Opozorilo: Neuradno preieno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoek, glede katerega organ ne jami odkodninsko ali kako drugae.

Neuradno preieno besedilo Obligacijskega zakonika obsega: - Obligacijski zakonik OZ (Uradni list RS, t. 83/01 z dne 25. 19. 2001), - Odlobo o delni razveljavitvi 1060. lena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, t.

28/06 z dne 17. 3. 2006), - Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika OZ-A (Uradni list RS, t.

40/07 z dne 7. 5. 2007), - Obligacijski zakonik uradno preieno besedilo OZ-UPB1 (Uradni list RS, t. 97/07

z dne 24. 10. 2007).

O B L I G A C I J S K I Z A K O N I K ( O Z )

(neuradno preieno besedilo t. 3)

PRVA KNJIGA: SPLONI DEL

I. poglavje: TEMELJNA NAELA

Uporaba tega zakonika

1. len

(1) Ta zakonik vsebuje temeljna naela in splona pravila za vsa obligacijska razmerja.

(2) Za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, se uporabljajo dolobe tega zakonika glede vpraanj, ki niso urejena v takem zakonu.

Dispozitivna narava zakonskih dolob

2. len

Udeleenci oziroma udeleenke (v nadaljnjem besedilu: udeleenci) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno v tem zakoniku, e iz posamezne dolobe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

Prosto urejanje obligacijskih razmerij

3. len

Udeleenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.

Enakopravnost udeleencev v obligacijskih razmerjih

4. len

Udeleenci v obligacijskem razmerju so enakopravni.

Naelo vestnosti in potenja

5. len

(1) Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja.

(2) Udeleenci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

Skrbnost

6. len

(1) Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).

(2) Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in po obiajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Prepoved zlorabe pravic

7. len

(1) Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s temeljnimi naeli tega zakonika in z njihovim namenom.

(2) Udeleenci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev.

(3) Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje.

Naelo enake vrednosti dajatev

8. len

(1) Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih dajatev.

(2) Zakon doloa, v katerih primerih ima kritev tega naela pravne posledice.

Dolnost izpolnitve obveznosti

9. len

(1) Udeleenci v obligacijskem razmerju so dolni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.

(2) Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeleencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

Prepoved povzroanja kode

10. len

Vsak je dolan vzdrati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo.

Mirno reevanje sporov

11. len

Udeleenci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da reujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren nain.

Poslovni obiaji, uzance, praksa

12. len

V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

Gospodarske pogodbe

13. len

(1) Dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen e ni za gospodarske pogodbe izrecno drugae doloeno.

(2) Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti.

(3) Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se tejejo gospodarske drube in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki.

(4) Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se tejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom obasno ali ob svoji preteni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

Drugi pravni posli

14. len

Dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle.

II. poglavje: NASTANEK OBVEZNOSTI

1. oddelek: POGODBA

1. odsek: SKLENITEV POGODBE

I. SOGLASJE VOLJ

Kdaj je pogodba sklenjena

15. len

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

Nesporazum

16. len

Kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se teje, da pogodba ni bila sklenjena.

Obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe

17. len

(1) e mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takna pogodba nemudoma sklene.

(2) Dolobe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti doloena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih doloil, ki niso v skladu z njimi.

Izjava volje

18. len

(1) Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.

(2) Izjava volje mora biti svobodna in resna.

Dovoljenje in odobritev

19. len

(1) Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, e ni z zakonom doloeno kaj drugega.

(2) Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta.

Pogajanja

20. len

(1) Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe.

(2) Vendar odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za kodo, ki jo je povzroila drugi stranki.

(3) Za kodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzroila kodo.

(4) e se stranki drugae ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroke s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroke pa trpita v enakih delih.

as in kraj sklenitve pogodbe

21. len

(1) Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema.

(2) teje se, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo.

Ponudba

22. len

(1) Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

(2) e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje.

(3) Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja drugae.

Razstavljanje blaga

23. len

Razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se teje za ponudbo, e ne izhaja iz okoliin primera ali iz obiajev kaj drugega.

Katalogi in oglasi

24. len

(1) Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugae niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temve samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji.

(2) Vendar poiljatelj taknih vabil odgovarja za kodo, ki je nastala ponudniku, e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

Uinek ponudbe

25. len

(1) Ponudnika vee ponudba, razen e je izkljuil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali e ta izkljuitev izhaja iz okoliin posla.

(2) Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, e je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali soasno z njo.

Do kdaj vee ponudba

26. len

(1) Ponudba, v kateri je doloen rok, do katerega mora biti sprejeta, vee ponudnika do izteka tega roka.

(2) Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik v telegramu ali pismu, zane tei od dneva, ki je oznaen v pismu, e v pismu ni datuma, od datuma, ki je na pisemski ovojnici oziroma od datuma, ko je bil telegram oddan na poto. Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporoanja, zane tei od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo.

(3) Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni doloen rok za sprejem, vee ponudnika toliko asa, kolikor je obiajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta proui ter o njej odloi in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika.

(4) Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek.

(5) e rok, doloen za sprejem, e ni potekel, ponudba preneha veljati, ko k ponudniku prispe izjava o njeni zavrnitvi.

Oblika ponudbe

27. len

(1) Ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, vee ponudnika samo, e je dana v taki obliki.

(2) To velja tudi za sprejem ponudbe.

Sprejem ponudbe

28. len

(1) Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo.

(2) Ponudba je sprejeta tudi, e naslovnik polje stvar ali plaa ceno ali e stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama ali obiaja lahko teje za izjavo o sprejemu. Sprejem uinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno v rokih, ko ponudba e vee.

(3) Sprejem ponudbe se lahko umakne, e ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali soasno z njo.

Sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni

29. len

(1) e odgovor na ponudbo izraa sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v neem spremeni ali dopolni, se teje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejnjemu ponudniku.

(2) Odgovor na ponudbo, ki izraa sprejem, toda vsebuje dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo ponudbe, pomeni sprejem, razen e ponudnik takoj

ugovarja. e ne ravna tako, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe s spremembami, ki so navedene v izjavi o sprejemu.

(3) e se dopolnitve ali spremembe nanaajo na ceno, plailo, kakovost ali koliino blaga, kraj in as dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reevanje sporov, se teje, da bistveno spreminjajo ponudbo.

Molk naslovnika

30. len

(1) e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo.

(2) Brez uinka je doloilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakna druga njegova opustitev (na primer, e ne zavrne ponudbe v doloenem roku ali e poslane stvari, za katero mu je dana ponudba, ne vrne v doloenem asu) veljala za sprejem ponudbe.

(3) Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, teje da je sprejel ponudbo, ki se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil.

(4) Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene posle, ter tisti, v igar dejavnost spada izvrevanje taknih naroil, izvriti dobljeno naroilo, e ga ni takoj zavrnil.

(5) e naslovnik v primeru iz prejnjega odstavka ponudbe oziroma naroila ni zavrnil, se teje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oziroma naroilo dobil.

Zapozneli sprejem in zapoznela vroitev izjave o sprejemu

31. len

(1) Z zamudo sprejeta ponudba se teje za novo ponudbo naslovnika, razen e mu ponudnik takoj sporoi, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

(2) e je iz listine, ki vsebuje sprejem z zamudo, razvidno, da je bila odposlana v takih okoliinah, da bi jo ponudnik prejel pravoasno, e bi bil njen prenos reden, se teje, da je pogodba sklenjena, razen e ponudnik takoj obvesti naslovnika, da se zaradi zamude ne uti vezanega s svojo ponudbo.

Smrt ali nesposobnost ene stranke

32. len

Ponudba ne izgubi uinka, e je smrt ali nesposobnost ene stranke nastopila, preden je bila sprejeta, razen e izhaja nasprotno iz namena strank, obiajev ali narave posla.

Predpogodba

33. len

(1) Predpogodba je takna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba.

(2) Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, e je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

(3) Predpogodba vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

(4) Na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodie drugi stranki, ki noe skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji doloi.

(5) Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v estih mesecih od izteka roka doloenega za njeno sklenitev, e ta rok ni doloen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena.

(6) Predpogodba ne vee, e so se okoliine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile okoliine takrat takne.

II. PREDMET

Kaken mora biti predmet obveznosti

34. len

(1) Pogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi.

(2) Biti mora mogoa, dopustna in doloena oziroma dololjiva.

Ninost pogodbe zaradi predmeta

35. len

Pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv.

Pozneja monost

36. len

Pogodba, sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je bil v zaetku nemogo, postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok.

Kdaj je predmet obveznosti nedopusten

37. len

Predmet obveznosti je nedopusten, e je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.

Kdaj je predmet dololjiv

38. len

(1) Predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti, ali e sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga doloi.

(2) e ta tretji noe ali ne more doloiti predmeta obveznosti, je pogodba nina.

III. PODLAGA

Dopustna podlaga

39. len

(1) Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).

(2) Podlaga je nedopustna, e je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.

(3) Domneva se, da ima obveznost podlago, eprav ta ni izraena.

(4) e ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nina.

Nagibi za sklenitev pogodbe

40. len

(1) Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost.

(2) e pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in e je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba nina.

(3) Neodplana pogodba je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odloitev njegovega sopogodbenika.

IV. SPOSOBNOST

Pogodba poslovno nesposobne osebe

41. len

(1) Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe.

(2) Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.

(3) Druge pogodbe takih oseb so izpodbojne, e so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, e jih ta pozneje odobri.

Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe

42. len

(1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika.

(2) Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je vedel za njeno poslovno nesposobnost, pa ga je ta prevarala, e da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika.

(3) Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika, pa tudi prej, e zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden iztee ta rok.

Poziv zakonitemu zastopniku, naj se izree

43. len

(1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izree, ali pogodbo odobrava ali ne.

(2) e se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne izree, da odobrava pogodbo, se teje, da je odobritev zavrnil.

e si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe

44. len

Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v asu svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, e vloi tobo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.

V. NAPAKE VOLJE

Gronja

45. len

(1) e je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe.

(2) Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Bistvena zmota

46. len

(1) Zmota je bistvena, e se nanaa na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

(2) Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

(3) e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.

(4) Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Zmota v nagibu pri neodplani pogodbi

47. len

Pri neodplani pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti.

Posredna izjava

48. len

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Prevara

49. len

(1) e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode.

(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

(4) Neodplana pogodba se lahko razveljavi tudi, e je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Navidezna pogodba

50. len

(1) Navidezna pogodba nima uinka med pogodbenima strankama.

(2) e pa navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja ta druga, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

(3) Navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati proti tretji poteni osebi.

VI. OBLIKA POGODBE

Neoblinost pogodbe

51. len

(1) Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon drugae doloa.

(2) Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni obliki, velja tudi za vse njene pozneje spremembe ali dopolnitve.

(3) Vendar so veljavne pozneje ustne dopolnitve o stranskih tokah, o katerih oblina pogodba ni ne govori, e to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

(4) Veljavni so tudi pozneji ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali druge stranke, e je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Oblika pogodbe o prenosu nepreminin

52. len

Pogodba, na podlagi katere se prenaa lastninska pravica na nepreminini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepreminini, mora biti sklenjena v pisni obliki.

Sporazumna razveza oblinih pogodb

53. len

Obline pogodbe je mogoe razvezati z neoblinim sporazumom, razen e je za doloen primer z zakonom predvideno kaj drugega ali e namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko.

Dogovorjena oblika

54. len

(1) Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.

(2) Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoe razvezati, dopolniti ali kako drugae spremeniti tudi z neoblinim sporazumom.

(3) e sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da data pogodbi dogovorjeno obliko.

Sankcija, e pogodba nima potrebne oblike

55. len

(1) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, e iz namena predpisa, s katerim je doloena oblika, ne izhaja kaj drugega.

(2) Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nina, e sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

Domneva o popolnosti listine

56. len

(1) e je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraeno.

(2) Vendar pa so veljavni soasni ustni dogovori o stranskih tokah, o katerih v oblini pogodbi ni ni reeno, e niso v nasprotju z njeno vsebino ali e niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

(3) Veljavni so tudi soasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali obeh strank, e je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Sestavitev listine

57. len

(1) e je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpiejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

(2) Enake uinke kot listina ima katerikoli nain ali oblika sporoanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoa preverjanje izvora besedila z uporabo splono sprejetih sredstev.

(3) e pogodbenik ne zna pisati, naredi na listini roni znak, ki ga overita dve prii ali organ, pristojen za overitve.

(4) Za sklenitev dvostranske pogodbe je dovolj, da obe stranki podpieta eno listino ali da vsaka stranka podpie tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki.

e je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika

58. len

Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, eprav ni bila sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretenem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen e iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega.

VII. POGOJ

Pogoji in njihov uinek

59. len

(1) Pogodba je sklenjena pod pogojem, e sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva.

(2) e je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem in se pogoj izpolni, uinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen e iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.

(3) e je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, e se pogoj izpolni.

(4) teje se, da je pogoj uresnien, e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in potenja preprei stranka, v katere breme je bil doloen, teje pa se, da ni uresnien, e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in potenja povzroi stranka, v katere korist je bil doloen.

Nedopusten ali nemogo pogoj

60. len

(1) Nina je pogodba, v kateri je postavljen odloen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.

(2) Pogodba, sklenjena pod nemogoim odlonim pogojem, je nina, nemogo razvezen pogoj pa se teje za neobstojeega.

Zavarovanje pogojne pravice

61. len

e je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem, sme upnik, igar pravica je pogojena, zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice, e je njena uveljavitev v nevarnosti.

VIII. ROK

Raunanje asa

62. len

(1) Rok, doloen v dnevih, zane tei prvi dan po dogodku, od katerega se rauna, kona pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.

(2) Rok, doloen v tednih, mesecih ali letih, se kona tistega dne, ki se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega zane tei; e taknega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se kona zadnji dan tega meseca.

(3) e zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik.

(4) Zaetek meseca oznauje prvi dan v mesecu, sredina petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, e ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz obiajev.

Uporaba pravil o pogoju

63. len

Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

IX. ARA IN ODSTOPNINA

1. Ara

Vraanje in vtevanja are

64. len

(1) e je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko koliino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se teje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen e ni dogovorjeno kaj drugega.

(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali vteti v izpolnitev obveznosti.

(3) e ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.

Neizpolnitev pogodbe

65. len

(1) e je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, e je to e mogoe, in povrnitev kode, aro pa vteti v odkodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

(2) e je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, e je to e mogoe, bodisi povrnitev kode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.

(3) Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve kode, ki jo ima zaradi zamude.

(4) Sodie sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjati pretirano veliko aro.

Pri delni izpolnitvi obveznosti

66. len

(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdrati are, temve lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode zaradi zamude, bodisi povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara vteje v odkodnino.

(2) e upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, e je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.

2. Odstopnina

Vloga odstopnine

67. len

(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, e da odstopnino (skesnino).

(2) e stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upraviena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve pogodbe.

(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.

(4) e pogodbeni stranki nista doloili, do kdaj lahko upraviena stranka uresnii pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne potee as, doloen za izpolnitev njene obveznosti.

(5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, e upraviena stranka zane izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

Ara kot odstopnina

68. len

(1) e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se teje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.

(2) e v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, e odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.

2. odsek: ZASTOPANJE

I. O ZASTOPANJU NASPLOH

Monost zastopanja

69. len

(1) Pogodba, pa tudi drug pravni posel, se lahko sklene tudi po zastopniku.

(2) Upravienost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev).

Uinki zastopanja

70. len

(1) Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

(2) Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni uinek za zastopanega.

(3) Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni uinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, e je druga stranka vedela ali bi bila po okoliinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik.

Prenos pooblastil

71. len

(1) Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen e mu to dovoljuje zakon ali pogodba.

(2) Izjemoma sme to storiti, e mu okoliine onemogoajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi.

Prekoraitev pooblastil

72. len

(1) e zastopnik prekorai pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev.

(2) e zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je obiajno potreben, da se pogodba take vrste proui in oceni, se teje, da je odobritev zavrnil.

(3) Odobritev iz prejnjega odstavka ima uinek za nazaj, e stranki ne doloita drugae.

(4) e druga stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne uti vezano s pogodbo, ne da bi akala, da se zastopani izree o njej.

(5) e zastopani noe odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil.

Pogodba, ki jo sklene neupraviena oseba

73. len

(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri.

(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne.

(3) e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.

(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila.

II. POOBLASTILO

Pooblastitev

74. len

(1) Pooblastilo je upravienost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaencu.

(2) Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga.

(3) Pooblaenec je lahko tudi pravna oseba.

Posebna oblika pooblastila

75. len

Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kaken drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel.

Obseg pooblastitve

76. len

(1) Pooblaencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaen.

(2) Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.

(3) Pooblaenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menine obveznosti, skleniti pogodbe o porotvu, o poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin, se spustiti v spor ali skleniti arbitrani sporazum in se tudi ne brez povraila odpovedati kakni pravici.

Preklic in zoitev pooblastila

77. len

(1) Pooblastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie pooblastilo, celo e se je s pogodbo tej pravici odpovedal.

(2) Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike.

(3) e je s preklicem ali zoitvijo pooblastila krena pogodba o naroilu, podjemna pogodba ali kakna druga pogodba, ima pooblaenec pravico do povrnitve tako nastale kode.

Uinek prenehanja in zoitve pooblastila nasproti tretjim

78. len

(1) Preklic pooblastila ter njegova zoitev nimata uinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaencem ali opravil kaken drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoeno.

(2) V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaenca pravico zahtevati povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala, razen e pooblaenec ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic oziroma za zoitev pooblastila.

(3) To velja tudi v drugih primerih prenehanja pooblastila.

Drugi primeri prenehanja pooblastila

79. len

(1) Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaenca, e zakon ne doloa drugae.

(2) Pooblastilo preneha s smrtjo pooblaenca.

(3) Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe oziroma s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen e se zaeti posel ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike ali e pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji bodisi glede na naravo posla.

III. POSLOVNO POOBLASTILO

Pooblastilo po zaposlitvi

80. len

Osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko drubo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje doloenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo doloena dela v gostinstvu, delavci pri potnih in bannih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe.

Pravice trgovskega potnika

81. len

(1) Trgovski potnik gospodarske drube oziroma samostojnega podjetnika posameznika je pooblaen samo za tiste posle, ki se nanaajo na prodajo blaga in so navedeni v pooblastilu.

(2) e ni gotovo, se teje, da trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, temve samo zbirati naroila.

(3) Trgovski potnik, ki je pooblaen sklepati pogodbe o prodaji blaga, ni pooblaen za sklepanje pogodb na kredit ali za sprejemanje kupnine, razen e ima za prodajo na kredit oziroma sprejemanje kupnine posebno pooblastilo.

(4) Trgovski potnik ima pravico sprejemati za pooblastitelja izjave glede napak blaga in druge izjave v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, ki je bila sklenjena z njegovim sodelovanjem, ter v imenu pooblastitelja ukreniti, kar je potrebno za ohranitev njegovih pravic iz pogodbe.

3. odsek: RAZLAGA POGODB

Uporaba doloil in razlaga spornih doloil

82. len

(1) Doloila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.

(2) Pri razlagi spornih doloil se ni treba drati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temve je treba iskati skupen namen pogodbenikov in doloilo razumeti tako, kot ustreza naelom obligacijskega prava, ki so doloena v tem zakoniku.

Nejasna doloila v posebnih primerih

83. len

e je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugae pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna doloila razlagati v korist druge stranke.

Dopolnilno pravilo

84. len

Nejasna doloila v neodplani pogodbi je treba razlagati v pomenu, ki je manj teak za dolnika, v odplani pogodbi pa v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravinem razmerju.

Izvensodna razlaga pogodb

85. len

(1) Pogodbeni stranki lahko doloita, da bo v primeru, e bi prilo do nesoglasja glede pomena in namena pogodbenih doloil, nekdo tretji dal razlago pogodbe.

(2) e v pogodbi ni drugae doloeno, stranki v takem primeru ne moreta sproiti spora pred sodiem ali pred drugim pristojnim organom, preden ne dobita razlage, razen e je tretji noe dati.

4. odsek: NEVELJAVNOST POGODB

I. NINE POGODBE

Ninost

86. len

(1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

(2) e je sklenitev doloene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Posledice ninosti

87. len

(1) e je pogodba nina, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; e to ni mogoe ali e narava tistega, kar je bilo izpolnjeno,

nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v asu, ko je izdana sodna odloba, razen e zakon ne doloa kaj drugega.

(2) e pa je pogodba nina zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odloanju upoteva sodie potenost ene oziroma obeh strank, ter pomen ogroenih interesov.

Delna ninost

88. len

(1) Zaradi ninosti kaknega pogodbenega doloila ni nina tudi sama pogodba, e lahko obstane brez ninega doloila in e to doloilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odloilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.

(2) Vendar pa ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nino doloilo zanjo pogoj ali odloilen nagib, e je namen ugotovitve ninosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega doloila in bi veljala brez njega.

Konverzija

89. len

Kadar nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, e je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred omi ob sklenitvi pogodbe, in e se lahko teje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ninost svoje pogodbe.

Pozneje prenehanje vzroka ninosti

90. len

(1) Nina pogodba ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha.

(2) e je prepoved manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ninosti ne more uveljavljati.

Odgovornost tistega, ki je kriv za ninost pogodbe

91. len

Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nine pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za kodo, ki mu nastane zaradi ninosti pogodbe, e ta ni vedel in ni bil dolan vedeti za vzrok ninosti.

Uveljavljanje ninosti

92. len

Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba.

Neomejeno uveljavljanje ninosti

93. len

Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne.

II. IZPODBOJNE POGODBE

Kdaj je pogodba izpodbojna

94. len

Pogodba je izpodbojna, e jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, e so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi e je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako doloeno.

Razveljavitev pogodbe

95. len

(1) Pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.

(2) Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v doloenem roku, ki ne sme biti kraji kot 30 dni, izree, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer tel, da je pogodba razveljavljena.

(3) e se pogodbenik iz prvega odstavka tega lena v danem roku ne izree ali e izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je pogodba razveljavljena.

Posledice razveljavitve

96. len

(1) e je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; e to ni mogoe ali e narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo.

(2) Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odlobe.

Odgovornost za razveljavitev pogodbe

97. len

Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za kodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, e ta ni vedel in ni bil dolan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe.

Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe

98. len

Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za kodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, e je z zvijao prepriala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

Prenehanje pravice

99. len

(1) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravienec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile.

(2) Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

5. odsek: DVOSTRANSKE POGODBE

I. ODGOVORNOST ZA STVARNE IN PRAVNE NAPAKE IZPOLNITVE

Odgovornost za stvarne in pravne napake

100. len

(1) Pri dvostranski pogodbi odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve.

(2) Pogodbenik odgovarja tudi za pravne napake izpolnitve in mora varovati drugo stranko pred pravicami in zahtevki tretjih oseb, s katerimi bi bila njena pravica izkljuena ali zoena.

(3) Za te dolnikove obveznosti se smiselno uporabljajo dolobe tega zakonika o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake, e ni za posamezen primer predpisano kaj drugega.

II. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE

Pravilo soasne izpolnitve

101. len

(1) V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolna izpolniti svoje obveznosti, e druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena soasno izpolniti svoje obveznosti, razen e je dogovorjeno ali z zakonom doloeno kaj drugega ali e kaj drugega izhaja iz narave posla.

(2) e pa na sodiu ena stranka ugovarja, da ni dolna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodie naloi, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.

e postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova

102. len

(1) e je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoenjske razmere druge stranke toliko poslabajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloi njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.

(2) To velja tudi, e so bile premoenjske razmere druge stranke tako teke e pred sklenitvijo pogodbe, njen sopogodbenik pa za to ni vedel in ni bil dolan vedeti.

(3) V teh primerih lahko zahteva stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, v primernem roku zavarovanje, po neuspenem preteku tega roka pa lahko odstopi od pogodbe.

III. PRENEHANJE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE

Pravica ene stranke, e druga stranka ne izpolni svoje obveznosti

103. len

e pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni doloeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih lenov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, e pogodba ni razvezana e po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odkodnine.

e je pravoasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe

104. len

(1) e je izpolnitev obveznosti v doloenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu.

(2) Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, e po preteku roka nemudoma obvesti dolnika, da zahteva njeno izpolnitev.

(3) e je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe.

(4) Ta pravila veljajo tako v primeru, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo pogodba tela za razvezano, e ne bo izpolnjena v doloenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v doloenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina.

e pravoasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe

105. len

(1) e izpolnitev obveznosti v doloenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdri dolnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev.

(2) e hoe upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev.

(3) e dolnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

Odstop od pogodbe brez naknadnega roka

106. len

Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolniku dodatni rok za izpolnitev, e iz dolnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.

Odstop od pogodbe pred iztekom roka

107. len

e je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti oitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode.

Odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi

108. len

(1) Kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodoih obveznosti, e je iz danih okoliin oitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.

(2) Od pogodbe lahko odstopi ne le glede bodoih obveznosti, temve tudi glede e izpolnjenih obveznosti, e njihova izpolnitev brez manjkajoih izpolnitev zanjo nima pomena.

(3) Dolnik lahko ohrani pogodbo v veljavi, e da ustrezno zavarovanje.

Dolnost obvestitve

109. len

Upnik, ki zaradi neizpolnitve dolnikove obveznosti odstopi od pogodbe, mora to nemudoma sporoiti dolniku.

Kdaj od pogodbe ni mogoe odstopiti

110. len

Od pogodbe ni mogoe odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

Uinki razvezane pogodbe

111. len

(1) e je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne kode.

(2) e je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

(3) e imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vraanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb.

(4) Vsaka stranka dolguje drugi povrailo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolna vrniti oziroma povrniti.

(5) Stranka, ki vraa denar, mora plaati obresti od dneva, ko je prejela izplailo.

IV. RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIIN

Predpostavke

112. len

(1) e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

(2) Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila.

(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti.

(4) Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.

(5) e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Dolnost obvestitve

113. len

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravoasno obvestila.

Okoliine, pomembne za odlobo sodia

114. len

Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh pogodbenih strank.

Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine

115. len

Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

V. NEMONOST IZPOLNITVE

Nemonost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka

116. len

(1) e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; e pa je ta e izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju tistega, kar je bilo neupravieno pridobljeno.

(2) e je delna nemonost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, e delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjanje svoje obveznosti.

Nemonost izpolnitve, za katero stranka odgovarja

117. len

(1) e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke; zmanja jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.

(2) Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoa.

(3) e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odkodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode.

VI. EZMERNO PRIKRAJANJE

Oitno nesorazmerje vzajemnih dajatev

118. len

(1) e je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna vedeti.

(2) Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu od sklenitve pogodbe.

(3) Vnaprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka.

(4) Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.

(5) Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na sreo, pogodbe, sklenjene na podlagi javne drabe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila za stvar dana vija cena iz posebne naklonjenosti.

VII. ODERUKA POGODBA

Oderuka pogodba

119. len

(1) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina.

(2) Za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo dolobe tega zakonika o posledicah ninosti in o delni ninosti pogodb.

(3) e okodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, ugodi sodie takemu zahtevku, e je to mogoe; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.

(4) Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti na pravien znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

VIII. SPLONI POGOJI POGODBE

Obveznost

120. len

(1) Sploni pogoji, ki jih doloi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.

(2) Sploni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na obiajen nain.

(3) Sploni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, e so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani.

(4) e se sploni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji.

Ninost nekaterih doloil splonih pogojev

121. len

(1) Nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim obiajem, in to celo, e je splone pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ.

(2) Sodie lahko zavrne uporabo posameznih doloil splonih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih doloil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravina ali pretirano stroga zanjo.

IX. PRENOS POGODBE

Pogoji za prenos

122. len

(1) Vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, e v to privoli druga stranka.

(2) S prenosom pogodbe preide pogodbeno razmerje med prenositeljem in drugo stranko na prevzemnika in drugo stranko takrat, ko druga stranka privoli v prenos; e je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o prenosu obveena.

(3) Privolitev v prenos pogodbe je veljavna samo, e je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev prenesene pogodbe.

(4) Dolobe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

Odgovornost prenositelja

123. len

(1) Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe.

(2) Prenositelj mu ne jami, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz preneene pogodbe, razen e se je za to posebej zavezal.

(3) Prenositelj ne jami drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen e se je za to posebej zavezal.

Ugovori

124. len

Druga stranka lahko uveljavlja proti prevzemniku vse ugovore iz preneene pogodbe, in tudi tiste, ki jih ima iz drugih razmerij z njim; ne more pa uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti prenositelju.

6. odsek: SPLONI UINKI POGODBE

I. USTVARJANJE OBVEZNOSTI ZA POGODBENIKE

Uinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki

125. len

(1) Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.

(2) Pogodba ima uinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen e je v pogodbi doloeno kaj drugega ali e izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe.

(3) S pogodbo se lahko ustanovi pravica v korist nekoga tretjega.

II. POGODBA V KORIST TRETJEGA

Neposredna pravica tretjega

126. len

(1) Kadar je s pogodbo ustanovljena pravica v korist nekoga tretjega, pridobi tretji lastno in neposredno pravico nasproti dolniku, e ni dogovorjeno ali e ne izhaja iz okoliin posla kaj drugega.

(2) Pogodbenik ima pravico zahtevati od sopogodbenika, da tretjemu izpolni obveznost, ki se jo je zavezal izpolniti v njegovo korist.

Preklic koristi za tretjega

127. len

(1) Pogodbenik, ki je po pogodbi upravien zahtevati od sopogodbenika, da tretjemu izpolni obveznost, lahko pravico, ustanovljeno v korist tretjega preklie ali spremeni, vse dokler tretji ne izjavi, da pravico sprejema.

(2) e pa je dogovorjeno, da bo sopogodbenik tisto, za kar se je zavezal v korist tretjega, izpolnil ele po pogodbenikovi smrti, lahko ta vse dotlej, tudi s svojo oporoko, pravico v korist tretjega preklie, e ne izhaja iz same pogodbe ali iz okoliin kaj drugega.

Ugovori dolnika proti tretjemu

128. len

Dolnik lahko uveljavlja proti tretjemu vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe v korist tretjega proti pogodbeniku.

Odklonitev tretjega

129. len

e tretji odkloni pravico, ki je bila ustanovljena v njegovo korist, ali e jo pogodbenik preklie, pripada pravica pogodbeniku, razen e ni dogovorjeno ali e ne izhaja iz narave posla kaj drugega.

Obljuba dejanja tretjega

130. len

(1) Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne vee tretjega, tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno kodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noe zavezati, da bo to storil ali opustil.

(2) Kdor obljubi, ne odgovarja, e je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju.

2. oddelek: POVZROITEV KODE

1. odsek: SPLONA NAELA

Podlage za odgovornost

131. len

(1) Kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde.

(2) Za kodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo.

(3) Za kodo ne glede na krivdo se odgovarja tudi v drugih z zakonom doloenih primerih.

koda

132. len

koda je zmanjanje premoenja (navadna koda), prepreitev poveanja premoenja (izgubljeni dobiek), pa tudi povzroitev telesnih ali duevnih bolein ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoenjska koda).

Zahteva, da se odstrani kodna nevarnost

133. len

(1) Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjanja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi.

(2) Sodie odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za prepreitev nastanka kode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroke njegovega posestnika, e ta sam tega ne stori.

(3) e nastane koda pri opravljanju splono koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoe zahtevati samo povrnitev kode, ki presega obiajne meje.

(4) Vendar se lahko tudi v tem primeru zahtevajo upravieni ukrepi za prepreitev nastanka kode ali za njeno zmanjanje.

Zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic

134. len

(1) Vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, osebnega in druinskega ivljenja ali kakna druga osebnostna pravica, da preprei tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.

(2) Sodie oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati prizadetemu doloen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od asovne enote.

2. odsek: KRIVDNA ODGOVORNOST

Kdaj je podana krivda

135. len

Krivda je podana, kadar okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti.

Neodgovorne osebe

136. len

(1) Kdor zaradi motnje v duevnem razvoju, teave v duevnem zdravju ali zaradi kaknega drugega vzroka ni zmoen razsojati, ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu.

(2) Kdor povzroi drugemu kodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel v takno stanje.

(3) e je nekdo priel v takno stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil.

Odgovornost mladoletnika

137. len

(1) Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi.

(2) Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega tirinajstega leta ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati.

(3) Mladoletnik z dopolnjenimi tirinajstimi leti odgovarja po splonih pravilih o odgovornosti za kodo.

Silobran, stiska, odvrnitev kode od drugega

138. len

(1) Kdor v silobranu povzroi kodo napadalcu, je ni dolan povrniti, razen pri prekoraitvi silobrana.

(2) e nekdo povzroi kodo v stiski, lahko okodovanec zahteva odkodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek kodne nevarnosti, ali od tistih, od katerih je bila koda odvrnjena, vendar od slednjih ne ve, kot znaa korist, ki so jo imeli od tega.

(3) Komur nastane koda pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev tiste kode, kateri se je smotrno izpostavil.

Dovoljena samopomo

139. len

(1) Kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po samopomoi, je ni dolan povrniti.

(2) Z dovoljeno samopomojo je miljena pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost.

Privolitev okodovanca

140. len

(1) Kdor v svojo kodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve kode, ki mu jo je s tem povzroil.

(2) Nina je izjava, s katero je okodovanec privolil, da mu nekdo stori kodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano.

3. odsek: ODGOVORNOST ZA DRUGEGA

Osebe z motnjo v duevnem razvoju in s teavami v duevnem zdravju

141. len

(1) Za kodo, ki jo povzroi oseba, ki zaradi motnje v duevnem razvoju, teav v duevnem zdravju ali zaradi kaknih drugih vzrokov ni zmona razsojati, odgovarja tisti, ki jo je po zakonu ali po odlobi pristojnega organa ali po pogodbi dolan nadzorovati.

(2) Odgovornosti pa je lahko prost, e dokae, da je opravljal dolno nadzorstvo ali da bi bila koda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

Odgovornost starev

142. len

(1) Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo.

(2) Odgovornosti so prosti, e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti po pravilih o odgovornosti ne glede na krivdo.

(3) Stari ne odgovarjajo, e je koda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in e je ta zanjo odgovoren.

(4) Stari odgovarjajo za kodo, katero povzroi drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde.

Solidarna odgovornost

143. len

e odgovarja poleg starev za kodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna.

Odgovornost drugih za mladoletnika

144. len

(1) Za kodo, ki jo drugemu povzroi mladoletnik medtem, ko je pod nadzorstvom skrbnika, ole ali druge ustanove, odgovarjajo skrbnik, ola oziroma druga ustanova, razen e dokaejo, da so opravljali nadzorstvo z dolno skrbnostjo, ali da bi koda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

(2) e odgovarja za kodo tudi mladoletnik, je odgovornost solidarna.

Posebna odgovornost starev

145. len

(1) e nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolnost starev, temve koga drugega, ima okodovanec pravico zahtevati odkodnino od starev, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali stari, ali e se tudi sicer koda lahko pripie njihovi krivdi.

(2) e je tisti, ki ima v tem primeru dolnost nadzorstva, okodovancu plaal odkodnino, ima pravico zahtevati od starev, naj mu povrnejo plaani znesek.

Odgovornost iz pravinosti

146. len

(1) e je kodo povzroila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odkodnine ni mogoe dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodie naloi okodovalcu povrnitev vse kode ali njenega dela, kadar to terja pravinost, zlasti glede na premoenjsko stanje okodovalca in okodovanca.

(2) e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodie, kadar to terja pravinost, zlasti glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca, naloiti starem, da morajo v celoti ali deloma povrniti kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo.

4. odsek: ODGOVORNOST ZA DELAVCE

Odgovornost delodajalcev

147. len

(1) Za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizina oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila koda povzroena, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba.

(2) Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma.

(3) Kdor je okodovancu povrnil kodo, ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska.

(4) Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana.

(5) Doloba prvega odstavka tega lena ne posega v pravila o odgovornosti za kodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

Odgovornost pravne osebe za kodo, ki jo povzroi njen organ

148. len

(1) Pravna oseba odgovarja za kodo, ki jo njen organ povzroi tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.

(2) e za posamezni primer zakon ne doloa kaj drugega, ima pravna oseba pravico zahtevati povrnitev plaanega zneska od tistega, ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3) Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana.

5. odsek: ODGOVORNOST ZA KODO OD NEVARNE STVARI ALI NEVARNE DEJAVNOSTI

I. SPLONE DOLOBE

Domneva vzronosti

149. len

Za kodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se teje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen e se dokae, da ta ni bila vzrok.

Kdo odgovarja za kodo

150. len

Za kodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za kodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku

151. len

e je bila imetniku na protipraven nain odvzeta nevarna stvar, tedaj za kodo, ki iz nje izvira, ne odgovarja on, temve tisti, ki mu je nevarno stvar vzel, razen e ni imetnik za to odgovoren.

Izroitev stvari tretjemu

152. len

(1) Namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu.

(2) Vendar odgovarja poleg njega tudi imetnik stvari, e je koda posledica kakne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril.

(3) V tem primeru ima odgovorna oseba, ki je okodovancu plaala odkodnino, pravico zahtevati njen celoten znesek od imetnika.

(4) Imetnik, ki je nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upraviena z njo ravnati, je odgovoren za kodo, ki nastane od nje.

Oprostitev odgovornosti

153. len

(1) Imetnik je prost odgovornosti, e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega uinka ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

(2) Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, e dokae, da je koda nastala izkljuno zaradi dejanja okodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel priakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.

(3) Imetnik je deloma prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode.

(4) e je k nastanku kode prispeval kdo tretji, odgovarja ta zanjo okodovancu solidarno z imetnikom stvari.

(5) Oseba, s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari, se ne teje za tretjega.

II. ODGOVORNOST PRI NESREI, KI JO POVZROIJO PREMIKAJOA SE MOTORNA VOZILA

154. len

(1) Pri nesrei premikajoih se motornih vozil, ki je bila povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.

(2) e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

(3) e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega.

(4) e za kodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna.

III. ODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO

155. len

(1) Kdor da v promet kakno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakne napake, kodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za kodo, ki nastane zaradi take napake.

(2) Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, e ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da kodo, ki jo je mogel priakovati, preprei z opozorilom, varno embalao ali kaknim drugim ustreznim ukrepom.

6. odsek: POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI

Odgovornost zaradi teroristinih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij

156. len

Za kodo, nastalo s smrtjo ali telesno pokodbo kot posledico teroristinih dejanj, ter ob javnih demonstracijah ali manifestacijah, odgovarja drava oziroma tisti, ki bi jo po veljavnih predpisih moral prepreiti.

Odgovornost organizatorja prireditve

157. len

Organizator shoda vejega tevila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za kodo, nastalo s smrtjo ali telesno pokodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliin, ki lahko nastanejo ob takih prilonostih, kot je gibanje mnoic, sploen nered in podobno.

Odgovornost imetnika ivali

158. len

(1) Za kodo, ki jo povzroi nevarna ival, je odgovoren njen imetnik.

(2) Za kodo, ki jo povzroi domaa ival, je odgovoren njen imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

Odgovornost imetnika stavbe

159. len

Za kodo, ki nastane, e s stavbe pade nevarno postavljena ali vrena stvar, odgovarja imetnik stavbe, oziroma prostora, iz katerega je stvar padla.

Odgovornost za ruenje gradbe

160. len

Za kodo, ki nastane s tem, da se porui ali odpade del gradbe, je odgovoren imetnik gradbe, razen e dokae, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost.

Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoi

161. len

(1) Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, igar ivljenje ali zdravje je oitno ogroeno, odgovarja za kodo, ki iz tega nastane, e bi jo glede na okoliine primera moral predvideti.

(2) e to terja pravinost, lahko sodie takno osebo oprosti povrnitve kode.

Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe

162. len

Kdor je po zakonu dolan skleniti kakno pogodbo, mora povrniti kodo, e na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene.

Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena

163. len

Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splonega pomena, odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.

7. odsek: POVRNITEV KODE

I. POVRNITEV PREMOENJSKE KODE

Vzpostavitev prejnjega stanja in denarna odkodnina

164. len

(1) Odgovorna oseba je dolna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je koda nastala.

(2) e se z vzpostavitvijo prejnjega stanja koda ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolna plaati za ostanek kode denarno odkodnino.

(3) Kadar vzpostavitev prejnjega stanja ni mogoa ali kadar je sodie mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloi, da mora ta izplaati okodovancu ustrezno denarno odkodnino.

(4) Sodie prisodi okodovancu denarno odkodnino, e jo ta zahteva, razen e okoliine danega primera opraviujejo vzpostavitev prejnjega stanja.

Kdaj zapade odkodninska obveznost

165. len

Odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode.

Odkodnina za unieno stvar, odvzeto na nedovoljen nain

166. len

e je bila stvar, ki je bila na nedovoljen nain odvzeta imetniku, uniena zaradi vije sile, je odgovorna oseba dolna dati zanjo denarno odkodnino.

Odkodnina v obliki denarne rente

167. len

(1) V primeru smrti, telesne pokodbe ali okvare zdravja ima odkodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za doloen as.

(2) Denarna renta, prisojena kot odkodnina, se plauje meseno vnaprej, e sodie ne doloi kaj drugega.

(3) Upnik ima pravico zahtevati potrebno zavarovanje za izplaevanje rente, razen e to glede na okoliine primera ne bi bilo opraviljivo.

(4) e dolnik ne da zavarovanja, ki ga doloi sodie, ima upnik pravico zahtevati, naj mu namesto rente izplaa enkratno vsoto; ta se odmeri glede na viino rente in verjetno trajanje upnikovega ivljenja, z odbitkom ustreznih obresti.

(5) Iz resnih razlogov lahko upnik tudi v drugih primerih zahteva, takoj ali pozneje, naj mu dolnik namesto rente izplaa enkratno vsoto.

II. OBSEG POVRNITVE PREMOENJSKE KODE

Navadna koda in izgubljeni dobiek

168. len

(1) Okodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne kode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobika.

(2) Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen e zakon ne doloa kaj drugega.

(3) Pri oceni izgubljenega dobika se upoteva dobiek, ki bi ga bilo mogoe utemeljeno priakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliine, ki pa ga zaradi okodovalevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoe dosei.

(4) e je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca.

Popolna odkodnina

169. len

Sodie, ki upoteva tudi okoliine, nastale po povzroitvi kode, prisodi okodovancu odkodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoenjski poloaj taken, kakren bi bil, e ne bi bilo kodljivega dejanja ali opustitve.

Zmanjanje odkodnine

170. len

(1) Ob upotevanju premoenjskega stanja okodovanca lahko sodie naloi odgovorni osebi, da plaa manjo odkodnino, kot znaa koda, e koda ni bila povzroena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je ibkega premoenjskega stanja in bi jo plailo popolne odkodnine spravilo v pomanjkanje.

(2) e je okodovalec povzroil kodo, ko je kaj delal v okodovanevo korist, lahko sodie odmeri manjo odkodnino; pri tem upoteva skrbnost, ki jo kae okodovalec v lastnih stvareh.

Deljena odgovornost

171. len

(1) Okodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku kode ali povzroil, da je bila koda veja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjane odkodnine.

(2) Kadar ni mogoe ugotoviti, kateri del kode je posledica okodovanevega dejanja, prisodi sodie odkodnino ob upotevanju okoliin primera.

III. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOENJSKE KODE V PRIMERU SMRTI, POKODBE IN OKVARE ZDRAVJA

Izgubljeni zasluek ter stroki za zdravljenje in pogreb

172. len

(1) Kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti obiajne stroke za njegov pogreb.

(2) Povrniti mora tudi stroke za njegovo zdravljenje zaradi povzroenih pokodb in druge potrebne stroke v zvezi z zdravljenjem, ter zasluek, izgubljen zaradi nezmonosti za delo.

Pravica osebe, ki jo je umrli preivljal

173. len

(1) Oseba, ki jo je umrli preivljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preivljanje, ima pravico do povraila kode, ki jo trpi zaradi izgubljenega preivljanja oziroma izgubljene podpore.

(2) Ta koda se ji vraa s plaevanjem denarne rente; njen znesek se odmeri glede na vse okoliine primera, ne more pa biti veji od tistega, kar bi okodovanec dobival od umrlega, e bi bil ostal iv.

Povrnitev kode v primeru telesne pokodbe ali prizadetega zdravja

174. len

(1) Kdor prizadene drugemu telesno pokodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroke v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroke, ki so s tem v zvezi, ter zasluek, izgubljen zaradi nezmonosti za delo med zdravljenjem.

(2) e pokodovani zaradi popolne ali delne nezmonosti za delo izgubi zasluek ali so njegove potrebe trajno poveane, ali pa so monosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uniene ali zmanjane, mu mora odgovorna oseba plaevati doloeno denarno rento kot povrailo za to kodo.

Sprememba prisojene odkodnine

175. len

Sodie lahko na zahtevo okodovanca za naprej povea rento, lahko pa jo na zahtevo okodovalca zmanja ali odpravi, e se pomembneje spremenijo okoliine, ki jih je imelo pred omi ob izdaji prejnje odlobe.

Neprenosnost pravic

176. len

(1) Pravice do odkodnine v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi telesne pokodbe ali okvare zdravja ni mogoe prenesti na drugega.

(2) Zapadli zneski odkodnine se lahko prenesejo na drugega, e je bil odkodninski znesek doloen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomono sodno odlobo.

IV. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOENJSKE KODE PRI ALITVI ASTI ALI IRJENJU NERESNINIH TRDITEV

Povrnitev premoenjske kode pri alitvi asti ali irjenju neresninih trditev

177. len

(1) Kdor ali ast drugega ali kdor zatrjuje ali raznaa neresnine trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega ali o em drugem, eprav ve ali bi moral vedeti, da so neresnine, in mu s tem povzroi premoenjsko kodo, jo mora povrniti.

(2) Vendar ne odgovarja za povzroeno kodo, kdor sporoi o drugem kaj neresninega, ne da bi vedel, da je neresnino, e je sam ali tisti, kateremu je to sporoil, imel pri tem resen interes.

V. POVRNITEV NEPREMOENJSKE KODE

Objava sodbe ali popravka

178. len

e gre za kritev osebnostne pravice, lahko sodie odredi na stroke okodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora okodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kritev, ali storiti kaj drugega, s imer je mogoe dosei namen, ki se dosee z odkodnino.

Denarna odkodnina

179. len

(1) Za pretrpljene telesne boleine, za pretrpljene duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in asti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti blinjega in za strah pripada okodovancu, e okoliine primera, zlasti pa stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, pravina denarna odkodnina neodvisno od povraila premoenjske kode, pa tudi e premoenjske kode ni.

(2) Viina odkodnine za nepremoenjsko kodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njeno naravo in namenom.

Osebe, ki imajo v primeru smrti ali teke invalidnosti pravico do denarne odkodnine

180. len

(1) e nekdo umre, lahko sodie prisodi njegovim ojim druinskim lanom (zakonec, otroci in stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine.

(2) V primeru posebno teke invalidnosti kakne osebe lahko sodie prisodi njenemu zakoncu, otrokom in starem pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine.

(3) Takno odkodnino je mogoe prisoditi tudi bratom in sestram, e je med njimi in umrlim oziroma pokodovanim obstajala trajneja ivljenjska skupnost.

(4) Odkodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega lena lahko prisodi sodie tudi zunajzakonskemu partnerju, e je obstajala med njim in umrlim oziroma pokodovancem trajneja ivljenjska skupnost.

Kritev dostojanstva

181. len

Pravico do pravine denarne odkodnine zaradi pretrpljenih duevnih bolein ima oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kaknega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.

Povrnitev bodoe kode

182. len

Sodie prisodi na zahtevo okodovanca odkodnino tudi za bodoo nepremoenjsko kodo, e je po obiajnem teku stvari gotovo, da bo koda trajala tudi v bodonosti.

Denarna odkodnina pravni osebi

183. len

Za okrnitev ugleda ali dobrega imena, prisodi sodie pravni osebi pravino denarno odkodnino neodvisno od povraila premoenjske kode, pa tudi e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera to opraviujejo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoenjske kode

184. len

(1) Terjatev za povrnitev nepremoenjske kode preide na dedie samo, e je bila priznana s pravnomono odlobo ali pisnim sporazumom.

(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvrbe.

Deljena odgovornost in zmanjanje odkodnine

185. len

Dolobe o deljeni odgovornosti in zmanjanju odkodnine, ki veljajo za premoenjsko kodo, se smiselno uporabljajo tudi za nepremoenjsko kodo.

8. odsek: ODGOVORNOST VE OSEB ZA ISTO KODO

Solidarna odgovornost

186. len

(1) Za kodo, ki jo je povzroilo ve oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleenci solidarno.

(2) Napeljevalec in pomaga ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi.

(3) Solidarno odgovarjajo za povzroeno kodo tudi tisti, ki so jo povzroili, delali pa neodvisno drug od drugega, e ni mogoe ugotoviti njihovih deleev pri povzroeni kodi.

(4) Kadar ni dvoma, da je kodo povzroila neka izmed dveh ali ve doloenih oseb, ki so na neki nain med seboj povezane, ni pa mogoe ugotoviti, katera od njih jo je povzroila, odgovarjajo te osebe solidarno.

Solidarna odgovornost naroitelja in izvajalca del

187. len

Naroitelj in izvajalec del na nepreminini odgovarjata solidarno tretjemu za kodo, ki sta mu jo povzroila v zvezi z izvajanjem teh del.

Regres planika

188. len

(1) Solidarni dolnik, ki plaa ve, kot pa znaa njegov dele v kodi, lahko zahteva od vsakega drugega dolnika, da mu povrne tisto, kar je plaal zanj.

(2) Koliko znaa dele vsakega posameznega dolnika, doloi sodie glede na teo njegove krivde in teo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.

(3) e ni mogoe ugotoviti deleev dolnikov, pade na vsakega enak dele, razen e zahteva pravinost v danem primeru drugano odloitev.

9. odsek: PRAVICA OKODOVANCA PO ZASTARANJU PRAVICE ZAHTEVATI ODKODNINO

189. len

Po zastaranju pravice zahtevati odkodnino lahko okodovanec po pravilih, ki veljajo v primeru neupraviene pridobitve, od odgovorne osebe zahteva naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzroena koda.

3. oddelek: NEUPRAVIENA PRIDOBITEV

1. odsek: SPLONO PRAVILO

Splono pravilo

190. len

(1) Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi.

(2) Z obogatitvijo je miljena tudi pridobitev koristi s storitvijo.

(3) Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla.

2. odsek: PRAVILA VRAANJA

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev

191. len

Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili.

Izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti

192. len

Ni mogoe zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna dolnost.

Obseg vrnitve

193. len

Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva vloitve zahtevka.

Povrnitev strokov

194. len

Pridobitelj ima pravico povraila potrebnih in koristnih strokov; e pa je bil nepoten, mu pripadajo koristni stroki samo do zneska, ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi.

Kdaj je mogoe prejeto obdrati

195. len

Ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku.

Uporaba stvari v tujo korist

196. len

e je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naroila, je tretji dolan vrniti stvar, e to ni mogoe, pa nadomestiti njeno vrednost.

Izdatek za drugega

197. len

Kdor za drugega kaj potroi ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolan storiti, ima pravico zahtevati od njega povrailo.

Uporaba tuje stvari v svojo korist

198. len

e je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odkodnine, in tudi e te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.

4. oddelek: POSLOVODSTVO BREZ NAROILA

1. odsek

Splono pravilo

199. len

Tujega posla se sme kdo nepoklicano lotiti samo, e ga ni mogoe odloiti, ker bi sicer nastala koda ali bi bila zamujena oitna korist.

2. odsek: OBVEZNOSTI IN PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROILA

Obveznosti poslovodje brez naroila

200. len

(1) Poslovodja brez naroila mora takoj, ko je mogoe, obvestiti o svojem ravnanju tistega, igar posel opravlja, in nadaljevati zaeti posel, kolikor mu je to razumno mogoe, dokler ta ne more prevzeti skrbi zanj.

(2) Po konanem poslu mora dati raun in prepustiti tistemu, igar posel je opravljal, vse, kar si je z njim pridobil.

(3) e ni z zakonom doloeno kaj drugega, ima poslovodja brez naroila obveznosti prevzemnika naroila.

Dolna skrbnost in odgovornost

201. len

(1) Pri opravljanju tujega posla se mora poslovodja brez naroila ravnati po dejanskih ali verjetnih namenih in potrebah tistega, igar posel opravlja.

(2) Dolan je ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar.

(3) Glede na okoliine, v katerih se je kdo nepoklicano lotil tujega posla, lahko sodie zmanja njegovo odgovornost ali ga popolnoma oprosti odgovornosti za malomarnost.

(4) Za odgovornost poslovno nesposobnega poslovodje brez naroila veljajo pravila o njegovi pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.

Pravice poslovodje brez naroila

202. len

(1) Poslovodja brez naroila, ki je v vsem ravnal, kot je treba, in delal tisto, kar so terjale okoliine, ima pravico zahtevati, da ga tisti, igar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo kodo, celo e priakovani uspeh ni bil doseen.

(2) e je odvrnil kodo od tistega, igar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam, mu gre tudi primerno plailo za trud.

Odnaanje dodatkov

203. len

Vsak poslovodja brez naroila ima pravico odnesti stvari, s katerimi je poveal tuje premoenje, za katere pa izdatkov ni dobil povrnjenih, e jih je mogoe loiti, ne da bi se pokodovala stvar, kateri so bile dodane; tisti, v igar posle se je vmeal, pa lahko obdri te dodatke, e hoe in e mu povrne njihovo sedanjo vrednost, vendar najve do zneska dejanskih izdatkov.

3. odsek: OPRAVLJANJE TUJIH POSLOV KLJUB PREPOVEDI

Opravljanje tujih poslov kljub prepovedi

204. len

(1) Kdor se vtakne v tuj posel kljub prepovedi tistega, igar posla se je lotil, in je za prepoved vedel ali bi bil moral vedeti, nima pravic, ki jih ima poslovodja brez naroila.

(2) Odgovoren je za kodo,