notarski zapis se zahteva za veljavnost darila za primer smrti, pri emer mora biti listina o obdaritviizroena obdarjencu.2.4.3. PREKLIC DARILNE POGODBE(1) Vrste preklica darovalec lahko darilno pogodbo preklie zaradi stiske, nehvalenosti in pozneje

rojenih otrok:1) Preklic zaradi stiske darovalec pride v poloaj, v katerem je eksistencialno ogro-en, zato je

logino, da lahko obdaritev zahteva nazaj. Darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e pridepo njeni sklenitvi v poloaj, v katerem je ogroeno njegovo preivljanje. [ 539/(1)]Vendar preklic darila ni mogo, e ivljenjsko ogrozi obdarjenca pravo postavlja intereseobdarjenca pred interese darovalca. Preklic ni mogo, e bi z njim priel obdarjenec v poloaj,da bi bilo ogroeno njegovo preivljanje. [ 539/(2)]Pri preklicu zaradi stiske lahko obdarjenec izbira med: vrnitvijo darovane stvari (oziroma plailom obogatitve zaradi darila); in obdranjem darila v tem primeru mora darovalcu zagotoviti preivljanje.Obdarjenec lahko darilo obdri, e darovalcu zagotovi preivljanje. [ 539/(3)]

2) Preklic zaradi hude nehvalenosti ni pravino, da bi nehvaleni obdarjenec darilo obdral. Nehvalenost se mora videti navzven: nehvaleni obdarjenec se mora proti obdarjencu alinjegovim blinjim obnaati tako grdo, da bi bilo nemoralno, e bi darilo obdral. Darovaleclahko preklie darilno pogodbo zaradi hude nehvalenosti, e se po njeni sklenitvi obdarjenec

proti njemu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelihnepravino, e bi prejeto obdral. [ 540/(1)]Hinavski obdarjenec bi lahko poakal na smrt obdarjenca in se ele nato zael hudo nehvalenoobnaati (oskrunil grob darovalca, tepel njegove otroke, itd.).Zato aktivna legitimacija za preklic pripada darovalcu in njegovemu dediu. Pogodbo lahkozaradi obnaanja proti darovalcu preklie tudi darovalev dedi. [ 540/(2)] Zakondobesedno govori le o nehvalenem obnaanju proti darovalcu. Iz tega izhaja, da dedi ne more

preklicati pogodbe, e se je obdarjenec nehvaleno obnaal proti blinjim preminulegadarovalca. Sodna praksa lahko uveljavi tudi dru-gane reitve.Pasivna legitimacija za preklic pripada obdarjencu in njegovemu dediu. Tudi pasivnalegitimacija je omejena na obnaanje obdarjenca ni moen preklic, e se nehvaleno obnaadedi obdarjenca. Preklic je zaradi obdarjenevega obnaanja mogo tudi proti obdarjenevemudediu. [ 540/(3)]Zakrivitelj hude nehvalenosti je vedno obdarjenec ne glede na pasivno legitima-cijo. Preklicse vedno vloi zaradi obnaanja obdarjenca.

Tabela za laje razumevanje:

aktivna legitimacija= kdo lahko preklie?

pasivna legitimacija =proti komu se preklie?

zaradi obnaanja protikomu se preklie?

darovalec obdarjenec darovalcu ali blinjimdedi darovalca obdarjenec darovalcudarovalec dedi obdarjenca darovalcu ali blinjimdedi darovalca dedi obdarjenca darovalcu

Darovalec lahko preklie pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediu zaradi hudonehvalenega obnaanja obdarjenca proti darovalcu ali njegovim blinjim.

Dedi darovalca lahko preklie pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediu zaradihudo nehvalenega obnaanja obdarjenca samo proti darovalcu.

12


13/42

Odpustitev nehvalenosti darovalec lahko tudi hudo nehvaleno obnaanje obdar-jencuodpusti. V tem primeru preklic pogodbe ni mogo. Preklic ni mogo, e je daro-valec(nehvaleno) obnaanje obdarjencu odpustil. [ 540/(4)]

3) Preklic zaradi pozneje rojenih otrok se nanaa na situacijo, ko darovalec dobi otroka, priemer ga prej ni imel (prvorojenec, prvoposvojenec). V taknem primeru je dopusten preklic,ker se predvideva, da darovalec potrebuje sredstva za vzdrevanje otroka. Darovalec lahko

preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otroka. [ 541](2) Pravne posledice preklica:

1) vrnitev darovane stvari ali pravice z izjavo o preklicu zahteva darovalec vrnitev darovanestvari ali pravice; [ 542/(1)] oziroma

2) plailo vrednosti obogatitve (pride v potev, e darovane stvari ali pravice ni ve) z izjavo opreklicu zahteva darovalec plailo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbeobogaten. [ 542/(1)]

3) prenehanje obveznosti darovalca (pride v potev, e pogodba e ni izpolnjena) e darilnapogodba e ni izpolnjena, ima preklic za posledico prenehanje darovaleve obveznosti. [ 543/(2)]

(3) Rok za preklic: doloen je subjektivni rok 1 leto.Darilna pogodba se lahko preklie v 1letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog preklica. [543]

(4) Ninost odpovedi preklicu stranki se ne moreta dogovoriti za odpoved pravici do preklica.Morebitno takno doloilo je nino. Odpoved preklicu je nina. [ 544]

2.4.4. DARILO ZA PRIMER SMRTIDarilo za primer smrti je posebna vrsta darilne pogodbe. Njena posebnost je v tem, da se izpolni ele posmrti darovalca. V praksi se s tem reuje elja zapustnika, da nesposobni dedii ne bi prili do velikega

premoenja.Pogoja za veljavnost:(1) pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa; IN(2) listina o sklenjeni pogodbi mora biti izroena obdarjencu.Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalevi smrti, je veljavna le, e: je sklenjena v obliki notarskega zapisa; in je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu. [ 545]

2.5. POSOJILNA POGODBA2.5.1. POJEM POSOJILNE POGODBES posojilno pogodbo se: posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izroil:

doloen znesek denarja; ali doloeno koliino nadomestnih stvari; in

posojilojemalec zavezuje, da bo po doloenem asu vrnil izposojeno = enak znesek denarja oz.enako koliino nadomestnih stvari. [ 569/(1)]

Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico. [ 569/(2)]Stranki posojilne pogodbe torej sta: posojilodajalec se zavee k izroitvi denarja ali nadomestnih stvari posojilojemalcu; in posojilojemalec se zavee k vrnitvi izposojenega v doloenem asu.Posojilo je lahko obrestno ali brezobrestno.Monost obrestovanja: posojilojemalec se lahko zavee, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. [ 570/(1)]Zakonito obrestovanje pri gospodarskih pogodbah: v gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalecobresti, etudi niso bile dogovorjene. [ 570/(2)]2.5.2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA(1) Dolnost izroitve obljubljenih stvari

1) Rok za izroitev posojilodajalec mora izroiti stvari:1. ob dogovorjenem asu , e je doloen rok za izroitev; ali2. ko posojilojemalec zahteva , e rok ni doloen. [ 571/(1)]

2) Rok za zahtevo izroitve posojilojemalec ima pravico zahtevati izroitev obljublje-nih stvari.Pravica zahtevati izroitev zastara:

13


14/42

1. v 3 mesecih od nastopa zamude posojilodajalca (subjektivni rok); in2. v 1 letu od sklenitve pogodbe (objektivni rok). [ 571/(2)]

(2) Pravica odkloniti izroitev zaradi slabih premoenjskih razmer posojilojemalcaDoloba varuje posojilodajalca pred slabo boniteto posojilojemalca.1) Odklonitev izroitve e so premoenjske razmere posojilojemalca tako slabe, da je vrnitev

posojila negotova, lahko posojilodajalec odkloni izroitev, e:1. ob sklenitvi ni vedel za slabe razmere (dobra vera posojilodajalca); ali2. so se razmere poslabale po sklenitvi (spremenjene okoliine). [ 572/(1)]

2) Izjema = dolnost izroitve zaradi zavarovanja posojilodajalec mora izroiti stvari, e daposojilojemalec ali kdo drug zadostno zavarovanje. [ 572/(2)]

(3) Pravica odstopa od pogodbe zaradi nenamenske uporabe namenskega posojilaNamensko posojilo je posojilo, pri katerem je v posojilni pogodbi doloen namen, za kate-rega (inedino za katerega) lahko posojilojemalec uporabi izposojeni denar. e posojilo-jemalec uporabi

posojilo v drug namen, lahko posojidajalec odstopi od pogodbe. [ 578](4) Odkodninska odgovornost posojilodajalca za stvarne napake posojenih stvari

1) Dolnost povrnitve kode posojilodajalec mora povrniti posojilodajalcu morebitno kodo,povzroeno zaradi stvarnih napak posojenih stvari. [ 573/(1)]

2) Slaba vera pri neodplanem posojilu e gre za neodplano posojilo, mora posoji-lodajalecpovrniti kodo zaradi stvarnih napak le:1. e so mu bile napake znane ali mu niso mogle ostati neznane (slaba vera); IN2. e o napakah ni obvestil posojilojemalca (odsotnost obvestila). [ 573/(2)]

2.5.3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSOJILOJEMALCA(1) Dolnost vrnitve posojila

1) Doloenost roka posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako koliino stvari istevrste in kakovosti (eiusdem tantumdem generis et qualitatis). [ 574/1]

2) Nedoloenost roka rok je nedoloen, e ga stranki nista doloili in ga ni mono doloiti izokoliin. Posojilojemalec mora vrniti posojilo v primernem roku po zah-tevi posojilodajalcaza vrnitev. Rok mora trajati vsaj 2 meseca. [ 574/(2)]

(2) Pravica posojilojemalca do izbirePosojila v denarju je treba vedno vrniti v denarju, e ni naknadno dogovorjena nadomestnaizpolnitev. Posojila v nadomestnih stvareh je mono po dogovoru vrniti tudi v denarju. V primeru: dogovora za vrnitev posojila nadomestnih stvari v denarju; [ 575/(1)] ali ko ni mono vrniti enake koliine stvari iste vrste in kakovosti [ 575/(2)];

je posojilojemalec vseeno po lastni izbiri upravien vrniti: izposojene stvari ; ali denarni znesek , ki ustreza vrednosti izposojenih stvari v asu in kraju vrnitve.

[ 575/(1)](3) Pravica posojilojemalca do odstopa od pogodbe

Odstop od pogodbe je moen le pred izroitvijo. Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe,preden posojilojemalec izroi obljubljene stvari. [ 576] Posojilodajalcu lahko zaradi odstopanastane koda, zato je doloena dolnost povrnitve kode zaradi odstopa e ima posojilodajaleczaradi odstopa kakno kodo, jo mora posojilojemalec povrniti.[ 576]

(4) Pravica posojilojemalca do predasne vrnitve posojilaPosojilojemalec lahko vrne posojilo pred rokom, doloenim za vrnitev, e:o posojilodajalca obvesti o nameri predasne vrnitve; ino posojilodajalcu povrne kodo dolnost povrnitve kode zaradi predasne vrnitve [ 577] V

bannih posojilih je potrebno plaati penale na prehitro vrnitev posojila, ker je banka s temizgubila doloen del obresti. koda nastane v obliki izgubljenega dobika (lucrum cessans).

2.5.4. NAMENSKO POSOJILO ( 578)V pogodbi je doloen namen, za katerega sme posojilojemalec uporabiti izposojeni denar.Pravica posojilodajalca do odstopa zaradi nenamenske uporabe e posojilojemalec upo-rabi

posojilo za drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.

2.6. POGODBA O DOSMRTNEM PREIVLJANJU

14


15/42

Osnovna oblika s pogodbo o dosmrtnem preivljanju: se pogodbenik (preivljaLec) zavee, da bo preivljal:

drugega pogodbenika (preivljaNec); ali koga drugega (preivljaNec);

drugi pogodbenik (izroitelj) izjavi, da preivljalcu zapua: vse premoenje; ali del premoenja, ki obsega nepreminine ter z njihovo rabo in uivanjem povezane preminine;

pri emer je izroitev premoenja odloena do izroiteljeve smrti. [ 557/(1)]Druge vrste pogodb o dosmrtnem preivljanju so pogodbe, s katerimi se proti obljubi dedi-inedogovori: ivljenjska skupnost pogodbenika in izroitelja; premoenjska skupnost pogodbenika in izroitelja; skrb za in varovanje izroitelja s strani pogodbenika; pogodbenikovo obdelovanje izroiteljevega posestva; skrb pogodbenika za izroiteljev pogreb; ali kaj drugega. [ 557/(3)]Pogodba o dosmrtnem preivljanju lahko obsega tudi preminine preivljanca, nepovezane z rabo inuivanjem nepreminin. Takne preminine morajo biti v pogodbi posebej navedene.[ 557/(2)]Stranke pogodbe torej so: preivljalec obljubi preivljanje; preivljanec = tisti, ki mu preivljalec obljubi preivljanje; izroitelj obljubi preivljalcu dediino ali njen del.Izroitelj je lahko hkrati preivljanec, vendar ni nujno, da sta ista oseba. Preivljalec se lahko zavee

preivljati izroiteljevega sorodnika, zakonca, prijatelja, itd.Oblika pogodbe pogodba o dosmrtnem preivljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.[ 558]Modalitete pogodbe:(1) odpoved razpolaganju s premoenjem izroitelj (preivljanec) se lahko v korist preivljalca

odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe. [ 559](2) odgovornost za obstojee dolgove preivljalec ni odgovoren za dolgove po smrti pre-ivljanca. V

pogodbi se lahko doloi odgovornost preivljalca za obstojee dolgove pre-ivljanca nasprotidoloenim upnikom. [ 560]

Razveza pogodbe:(1) sporazumna razveza stranki lahko sporazumno razveeta pogodbo, etudi sta jo e zaeli

izpolnjevati. [ 561/(1)](2) razveza zaradi neznosnosti pogodba o dosmrtnem preivljanju se nanaa na ivljenjsko skupnost.

e se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno ivljenje neznosno, lahko vsakastranka od sodia zahteva razvezo pogodbe. [ 561/(2)]

(3) razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, edruga stranka ne izpolnjuje obveznosti. [ 561/(3)]

(4) razveza zaradi spremenjenih razmer po sklenitvi pogodbe se razmere tako spreme-nijo, daznatno oteijo izpolnitev pogodbe. Sodie lahko ob upotevanju vseh okoliin na zahtevo ene alidruge stranke pogodbo razvee. [ 562/(1)]

(5) razveza zaradi smrti preivljalca in neprivolitve dediev v nadaljevanje e preiv-ljalec umre,obveznost preivljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence

pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preivljalca. [ 563/(1)] e ne privolijo, sepogodba razvee. [ 563/(2)]

Spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe spremenjene razmere znatno oteijo izpolnitev pogodbe.Na zahtevo ene ali druge stranke sodie ob upotevanju vseh okoliin: uredi razmerje na novo ; [ 562/(1)] ali spremeni pravico preivljanca v dosmrtno denarno rento, e to ustreza eni ali drugi stranki; [

562/(1)] ali razvee pogodbo. [ 562/(1)]Smrt preivljalca in prenehanje pogodbe e preivljalec umre, obveznost preivljanja preide nanjegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence (= upravienci za nadaljevanje

15


16/42

pogodbe) pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preivljalca. [ 563/(1)] Od tu naprej sta 2monosti:1. upravienci za nadaljevanje noejo prevzeti pogodbenih obveznosti ne privolijo, zato:

se pogodba razvee; in upravienci za nadaljevanje nimajo pravice zahtevati odkodnino za prejnje pre-ivljanje.

[ 563/(2)]2. upravienci za nadaljevanje privolijo, vendar ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, zato

imajo pravico od preivljanca zahtevati odkodnino za prejnje preivljanje. [ 563/(3)]Sodie doloi odkodnino po prostem preudarku. Pri tem upoteva premoenj-ske razmere: preivljanca; in upraviencev za nadaljevanje. [ 563/(4)]

2.7. POGODBA O IZROITVI IN RAZDELITVI PREMOENJA (IZROILNA POGODBA)Z izroilno pogodbo se izroitelj zavee, da bo izroil in razdelil svoje premoenje svojim potomcem,

posvojencem in njihovim potomcem. [ 546]Stranke pogodbe so: izroitelj se zavee k izroitvi in razdelitvi premoenja potomcem; potomci.Pogoja za veljavnost sta:(1) soglasje vseh potomcev pogodba je veljavna, e se z njo strinjajo vsi k zakonitemu dedovanju

poklicani potomci, posvojenci in njihovi potomci. [ 547/(1)]1) pozneja privolitev e kaken potomec ni dal privolitve, jo da lahko pozneje v enaki obliki; [

547/(3)]2) veljavnost kljub neprivolitvi potomca izroitev in razdelitev ostaneta veljavni, e potomec, ki

se ne strinja:1. pred izroiteljem umre brez potomcev ;2. se odpove dediini ;3. je razdedinjen;4. je dedno nevreden. [ 547/(4)]

(2) oblika notarskega zapisa pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.[ 547/(2)]

Premoenje: izroljivost izroitelj lahko izroi in razdeli le svoje sedanje (celo ali delno) premoenje; [ 548/

(1)] Ni mono razdeliti in izroiti bodoega premoenja. nain razdelitve premoenja mora biti drugaen od naina razdelitve v zapuini e je isti, je

doloilo o nainu razdelitve neveljavno. Neveljavno je doloilo o nainu razdelitve premoenja, kibo v izroiteljevi zapuini. [548/(2)] /???/

premoenje po izroitvi izroiteljeva zapuina je le:o premoenje , ki ni bilo zajeto z izroitvijo; ino premoenje , pridobljeno po izroitvi. [ 549/(1)]

izkljuitev izroenega premoenja iz zapuine premoenje, ki ga potomci izroitelja pridobijo zizroitvijo, ne spada v zapuino in se ne upoteva pri ugotavljanju njene vrednosti. [ 549/(2)]

Fikcija darilne pogodbe drugim potomcem izroeni deli premoenja se tejejo za darila in se poizroiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili prednika dediem, e:(1) e se kaken potomec ne strinja z izroitvijo [ 550/(1)] = zaradi nestrinjanja potomcev;(2) e se izroitelju po izroitvi rodi otrok ali pojavi za mrtvega razglaen potomec [ 550/(2)] = zaradi

novega potomca.Pridrna (retencijska) pravica izroitelj lahko: zase; ali svojega zakonca; ali zase in svojega zakoncaob izroitvi in razdelitvi pridri:(1) uitekvsega ali dela premoenja; ali(2) dosmrtno naturalno ali denarno rento; ali(3) dosmrtno preivljanje ali drugo nadomestilo. [ 551/(1)]

16


17/42

e sta uitek ali renta dogovorjena za izroitelja IN zakonca, po smrti enega pripade celoten uitek oz.renta drugemu do njegove smrti o.o.d.d. [ 551/(2)]Pravice izroiteljevega zakonca:(1) strinjanje e izroitelj upoteva svojega zakonca, se mora ta strinjati; [ 552/(1)](2) nujni dele nujni dele neupotevanega zakonca ostane neokrnjen; [ 552/(2)](3) fikcija daril ob ugotavljanju nujnega delea pri neupotevanju zakonca je izroitev veljavna.

Potomcem izroeni deli izroiteljevega premoenja se tejejo za darila pri ugo-tavljanju vrednostizapuine, po kateri se doloa nujni dele preivelega zakonca.

[ 552/(3)]Dolgovi izroitelja: neodgovornost potomcev potomci, katerim je bilo razdeljeno premoenje, niso odgo-vorni za

dolgove izroitelja o.o.d.d. [ 553/(1)] pravice upnikov izroitelja upniki izroitelja lahko izpodbijajo izroitev ob pogojih za

izpodbijanje neodplanih razpolaganj. [ 553/(2)]Preklic izroitve:(1) Razlogi za preklic

1) preklic zaradi hude nehvalenosti izroitelj lahko preklie pogodbo zaradi hudenehvalenosti, e se po sklenitvi pogodbe potomec proti njemu ali njegovim blinjim obnaatako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi prejeto obdral. [ 555/(1)]

2) preklic zaradi nedajanja preivnine izroitelj lahko preklie pogodbo, e poto-mec ne dajenjemu ali komu drugemu s pogodbo dogovorjene preivnine; [ 555/(2)]

3) preklic zaradi neporavnanja dolgov izroitelj lahko preklie pogodbo, e poto-mec ne izvriv pogodbi naloene poravnave izroiteljevih dolgov; [ 555/(2)]

4) preklic zaradi drugih neizpolnitev bremen v tem primeru lahko pride do preklica ali do prisilneizpolnitve bremen, o emer odloi sodie. V primeru neizpolnitve drugih s pogodbo prevzetih

bremen sodie ob upotevanju pomembnosti bremen za izroitelja in okoliin odloi, ali imaizroitelj:1. pravico zahtevati vrnitev danega premoenja; ali2. pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen. [ 555/(3)]

(2) Pravice potomcev po preklicu nujni dele: potomec, ki je moral vrniti izroeno, lahko poizroiteljevi smrti zahteva nujni dele, razen e:

1. je razdedinjen ;2. je dedno nevreden ;3. se je odpovedal dediini . [ 556/(1)]

Pri izraunavanju nujnega delea se tejejo drugim potomcem izroeni deli premoenja za darilaizroitelja. [ 556/(2)]

2.8. POGODBA O PREUITKUS pogodbo o preuitku: se ena stranka (preuitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko

pravico na doloenih svojih nepremininah; se druga stranka (prevzemnik) zavezuje, da bo preuitkarju ali komu drugemu do njegove smrti

nudila doloene dajatve in storitve. [ 564/(1)]Stranki pogodbe sta: preuitkar se zavee k prenosu lastninske pravice na nepremininah; in prevzemnik se zavee k dajatvam in storitvam v korist preuitkarja.Predmet pogodbe so:o preuitkarjeve nepreminine; ino preminine, namenjene za rabo in uivanje nepreminin o.o.d.d. [ 564/(2)]Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo kot: obasne denarne dajatve; ali nudenje ivljenjskih potrebin; ali oskrbovanje; ali zagotovitev stanovanjskega prostora; ali prepustitev uivanja doloenega zemljia, itd. [ 565]

17


18/42

Preuitek se vpie v zemljiko knjigo kot stvarno breme. e prevzemnik prevzete nepremi-nineodsvoji, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preuitku odgovarja tudi novi pridobitelj pod pogojem, da

je preuitek vpisan v zemljiko knjigo kot stvarno breme. [ 566]Oblika pogodba o preuitku mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. [ 567]Razveza pogodbe se lahko opravi iz 2 razlogov:(1) zaradi neznosnosti skupnega ivljenja e pogodbenika ivita skupaj in se njuno raz-merje tako

omaje, da postane skupno ivljenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe. [ 568/(1)]

(2) zaradi neizpolnjevanja obveznosti vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, e drugastranka ne izpolnjuje obveznosti. [ 568/(2)]

3. POGODBE O STORITVAH3.1. PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU, locatio conductio operis)Drugi sinonimi so: delovrna pogodba, podjetnika pogodba.3.1.1. SPLONE ZNAILNOSTI(1) Pojem podjemne pogodbe in razmerje do prodajne pogodbe

S podjemno pogodbo: se podjemnikzavezuje opraviti doloen posel, kot je:

o

izdelava ali popravilo doloene stvari; alio telesno ali umsko delo ; se naronikzavezuje, da bo podjemniku za opravljeno delo plaal. [ 619]Stranki podjemne pogodbe sta: podjemnik zavee se opraviti doloeno telesno ali umsko delo; in naronik zavee se k plailu za opravljeno delo.Podjemno pogodbo je teko razlikovati od prodajne, e se podjemnik zavee izdelati premino stvariz lastnega materiala. V dvomu je takna pogodba prodajna: pogodba, s katero se podjemnik zaveeizdelati doloeno premino stvar iz svojega materiala, se teje v dvomu za prodajno pogodbo. [ 620/(1)] To ne velja, e da naronik bistven del mate-riala: pogodba ostane podjemna, e se je naronikzavezal dati bistven del materiala, potrebnega za izdelavo stvari. [ 620/(2)] V vsakem primeru je

pogodba podjemna, e je z njo miljeno podjemnikovo delo. [ 620/(3)]e se podjemnik zavee izdelati stvar iz lastnega materiala, se postavlja vpraanje kako-vostimateriala (e ni dogovorjena):o srednja kakovost e je dogovorjena izdelava stvari iz podjemnikovega materiala in ni

dogovorjena kakovost, je podjemnik dolan dati material srednje kakovosti;[ 621/(1)]

o odgovornost podjemnika za kakovost materiala podjemnik naroniku odgovarja zakakovost uporabljenega materiala enako kot prodajalec. [ 621/(2)]

(2) Nadzor:1) naronik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, e to ustreza naravi posla;2) podjemnik ima dolnost naroniku omogoiti nadzorin dajanje navodil. [ 622]

(3) Sklenitev pogodbe po licitaciji pogosto pride do sklenitve podjemne pogodbe na pod-lagilicitacije za izvritev doloenih del ob doloenih pogojih. Poznamo 2 glavni vrsti licitacije, vsaka jelahko naslovljena na doloeno ali nedoloeno tevilo oseb:1) licitacija o ceni glede na pravno vezanost vabilca k licitaciji na vabilo, sta moni:

1. licitacija z obvezno sklenitvijo pogodbe vabilo k licitaciji zavezuje vabilca k sklenitvipogodbe z najcenejim ponudnikom; [ 623/(1)]

2. licitacija z izkljueno obveznostjo sklenitve vabilec lahko v vabilu izkljui obveznostsklenitve pogodbe (e bo sluajno najnija ponujena cena e vedno previsoka). e jeizkljuena obveznost sklenitve pogodbe, je vabilo k licitaciji vabilo za zbiranje ponudbzainteresiranih za sklenitev pogodbe po objavljenih pogojih. [ 623/(2)]

2) licitacija za umetniko ali tehnino reitev vabilec je zavezan skleniti pogodbo z

udeleencem licitacije, katerega reitev sprejme komisija vnaprej objavljene sestave. Vabileclahko obveznost sklenitve v vabilu izkljui. [ 624]3.1.2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODJEMNIKA(1) Pravice podjemnika:

18


19/42

1) pravica odstopa od pogodbe zaradi velikih napak materiala podjemnik lahko odstopi odpogodbe, e opozorjeni naronik zahteva izdelavo stvari iz materiala s tako oitnimi napakami,da:1. material sploh ni primeren za izdelavo; ali2. bi izdelava iz zahtevanega materiala kodovala ugledu podjemnika. [ 625/(2)]

2) zastavna pravica varuje podjemnika pred neplailom naronika. Za zavarovanje terjatev izpodjemne pogodbe:1. plailo dela ;2. povrailo porabljenega materiala ; in3. druge terjatveima podjemnik zastavno pravico na: izdelanih in popravljenih stvareh , ter drugih predmetih , ki jih je za delo izroil naronik,dokler jih ima v posesti in jih prostovoljno ne preneha imeti. [ 647]

3) zaupanje posla tretjemu podjemnik ni dolan osebno opraviti posla [ 629/(1)]. Lahko gazaupa 3. osebi, vendar obdri odgovornost nasproti naroniku za pravilno izpolnitev: podjemnikza posel osebno odgovarja naroniku, etudi ga ne opravi osebno. [ 629/(2)]

4) neposredne terjatve sodelavcev podjemnika nasproti naroniku sodelavci (= 3. osebe, kijim je podjemnik zaupal delo) se lahko obrnejo neposredno na naronika in zahtevajo izplailopripoznanih terjatev iz vsote, dolgovane podjemniku. [ 631]

(2) Obveznosti podjemnika:1) obveznost izvriti delo podjemnik je dolan izvriti delo po dogovoru in po pravi-lih posla.

[ 626/(1)]1. rok za izvritev dela:

rok je doloen podjemnik mora izvriti delo v doloenem roku; rok NI doloen podjemnik mora izvriti delo v asu, ki je razumno potre-ben za take

posle. [ 626/(2)]2. neodgovornost za zamudo, nastalo zaradi naronikovega ravnanja: podjem-nik ne

odgovarja za zamudo, ki nastane: ker je naronik nepravoasno izroil material; ali ker je naronik zahteval spremembe; ali ker naronik ni izplaal dolnega predujma.Podjemnik ne odgovarja za nobeno zamudo zaradi naronikovega ravnanja.[ 626/(3)]

2) dolnost opozorila:1. na napake podjemnik je dolan opozoriti naronika na napake naronikovega materiala,

ki jih je opazil ali bi jih moral opaziti. e tega ne stori, odgovarja za kodo. [ 625/(1)]2. na pomanjkljivosti v naroilu in okoliine podjemnik mora naronika opozoriti na:

pomanjkljivosti v naroilu , za katere ve ali bi moral vedeti; in druge okoliine , za katere ve ali bi moral vedeti, in so pomembne za:

o naroeno delo; alio pravoasno izvritev dela.

e tega podjemnik ne stori, odgovarja za kodo. [ 625/(3)]3) izroitev izdelane stvari naroniku podjemnik je dolan izroiti naroniku izdelano ali

popravljeno stvar [ 632/(1)], razen e je stvar uniena iz vzroka, za katerega ne odgovarja. [632/(2)]

3.1.3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI NARONIKA(1) Pravice naronika:

1) pravica odstopa od pogodbe:1. zaradi odstopa podjemnika od dogovorjenih pogojev med izvrevanjem dela se izkae,

da podjemnik: se ne dri dogovorjenih pogojev ; ali ne dela, kot bi moral ;zaradi esar bo imelo izvreno delo napake. Naronik lahko podjemnika opozori nanepravilnosti in mu doloi rok za prilagoditev dela pogodbenim obveznostim. [ 627/(1)]

19


20/42

e podjemnik do izteka roka ne izpolni naronikovih zahtev, naronik lahko odstopi odpogodbe in zahteva povrnitev kode. [ 627/(2)] Npr. pape naroi Michelangelu prebarvati Sikstinsko kapelo z oljnimi barvami,Michelangelo pa uporablja alkoholne flomastre pape doloi Michelangelu rok 1 teden, dazane barvati z oljnimi barvami. e Michelangelo po 1 tednu e vedno barva s flomastri,lahko pape odstopi od pogodbe.

2. zaradi podjemnikovega zamujanja z delom rok je bistvena sestavina pogodbe inpodjemnik je v taki zamudi z zaetkom ali dovritvijo dela, da je oitno, da dela ne bopravoasno dokonal. Naronik lahko odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode. [628/(1)] Npr. Michelangelo mora prebarvati Sikstinsko kapelo v 1 letu in celo leto popivater zane barvati 1 teden pred izte-kom roka precej oitno je, da barvanja ne bo dokonal,zato lahko pape kot naronik prekine pogodbo.Odstop od pogodbe zaradi podjemnikovega zamujanja z delom je moen, etudi rok ni

bistvena sestavina pogodbe, vendar naronik zaradi podjemnikove zamude nima veinteresa za izpolnitev pogodbe. [ 628/(2)] Npr. pape da Michelangelu za barvanjeneomejeno asa, vendar Michelangelo v nekaj letih ne ustvari ni, zato se pape lahko

premisli in odstopi od pogodbe.3. zaradi velike napake izdelane stvari naronik lahko odstopi od pogodbe in zahteva

povrailo kode brez predhodne zahteve za odpravo napake, e: ima posel tako veliko napako , da je delo neuporabno; ali je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. [ 638]

4. brez razloga naronik lahko od pogodbe odstopi, kadarkoli hoe (prenehanje pogodbepo volji naronika), vendar mora podjemniku izplaati dogovorjeno plailo, zmanjano za: stroke, ki jih podjemnik ni imel zaradi prezgodnjega prenehanja pogodbe; in podjemnikov zasluek drugje . [ 648]

2) pravice v zvezi z napakami izdelanih stvari (glej Odgovornost za napake):1. znianje plaila in povrailo kode; in2. pravica zahtevati odpravo napak.

(2) Obveznosti naronika:1) obveznost prevzeti delo naronik je dolan prevzeti delo, ki je bilo izvreno po doloilih

pogodbe in pravilih posla. [ 641]2) plailo in izplailo plailo se doloi:

1. s pogodbo; ali2. z obvezno tarifo; ali3. z drugim obveznim pravnim aktom. [ 642/(1)]

Nedoloeno plailo doloi sodie. Pri tem upoteva: vrednost dela; in as, obiajno potreben za tak posel; in plailo, obiajno za to vrsto dela. [ 642/(2)]

Naronik plaa ele po pregledu in potrditvi izvrenega dela. Prej ni dolan plaati o.o.d.d. [642/(3)]

Naronika pogosto ob sklenitvi pogodbe zanima, koliko bo naroeno delo stalo. Najboljzanesljiv je izraun z izrecnim jamstvom podjemnika za pravilnost e je plailodogovorjeno na podlagi izrauna z izrecnim jamstvom, podjemnik ne sme zahtevati vejega

plaila, etudi je vloil ve dela in je izvritev terjala veje stroke. [ 643/(1)] Npr. podjemnikMichelangelo potrebuje denar in zagotovi papeu, da bo barvanje Sikstinske kapele stalo zgolj50'000 zlatnikov, za kar izrecno jami. Barvanje nato stane 10 milijonov zlatnikov, vendarMichelangelo na podlagi izrauna z izrecnim jamstvom lahko zahteva le 50'000. Vse ostalestroke nosi sam.Izraun z izrecnim jamstvom ne izkljuuje razveze in spremembe pogodbe zaradi spremenjenihokoliin. [ 643/(2)] Npr. Sikstinsko kapelo podre potres.

Bolj tvegan je dogovor plaila brez izrecnega jamstva podjemnika za pravilnost. Naronikapred previsokim plailom varuje doloba o nemudnem obvestilu e je plailo dogovorjeno brez izrecnega jamstva za pravilnost in se med delom izkae, da je prekoraitev plailaneogibna, mora podjetnik o prekoraitvi nemudoma obvestiti naronika. e tega ne stori, izgubi

20


21/42

vse terjatve zaradi vejih strokov. [ 643/(3)] Npr. Michelangelo le oceni, da bo barvanjeSikstinske kapele stalo 50'000, vendar se ob zaetkih dela izkae, da bo stalo 10 milijonov Michelangelo mora o tem takoj brez odlaanja obvestiti papea kot naronika.

3.1.4. ODGOVORNOST ZA NAPAKENaronik mora pred prevzemom pregledati izvreno delo (pregled izvrenega dela) takoj, ko je mogoepo obiajnem teku stvari. O ugotovljenih napakah mora nemudoma obvestiti podjemnika (obvestitevpodjemnika). [ 633/(1)]e naronik na podjemnikovo zahtevo ne pregleda in ne prevzame izvrenega dela, se teje, da je delo

prevzetofikcija prevzema, e ni opravljen pregled dela. [ 633/(2)]Po pregledu in prevzemu dobroverni podjemnik ve ne odgovarja za vidne napake = napake, ki jih jemono opaziti pri obiajnem pregledu. Slaboverni podjemnik, ki je za vidne napake vedel in jih ni

pokazal naroniku, odgovarja. [ 633/(3)]Skrite napake pozneje se lahko pokae skrita napaka, ki je pri obiajnem pregledu ni bilo monoodkriti. Naronik se lahko sklicuje nanjo najve 2 leti od prevzema po poteku tega roka se naronikve ne more sklicevati na napake. [ 634/(2)] Ko najde skrito napako, mora v najve 1 mesecu obvestiti

podjemnika. [ 634/(1)]Rok za sodno uveljavljanje napak po pravoasnem obvestilu podjemnika o napakah lahko naroniksodno uveljavlja napake najve 1 leto. [ 635/(1)] Po tem roku lahko naronik uve-ljavlja le ugovor zoper

podjemnikov zahtevek za plailo. Vsebina ugovora je lahko: znianje plaila; ali povrailo kode. [ 635/(2)]Stroje obravnavanje nepotenega podjemnika podjemnik se ne more sklicevati na nepravo-asnouveljavljanje napak, e: se napake nanaajo na dejstva, ki so bila podjemniku znana ali mu niso mogla ostati neznana in

katerih ni sporoil naroniku; ali je podjemnik zavedel naronika, da pravic ni pravoasno uveljavil. [ 636]Pravice naronika glede napak:(1) pravica zahtevati odpravo napak naroniku, ki pravilno obvesti podjemnika o napaki, pripadata:

1) pravica zahtevati odpravo napake podjemniku za to lahko doloi rok [ 637/(1)].e podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, lahko naronik po izbiri [ 639/(3)]1. odpravi napako na raun podjemnika;2. znia plailo:

plailo se znia v razmerju med vrednostjo izvrenega dela brez napake in vrednostjo dela znapako. Za vrednost se vzame cena ob sklenitvi pogodbe;[ 640]

3. odstopi od pogodbe;razen e gre za neznatno napako. [ 639/(4)]

2) pravica do povraila kode, nastale zaradi napake. [ 637/(2)](2) pravice v primeru, e odprava napake zahteva pretirane stroke podjemnik lahko odkloni

odpravo napake, ki zahteva pretirane stroke, zato pripadajo naroniku po izbiri:1) 1. pravico zniati plailo; [ 637/(3)] ali

2. pravica odstopiti od pogodbe; IN2) pravica zahtevati povrailo kode [ 637/(3)]

(3) pravica odstopa od pogodbe brez predhodne zahteve za odpravo napake naronik lahkoodstopi od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake, e:1) ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno; ali2) je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji.

3.1.5. NEVARNOST NAKLJUNEGA UNIENJA(1) Podjemnikov material:

1) za svoj material podjemnik trpi nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja do izroitve pri morebitnem unienju nima pravice do povraila za dani material in plaila za delo; [ 644/

(1)]2) e naronik pregleda izvreno delo in ga potrdi, je stvar izroena, vendar se teje, da je ostala v

hrambi pri podjemniku; [ 644/(2)]3) nevarnost nakljunega unienja preide na naronika v zamudi. [ 644/(3)]

21


22/42

(2) Naronikov material za svoj material naronik trpi nevarnost nakljunega unienja alipokodovanja. [ 645/(1)] Vendar v primeru nakljunega unienja materiala podjemnik nima pravicedo plaila za izvreno delo, razen e:1) je prilo do nakljunega unienja v naronikovi zamudi; ali2) se naronik ni odzval pravilnemu vabilu podjemnika, naj stvar pregleda. [ 645/(2)]

(3) Nevarnost pri izroitvi po delih dogovorjeno je, da naronik prevzame in pregleda posameznedele, kot so izdelani. Podjemnik ima pravico do plaila za izdelavo delov, ki jih je naronik

pregledal in potrdil, etudi so bili deli po pregledu unieni brez krivde podjemnika. [ 646]3.2. GRADBENA POGODBAGradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero: se izvajalec zavezuje, da bo:

po doloenem nartu, v dogovorjenem roku, na doloenem zemljiuzgradil doloeno gradbo ali na obstojeem objektu izvedel gradbena dela;

se naronikzavezuje, da bo plaal doloeno ceno. [ 649/(1)]Stranki gradbene pogodbe sta: izvajalec zgradi doloeno gradbo ali izvede gradbena dela; in naronik plaa ceno.Obvezna pisna oblika pogodbe gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.[ 649/(2)]Gradba je stavba, jez, most, predor, vodovod, kanalizacija, cesta, eleznika proga, vodnjak,...Izvajalec je dolan naroniku omogoiti: stalen nadzor nad deli; in kontrolo nad koliino in kakovostjo materiala. [ 651]Za vsak odmik od gradbenega narta mora imeti izvajalec pisno soglasje naronika [ 652/(1)], razen zanujna nepredvidena dela [ 653/(1)] = dela, ki jih je treba opraviti za zagotovitev stabilnosti objekta in

prepreitev nastanka kode zaradi:o nepriakovane teje narave zemljia; alio nepriakovane vode. [ 653/(2)]Izvajalec brez pisnega soglasja naronika za nenujen odmik od narta ne more zahtevati pove-anjadogovorjene cene. [ 652/(2)] Za nujna nepredvidena dela ima pravico do povraila [ 653/(4)], vendarmora o njih nemudoma obvestiti naronika [ 653/(3)], ki lahko odstopi od pogodbe, e je cena zaradinepredvidenih del precej vija [ 653/(5)]. O odstopu mora naro-nik nemudoma obvestiti izvajalca ter

plaati ustrezen del cene za opravljena dela in nujne stroke. [ 653/(6)]Cena del je lahko doloena kot: cena na enoto (v praksi m2) = cena od merske enote dogovorjenih del; ali skupaj dogovorjena cena = cena v skupnem znesku za dogovorjeni objekt. [ 654]Sprememba cene: povianje cene:

izvajalec izpolni v roku lahko zahteva zvianje cene, e so se cene gradbenih elementovtolikanj zviale, da je nova cena gradbe vija vsaj za 2%. [ 655/(1)] Izvajalec lahko zahteva lerazliko v ceni nad 2%. Npr. e so se gradbeni materiali tako podraili, da je nova cena gradbevija za 10%, lahko izvajalec zahteva za 8% vijo ceno.

izvajalec NE izpolni v roku lahko zahteva zvianje cene, e so se cene gradbenih elementovmed rokom tolikanj zviale, da je nova cena gradnje vija vsaj za 5%. [ 655/(2)] Izvajalec se nemore sklicevati na zvianje cen gradbenih elementov po poteku roka, ko je e priel v zamudo.[ 655/(4)] Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni nad 5%. Npr. e so se gradbeni materialitako podraili, da je nova cena gradbe vija za 10%, lahko izvajalec zahteva 5% vijo ceno.

e je doloena nespremenljivost cene v tem primeru lahko izvajalec zahteva zvianje cene le,e so se cene gradbenih elementov tolikanj zviale, da je nova cena gradnje vija vsaj za 10% (to

je praktino nemogoe). [ 656/(1)] Lahko zahteva le razliko nad 10%. [ 656/(2)]e se dogovorjena cena preve zvia, lahko naronik odstopi od pogodbe [ 657/(1)], pri emermora plaati ustrezen del dogovorjene cene za opravljena dela in nujne stroke. [ 657/(2)]

znianje cene lahko zahteva naronik:

22


23/42

izvajalec je izpolnil v roku naronik lahko zahteva razliko nad 2% zniane cene, e so se cenegradbenih elementov med gradnjo zniale vsaj za 2%. [ 658/(1)] Npr. e se cene zniajo za10%, lahko naronik zahteva znianje za 8%.

izvajalec NI izpolnil v roku (je v zamudi) naronik lahko zahteva sorazmerno znia-nje ceneglede na vsako znianje cen gradbenih elementov. [ 658/(3)]

doloena nespremenljivost cene naronik lahko zahteva razliko nad 10% zniane cene, e so secene gradbenih elementov med gradnjo zniale vsaj za 10%. [ 658/(2)] Npr. e se cene zniajoza 15%, lahko naronik zahteva znianje za 5%.

Klju v roke z doloilom "klju v roke" se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsadela, potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta. [ 659/(1)] Dogovorjena cena vsebuje vrednostvseh nepredvidenih in presenih del. [ 659/(2)] Ve izvajalcev pogodbe "klju v roke" odgovarjasolidarno. [ 659/(3)]Pri odgovornosti za napake se uporabljajo pravila podjemne pogodbe. [ 660] Pravice iz napak gradbe

preidejo tudi na pozneje pridobitelje gradbe, pri emer se vteva rok prednikov.[ 661]Bistvena odgovornost za napake pri gradbah je odgovornost za solidnost gradbe:(1) napake v izdelavi gradbe glede solidnosti pokazati se morajo v 10 letih od izroitve in prevzema

del; [ 662/(1)](2) pomanjkljivosti zemljia pokazati se morajo v 10 letih od izroitve in prevzema, vendar ni

odgovornosti, e je specializirana strokovna organizacija (geodetski zavod) dala strokovno mnenje,da je zemljie primerno za gradnjo. [ 662/(2)]

S pogodbo ni mono izkljuiti ali omejiti odgovornosti za solidnost gradbe. [ 662/(5)]Dolnost obvestitve naronik ali drugi pridobitelj mora izvajalca in projektanta obvestiti o napaki v 6mesecih od dneva ugotovitve napake. e tega ne stori, izgubi pravico sklicevati se na napako. [ 663/(1)]

Na napako se je mono sklicevati 1 leto od obvestila. [ 663/(2)] Izva-jalec se nima pravice sklicevati naugasnitev pravic nasprotne stranke iz napak zaradi neobve-stila ali prepoznega sklicevanja, e: se napaka nanaa na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana; ali je izvajalec s svojim ravnanjem zavedel nasprotno stranko, da pravic ni pravoasno uvelja-vila. [

663/(3)]Od izvajalca se priakuje, da je strokovno in tehnino usposobljen za gradbeno dejavnost. Zato ni prostodgovornost niti, e je napaka nastala po navodilih naronika [ 664/(1)], vendar se odgovornost lahkozmanja ali izkljui, e je naronika pred izvritvijo dela po doloeni nestro-kovni zahtevi opozoril nanevarnost nastanka napak in je naronik vztrajal. [ 664/(2)] Npr. Michelangelo ne odgovarja za napako,e bi moral streho cerkve podpreti s 5 stebri, pape pa vztraja, da jo mora zaradi kranske estetike

podpreti samo s 3 stebri.Odgovornost izvajalca in projektanta je solidarna. [ 665/(1)]

3.3. MANDAT (POGODBA O NAROILU)3.3.1. POJEM MANDATAStranki mandata sta: naroitelj (mandant) naroi prevzemniku naroila (mandatar) opraviti doloen posel; in prevzemnik naroila (mandatar), ki se s pogodbo o naroilu:

zavezuje naroitelju, da bo zanj opravil doloene posle; [ 766/(1)] in hkrati pridobi pravico, da naroene posle opravi. [ 766/(2)]

Mandatar ima pravico do plaila za svoj trud o.o.d.d. [ 766/(3)]Doloene osebe so dolne odgovoriti na ponujeno naroilo. Takne osebe so: osebe, ki opravljajo tuje posle kot poklic; in osebe, ki se javno ponujajo za opravljanje tujih poslov.Takne osebe morajo nemudoma obvestiti naroitelja, e noejo prevzeti naroila. e tega ne storijo,odgovarjajo za kodo. [ 767]3.3.2. OBVEZNOST MANDATARJAGlavna obveznost mandatarja je izvritev naroila kot se glasi mandatar mora izvriti naro-ilo po

prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik / gospodar. Mandatarmora ostati v mejah naroila inv vsem paziti na naroiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo.[ 768/(1)]

23


24/42

kodljiva navodila nepouen naroitelj da lahko navodila, katerih upotevanje bi zanj pomenilo kodo.e mandatar meni, da je izvritev naroila po pridobljenih navodilih za naro-itelja kodljiva, moranaroitelja opozoriti na kodljivost in zahtevati nova navodila.[ 768/(2)]Izvritev naroila, ki nima navodil tu OZ razlikuje med odplanim in neodplanim naro-ilom: izvritev odplanega naroila brez navodil mandatar je dolan:

upotevati interese naroitelja; in ravnati kot dober gospodarstvenik/ gospodar.

izvritev neodplanega naroila predpisana je skrbnost kakor v lastnih zadevah: mandatar jedolan ravnati, kakor bi v enakih okoliinah ravnal v lastni stvari. [ 768/(3)]

Odmik od naroila kljuno je soglasje naroitelja:(1) odmik s soglasjem mandatar se lahko odmakne od naroila in navodil le s soglasjem naroitelja;(2) odmik brez soglasja mandatar se lahko odmakne od naroila brez soglasja naroitelja, e:

1) po presoji vseh okoliin misli, da odmik nalagajo naroiteljevi interesi; IN2) zaradi kratkega asa ali drugega vzroka naroitelja ne more vpraati za soglasje.

[ 769/(1)]Odgovornost za prekoraitev in neutemeljen odmik mandatar, ki prekorai meje naroila ali seneutemeljeno odmakne od navodil brez pozneje odobritve naroitelja, se glede prekora-itve teje kotposlovodja brez naroila (negotiorum gestor). [ 769/(2)]Mandatar mora naroilo izvriti osebno. [ 770/(1)] Naroilo lahko zaupa drugemu samo, e(utemeljena prepustitev naroila): prevzemnik dovoli ; ali ga prisilijo okoliine . [ 770/(2)]Pri utemeljeni prepustitvi naroila mandatar odgovarja le za: izbiro namestnika ; in navodila , dana namestniku. [ 770/(3)]

e je prepustitev naroila neutemeljena, mandatar odgovarja za:o delo namestnika ;o nakljuno unienje ali pokodovanje stvari pri namestniku. [ 770/(4)]

Naroitelj lahko vedno od namestnika zahteva neposredno izpolnitev naroila. [ 770/(5)]Dajanje rauna mandatar mora: dati o opravljenem poslu raun; in izroitelju brez zavlaevanja izroiti vse prejeto iz opravljanja zaupanih poslov ne glede na pravni

temelj prejemkov (ni vano, ali je prejeto dolgovano ali ne). [ 771]Poroanje mandatar mora na zahtevo naroitelja poroati o stanju poslov in dati raun tudi preddoloenim asom. [ 772]Mandatar odgovarja za uporabo naroiteljevega denarja: e je denar naroitelju izroil pravoasno, mora za uporabo plaati obresti po najviji obrestni meri

od dneva uporabe; e je z izroitvijo denarja naroitelju v zamudi, mora plaati tudi zamudne obresti. [ 773]e je posel zaupan ve mandatarjem, odgovarjajo solidarno o.o.d.d. [ 774]3.3.3. OBVEZNOSTI NAROITELJA(1) Denarni predujem naroitelj mora dati mandatarju na zahtevo doloeno vsoto denarja za

priakovane izdatke. [ 775](2) Povrnitev strokov naroitelj mora mandatarju:

1) povrniti vse potrebne stroke v zvezi z izpolnitvijo naroila; IN2) plaati obresti , ki za vsak stroek teejo od dneva, ko ga je mandatar pokril.

Naroitelj je zavezan povrniti stroke in plaati obresti, etudi mandatar ni uspel izpolniti naroilapod pogojem, da ni prilo do neuspeha po mandatarjevi krivdi. [ 776/(1)]

(3) Prevzem obveznosti naroitelj mora:1) prevzeti vse obveznosti , ki jih je mandatar v svojem imenu pri opravljanju zaupanih poslov

prevzel nase; ali2) mandatarja oprostiti prevzetih obveznosti na drug nain. [ 776/(2)]

24


25/42

(4) Povrnitev kode naroitelj je dolan povrniti vso kodo, ki je mandatarju brez njegove krivdenastala pri izvrevanju naroila. [ 777]

(5) Plailo:1) as plaila naroitelj mora plaati mandatarju po opravljenem poslu. [ 779/(1)]2) viina plaila :

1. obiajno plailo dolguje naroitelj o.o.d.d.;2. pravino plailo dolguje naroitelj, e ni obiaja. [ 778]

3) plailo pri delni izpolnitvi mandatar ima pravico do sorazmernega dela plaila, e je prilo dodelne izpolnitve brez mandatarjeve krivde. [ 779]

4) pravica do zmanjanja plaila naroitelj lahko zahteva zmanjanje plaila, e je vna-prejdogovorjeno plailo v oitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami.[ 779/(3)]

(6) Solidarna odgovornost naroiteljev e je naroiteljev ve, odgovarjajo mandatarju soli-darno. [781]

V zavarovanje plaila in strokov ima mandatarzastavno pravicona naroiteljevih: preminih stvareh, dobljenih na podlagi naroila; in denarnih zneskih, prejetih za izvrevanje naroila. [ 780]3.3.4. PRENEHANJE NAROILA

Naroila lahko preneha na naslednje naine:(1) odstop od pogodbe s strani naroitelja mandatarju mora naroitelj povrniti sorazmeren del plaila

in povrniti kodo zaradi odstopa, e za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.[ 782/(2)]

Naroitelj ne more odstopiti, e je bilo naroilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpol-nitev svojeterjatve od naroitelja. [ 787]

(2) odpoved naroila s strani mandatarja:1) monost odpovedi naroilo je mono odpovedati kadarkoli, vendar ne ob nepri-mernem asu.

[ 783/(1)]2) dolnost povraila kode mandatar mora naroitelju povrniti kodo, nastalo zaradi odpovedi

naroila ob neprimernem asu, razen e so bili za odpoved podani ute-meljeni razlogi. [ 783/(2)]

3) nadaljevanje nujnih poslov po odpovedi mandatar mora po odpovedi nadaljevati posle, skaterimi ni mono odlaati, dokler naroitelj nima monosti skrbeti zanje.[ 783/(3)]

(3) smrt:1) smrt mandatarja naroilo preneha z mandatarjevo smrtjo. [ 784/(1)] Dedii morajo im prej

obvestiti naroitelja o smrti ter ukreniti vse potrebno za varstvo nje-govih interesov, dokler nimamonosti skrbeti zanje. [ 784/(2)]

2) smrt naroitelja naroilo NE preneha, RAZEN e:1. je dogovorjeno prenehanje naroila zaradi smrti naroitelja; ali2. je mandatar prevzel naroilo glede na osebna razmerja z naroiteljem. [ 784/(3)]e naroilo preneha s smrtjo naroitelja (zaradi dogovora ali osebnih razmerij), mora mandatarnadaljevati posle, zaradi opustitve katerih lahko nastane koda za dedie, dokler nimajo dediimonosti skrbeti zanje. [ 784/(4)]

Naroilo ne preneha s smrtjo nobene stranke, e je bilo dano, da bi mandatar lahko dose-gelizpolnitev svoje terjatve od naroitelja. [ 787]

(4) prenehanje naroitelja ali mandatarja kot pravne osebe [ 784/(5)](5) steaj naroitelja ali mandatarja naroilo preneha, e pride naroitelj ali prevzemnik naroila v

steaj. [ 785] Naroilo ne preneha s steajem nobene stranke, e je bilo dano, da bi mandatar lahkodosegel izpolnitev svoje terjatve od naroitelja.

(6) izguba poslovne sposobnosti naroitelja ali mandatarja naroilo preneha, e naroi-telj alimandatar popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost. [ 785] Naroilo ne preneha z izgubo

poslovne sposobnosti nobene stranke, e je bilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev svoje

terjatve do naroitelja.as prenehanja naroila naroilo preneha v trenutku, komandatar izve za razlog prene-hanja. [786/(1)] e je mandatar dobil pisno pooblastilo, ga mora po prenehanju naroila vrniti.

25


26/42

Izjema od prenehanja naroila e je bilo naroilo dano, da bi mandatar dosegel izpolnitev svojeterjatve od naroitelja, ni moen odstop od pogodbe, in naroilo ne preneha, e gre za:o smrt ene ali druge stranke;o steaj ene ali druge stranke; ino izgubo poslovne sposobnosti ene ali druge stranke. [ 787]3.4. KOMISIJSKA POGODBA (komisijska prodaja)Gre za sodobno varianto mandata, ki se pogosto uporablja v gospodarskem ivljenju.

S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu na raunkomitenta opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent. [ 788/(1)] Komisionar imapravico do plaila tudi brez dogovora. [ 788/(2)]Stranki komisijske pogodbe sta:(1) komisionar za provizijo opravi enega ali ve poslov na raun komitenta; in(2) komitent zaupa opravo svojih poslov komisionarju.Uporabljajo se pravila o mandatu, e komisijska pravila ne doloajo drugae. [ 789]

3.4.1. OBVEZNOSTI IN PRAVICE KOMISIONARJAObveznosti komisionarja v OZ so: hramba in zavarovanje ;

obvestitev o stanju prejetega blaga; obvestitev o spremembah na blagu; sporoitev imena sopogodbenika komitentu; dajanje rauna ; del credere odgovornost = odgovornost s posebnim jamevanjem za izpolnitev sopogod-benika.Kot pravici komisionarja sta doloena zastavna pravica na izroenih stvareh in prednostna pravica pri

poplailu terjatev iz komisijske pogodbe.(1) Obveznosti komisionarja

1) hramba in zavarovanje komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospo-darstvenik.[ 793/(1)] e blaga po naroilu ni zavaroval, odgovarja za nakljuno unienje in pokodovanje.[ 793/(2)]

2) obvestitev o stanju prejeta blaga na dan prejema blaga od prevoznika mora komi-sionarugotoviti stanje blaga in komitentu nemudoma sporoiti:1. dan prispetja blaga; in2. vidne pokodbe ; in3. primanjkljaj .e tega ne stori, komisionar odgovarja za kodo. [ 794/(1)] Pri tem mora komisionar ukrenitivse potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.[ 794/(2)]

3) obvestitev o spremembah na blagu komisionar mora komitenta obvestiti o vseh spremembahna blagu, zaradi katerih lahko blago izgubi vrednost. e grozi nevarnost znatne pokodbe inkomisionar nima asa akati na navodila komitenta, mora blago prodati na najbolj primerennain. [ 795]

4) sporoitev imena sopogodbenika komitentu komisionar mora komitentu sporo-iti, s kom jeopravil zaupani posel [ 796/(1)], vendar to ne velja za prodajo premi-nih stvari po komisijskih

prodajalnah o.o.d.d. [ 796/(2)]5) dajanje rauna komisionar mora:

1. komitentu podati raun o opravljenem poslu brez odlaanja ; [ 797/(1)] in2. komitentu izroiti vse, kar je prejel iz opravljenega posla; [ 797/(2)] in3. na komitenta prenesti vse terjatve in pravice nasproti lastnemu sopogodbeniku iz

opravljenega posla. [ 797/(3)]6) del credere odgovornost = odgovornost za izpolnitev pri posebnem jamevanju za

sopogodbenika. Komisionar odgovarja za izpolnitev obveznosti lastnega sopogodbe-nika le, eje posebej jamil, da bo sopogodbenik izpolnil. [ 798/(1)]Takno jamevanje je seveda tvegano, zato se komisionarju prizna del credere provizija komisionar, ki je jamil za izpolnitev sopogodbenika, ima pravico do posebnega plaila. [ 798/(2)]

26


27/42

(2) Pravice komisionarja:1) zastavna pravica komisionar ima zastavno pravico na predmetih komisijske pogodbe, dokler

jih:1. ima v neposredni posesti; ali2. ima v posredni posesti; ali3. ima listino, ki mu omogoa razpolaganje. [ 803/(1)]

2) prednostna pravicapri poplailu terjatev iz komisijske pogodbe:1. poplailo iz vrednosti zastavljenih stvari komisionar lahko poplaa svoje ter-jatve do

komitenta pred vsemi ostalimi komitentovimi upniki. [ 803/(2)]2. poplailo iz pridobljenih terjatev komisionar ima prednostno pravico do popla-ila iz

terjatev, pridobljenih za komitenta pri izpolnjevanju naroila. [ 803/(3)]Terjatve do komitenta lahko nastanejo iz komisijskih poslov ter iz danih posojil in predujmovkomitentu.

3.4.2. OBVEZNOSTI KOMITENTAObveznosti komitenta so: plailo provizije ; povrnitev strokov ; denarni predujem .(1) Plailoprovizije komitent mora plaati komisionarju provizijo:

ko komisionar izvri naroeni posel; ali e izvritev posla preprei vzrok v odgovornosti komitenta. [ 799/(1)]1) plailo pri postopnem izvrevanju posla e se posel izvruje postopoma, lahko komisionar

zahteva sorazmeren del plaila pri vsaki delni izpolnitvi. [ 799/(2)]2) plailo za trud komisionarja e ne pride do izvritve posla zaradi vzroka izven odgo-vornosti

obeh strank, ima komisionar pravico do plaila za svoj trud. [ 799/(3)]3) neupravienost do plaila komisionar nima pravice do plaila, e v svojem ravnanju ni bil

zvest komitentu. [ 799/(4)]4) viina plaila :

1. plailo je doloeno v pogodbi ali v tarifi;2. e plailo ni doloeno v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plailo, ki ustreza opravljenemu

poslu in doseenemu uspehu; [ 800/(1)]3. nesorazmerno plailo sodie na komitentovo zahtevo znia plailo na pravien znesek, e

je plailo glede na opravljen posel in doseen uspeh nesorazmerno veliko. [ 800/(2)](2) Povrnitev strokov komitent mora komisionarju plaati:

1) stroke , potrebne za izvritev naroila; [ 801/(1)]2) obresti od dneva, ko so bili stroki plaani; [ 801/(1)]3) uporabo komisionarjevih skladi in transportnih sredstev, e to ni zajeto s plailom za izvritev

posla. [ 801/(2)](3) Denarni predujem komitent ga je dolan dati samo, e je tako v pogodbi doloeno. [ 802]3.4.3. RAZMERJA S TRETJIMI(1) Komitentove terjatve iz posla s tretjim

1) kdaj lahko komitent zahteva izpolnitev komitent lahko zahteva izpolnitev iz posla, ki ga jekomisionar sklenil na njegov raun, ko mu komisionar odstopi terjatev.[ 804/(1)]

2) kdaj komitent pridobi terjatev v trenutku, ko komisionar pridobi terjatev nasproti tretjemu, seterjatev teje za komitentovo. [ 804/(2)]

(2) Omejitev pravic komisionarjevih upnikov komisionarjevi upniki niti v steaju komisi-onarja nesmejo posei na pravice in stvari, ki jih je komisionar pridobil za komitenta, razen e so terjatevupnikov povezane s pridobitvijo teh pravic in stvari. [ 805]

(3) Izloitveni zahtevek komitenta v steaju komisionarja komitent lahko:1) zahteva, da se iz steajne mase izloijo stvari 1. ki jih je izroil komisionarju za prodajo; in 2.ki

jih je komisionar zanj nabavil. [ 806/(1)]

2) zahteva plailo stvari od tretjega, ki mu je komisionar izroil stvari. [ 806/(2)]3.5. POSREDNIKA POGODBA3.5.1. POJEMS posredniko pogodbo:

27


28/42

se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naroiteljem osebo, ki se boz naroiteljem pogajala za sklenitev pogodbe;

se naroitelj zavezuje, da bo posredniku dal doloeno plailo, e bo pogodba sklen-jena . [ 837]Stranki sta: posrednik se zavee najti pogajalca za sklenitev pogodbe z naroiteljem; naroitelj se zavee dati posredniku plailo v primeru sklenitve pogodbe:

naroitelj lahko preklie naroilo kadarkoli, razen e: se je preklicu odpovedal; in je preklic v nasprotju s potenjem. [ 840]

naroitelj ni dolan skleniti pogodbe: naroitelj se ni dolan spustiti v pogajanja z najdeno osebo; naroitelj ni dolan z najdeno osebo skleniti pogodbe pod pogoji, sporoenimi posredniku,vendar odgovarja za kodo, e je ravnal nepoteno. [ 841]

Posrednika pogodba se presoja po dolobah podjemne pogodbe, e je za posrednika dogovor-jenoplailo kljub neuspenemu prizadevanju. [ 838]Posrednik mora imeti pisno pooblastilo za sprejem izpolnitve . [ 839/(2)] Brez pisnega pooblastila

posrednik za naroitelja ne sme sprejeti izpolnitve iz pogodbe. [ 839/(1)]3.5.2. OBVEZNOSTI POSREDNIKAObveznosti posrednika so: obveznost iskati prilonost; obveznost obveanja; odkodninska odgovornost ; vodenje posrednikega dnevnika (za posrednika v gospodarstvu); izdajanje posrednikega lista (za posrednika v gospodarstvu).(1) Iskanje prilonosti posrednik mora kot dober gospodar iskati prilonost za sklenitev doloene

pogodbe in opozoriti nanjo naroitelja. [ 842/(1)] Posrednik se lahko zavee posredovati pripogajanjih in si prizadevati za sklenitev pogodbe [ 842/(2)], vendar ne odgovarja, e se njegovaprizadevanja izjalovijo kljub potrebni skrbnosti. [ 842/(3)]

(2) Obveanje posrednik mora naroitelja obvestiti o vseh za nameravani posel pomemb-nihokoliinah, ki so mu znane ali bi mu morale biti znane. [ 843]

(3) Odkodninska odgovornost posrednik odgovarja za kodo, ki nastane eni ali drugi stranki:1) zaradi posredovanja za poslovno nesposobno osebo;2) zaradi poslovanja za neplaevito osebo posrednik je posloval za osebo, za katero je vedel ali

bi moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe;3) zaradi posrednikove krivde posrednik odgovarja za vsako kodo, nastalo po nje-govi krivdi;

[ 844/(1)]4) zaradi nedovoljenega obveanja 3. oseb naroitelj je utrpel kodo, ker je posred-nik brez

njegovega dovoljenja obvestil 3. osebo o vsebini naroila, pogajanjih ali pogojih pogodbe. [844/(2)]

(4) Vodenje posrednikega dnevnika (za po

Documents

Obligacijsko Pravo - Posebni Del