OBDOBNI NAČRT ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI ... · Web viewinteligentni transportni sistemi (ITS), revitalizacija občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta področja

OBDOBNI NAČRT ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

V LETIH 2015 IN 2016

KAZALO

1 UVOD.........................................................................................................................................5

2 VIZIJA........................................................................................................................................6

3 CILJ............................................................................................................................................7

4 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA......................................................10

4.1 Mednarodna primerjava...................................................................................................10

4.2 Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v zadnjih petih letih (2011 – 2014*)..........12

4.3 Umrli udeleženci v cestnem prometu po mesecih v letih 2011 in 2014*..........................13

4.4 Cestna infrastruktura kot dejavnik prometnih nesreč.......................................................18

4.5 Motorna vozila kot dejavnik prometnih nesreč.................................................................20

5 UKREPI ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA V LETIH 2015 IN 2016.................24

5.1 Ukrepi resornih ministrstev, direkcij in agencij ter lokalnih skupnosti...............................245.1.1 Ministrstvo za infrastrukturo (Direktorat za promet in Direktorat za infrastrukturo)....................255.1.2 Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa..........................................................275.1.3 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.........................................................................315.1.4 Družba za avtoceste Republike Slovenije.................................................................................335.1.5 Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.............................................345.1.6 Ministrstvo za pravosodje..........................................................................................................355.1.7 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport..........................................................................355.1.8 Ministrstvo za zdravje................................................................................................................375.1.9 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.............................................395.1.10 Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije............................................................405.1.11 Generalna policijska uprava......................................................................................................40

5.2 Aktivnosti nevladnih organizacij v letu 2015 in 2016........................................................435.2.1 Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije................................................................435.2.2 Avtomoto zveza Slovenije.........................................................................................................445.2.3 Zavod Varna pot........................................................................................................................ 455.2.4 Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske...........................................................................465.2.5 Združenje DrogArt..................................................................................................................... 475.2.6 Mariborska kolesarska mreža...................................................................................................485.2.7 Ljubljanska kolesarska mreža...................................................................................................495.2.8. Kolesarska mreža Obala...........................................................................................................495.2.9. Inštitut za politiko prostora (IPOP).............................................................................................505.2.10. Društvo Gekolina....................................................................................................................... 515.2.11. Slovenski Karitas....................................................................................................................... 51

6 PROJEKTI ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA..................................................52

7 PREVENTIVNE AKCIJE ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA V LETIH 2015 IN 2016.................................................................................................................................................57

7.1 Hitrost...............................................................................................................................57

Stran 2 od 78

7.2 Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi......................................................................60

7.3 Varnost pešcev.................................................................................................................65

7.4 Uporaba varnostnega pasu in ustreznih zadrževalnih sistemov......................................67

7.5 Varnost otrok in začetek šolskega leta.............................................................................70

7.6 Varnost kolesarjev............................................................................................................73

8 FINANCIRANJE IN URESNIČEVANJE CILJEV RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA........................................................................74

9 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................77

KAZALO GRAFOV

Graf 1:Prikaz dejanskega št. mrtvih in zmanjšanja števila umrlih glede na cilj Resolucije NPVCP...7Graf 2: Uresničevanje ciljev Resolucije NPVCP – umrli.....................................................................8Graf 3: Uresničevanje ciljev Resolucije NPVCP – hudo telesno poškodovani..................................9Graf 4: Število umrlih v prometnih nesrečah v državah EU v letih 2001 in 2013.............................10Graf 5: Zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah v državah EU (2011 do 2013).............11Graf 6: Zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah v državah EU (2010-2013)..................11Graf 7: Delež umrlih udeležencev v obdobju 2011 – 2014*.............................................................14Graf 8: Vzrok prometnih nesreč pri umrlih udeležencih v obdobju 2011 – 2014*...........................16Graf 9 in graf 10: Prometne nesreče v oz. izven naselja ter umrli v oz. izven naselja v obdobju 2011 – 2014*....................................................................................................................................19Graf 11 in graf 12: Prometne nesreče na državnih in občinskih cestah ter umrli na državnih in občinskih cestah v obdobju 2011 – 2014*........................................................................................20Graf 13: Struktura avtomobilskega parka v Sloveniji v obdobju 2009-2013....................................21Graf 14: Struktura znamk osebnih avtomobilov v Sloveniji v letu 2013...........................................21Graf 15: Starost vozil po kategorijah vozila (31.10.2014)................................................................22Graf 16: Starost vozil voznikov, ki so umrli v osebnih avtomobilih v letih 2012 in 2013..................23Graf 17: Starost vozil voznikov, ki so bili hudo telesno poškodovani v osebnih avtomobilih v letih 2012 in 2013....................................................................................................................................23Graf 18: Št. ugotovljenih kršitev zaradi hitrosti (x10) ter število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010 – 2014*.................................................................................58Graf 19: Št. ugotovljenih kršitev (v 1000) zaradi hitrosti ter število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010 – 2014*........................................................................................................59Graf 20: Število ugotovljenih kršitev hitrosti po starostnih razredih (obdobje 2011 – 2013)............59Graf 21: Zmanjšanje / povečanje števila umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2001 – 2010 v državah EU (podatki so pri nekaterih državah v različnih obdobjih).................................61Graf 22: Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število alkoholiziranih povzročiteljev v obdobju 2010 – 2014*............................................................................................62Graf 23: Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2010 – 2014*................................................................................63Graf 24: Št. ugotovljenih kršitev – vožnja pod vplivom alkohola po starostnih skupinah 2011 – 2013.................................................................................................................................................64

Stran 3 od 78

Graf 25: Starostne skupine umrlih in hudo tel. poškodovanih pešcev v obdobju 2011 – 2013........66Graf 26: Število umrlih pešcev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012............................66Graf 27: Odstotek uporabe varnostnega pasu voznikov osebnih vozil v nekaterih državah EU v letu 2005 in 2012....................................................................................................................................69Graf 28: Ugotovljene kršitve pri neuporabi varnostnega pasu.........................................................69Graf 29: Število ugotovljenih kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu po starostnih skupinah (2001-2013)......................................................................................................................................69Graf 30: Število umrlih otrok na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012................................72Graf 31: Število umrlih kolesarjev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012........................73

KAZALO TABEL

Tabela 1: Posledice v prometnih nesrečah od leta 2011-2014........................................................13Tabela 2: Posledice v prometnih nesrečah od leta 2011-2014*......................................................14Tabela 3: Število prometnih nesreč in umrlih po statističnih regijah................................................15Tabela 4: Vzrok za nastanek prometnih nesreč...............................................................................15Tabela 5: Tipologija prometnih nesreč.............................................................................................16Tabela 6: Število prometnih nesreč in umrlih po mesecih................................................................18Tabela 7: Dolžine cest po kategoriji.................................................................................................18Tabela 8: Prometne nesreče in umrli po kategoriji ceste.................................................................19Tabela 9: Število prometnih nesreč in posledic zaradi neprilagojene hitrosti..................................58Tabela 10: Kršitve – hitrost..............................................................................................................59Tabela 11: Prometne nesreče in posledice – povzročitelj pod vplivom alkohola.............................62Tabela 12: Kršitve – vožnja pod vplivom alkohola...........................................................................63Tabela 13: Število prometnih nesreč in posledic pešcev.................................................................66Tabela 14: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.............69Tabela 15: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih potnikih v motornih vozilih..................................69Tabela 16: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih potnikih v motornih vozilih v %...........................70Tabela 17: Število umrlih in poškodovanih otrok v prometnih nesrečah..........................................72Tabela 18: Umrli udeleženci – otroci v prometnih nesrečah............................................................73Tabela 19: Število prometnih nesreč in posledic kolesarjev............................................................74

KAZALO SLIK

Slika 1: Sistem človek-okolje-vozilo.................................................................................................12

Stran 4 od 78

1 UVOD

Slovenija je podpisnica zaveze Desetletje za večjo varnost na cestah, ki jo je proglasila OZN. Slovenija se je s podpisom zavezala, da bo s svojim prizadevanjem, ravnanjem in dejanji pripomogla k zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč v letih od 2011 do 2020 in k uresničitvi vseh ostalih ciljev, opredeljenih v zavezi.

V letu 2010 je bil sprejet nov Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu, ki je postavil cilj, da se zmanjša število umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb do konca leta 2020 za polovico. Evropski akcijski program je pri tem spodbudil države članice, da pripravijo nacionalne načrte za varnost v cestnem prometu in obenem je program prispeval, da je varnost v cestnem prometu v prostoru Evropske skupnosti postala na prvem mestu političnih skrbi držav članic. Splošni cilj Evropske unije pojasnjujejo smernice in politične spodbude, pri čemer bodo države članice cilj lahko dosegle le z stalnim izboljšanjem našega obnašanja v vlogi udeležencev v cestnem prometu - voznikov, pešcev, motoristov, kolesarjev - ter z vzpostavitvijo prilagojenih pravil, programov in posegov, za katere se je že v preteklosti izkazalo, da so učinkoviti za povečanje ravni varnosti na naših cestah.

V Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 (Skupaj za večjo varnost), (v nadaljevanju: Resolucija NPVCP), je med drugim navedeno, da je program razdeljen na pet časovnih obdobij, ki ga dopolnjujejo obdobni načrti izvajanja programa po izdelani enotni metodologiji. Prvo obdobje se zaključuje z realizacijo Programa aktivnosti za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letu 2013 in Akcijskega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letu 2014. Drugo obdobje zajema leti 2015 in 2016, ki je opredeljeno s tem obdobnim načrtom. V tem obdobju bo omogočeno načrtno izvajanje in doseganje prometno-varnostnih ciljev in vrednotenje učinkovitosti programa. Za pripravo obdobnih in operativnih (izvedbenih) načrtov so, v sodelovanju s civilno pobudo (z nevladnimi organizacijami, civilnimi združenji, strokovnimi organizacijami, gospodarskimi družbami in drugimi združenji), odgovorne strokovne službe državnih organov. Nadzor nad izvajanjem nalog iz obdobnega načrta opravlja Odbor direktorjev, ki ga vodi Ministrstvo za infrastrukturo ter Medresorska delovna skupina za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem Resolucije NPVCP, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa.

Skupnemu cilju držav članic Evropske unije sledi tudi Slovenija s svojo Resolucijo NPVCP, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2022 ne bi bilo večje od 70. Trenutno stanje glede na število mrtvih na evropskih cestah ne sledi dosegu zastavljenega cilja 50 % zmanjšanja števila mrtvih do konca leta 2020. V Sloveniji je v zadnjih letih opazen trend zniževanja števila prometnih nesreč, umrlih in poškodovanih v nesrečah. Za doseganje končnega števila 70 mrtvih na 2 milijona prebivalcev ali 35 mrtvih na milijon prebivalcev, bo potrebno najprej v naslednjih letih upoštevati cilje, ki so določeni za vsako leto posebej. Če želimo doseči zastavljeni cilj, bo potrebno po letu 2013 do leta 2022 v povprečju zmanjšati število umrlih po 6 do 7 udeležencev na leto. Slovenske ceste so leta 2013 zahtevale življenja 125 ljudi (v letu 2012 pa

Stran 5 od 78

130) v prometnih nesrečah, kar kaže na izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa v absolutnem številu umrlih v prometnih nesrečah. Glavna vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom ostajata nepravilna stran oziroma smer vožnje in neprilagojena hitrost.

Izgradnja avtocestnega križa v slovenskem prometnem prostoru, posodobitev zakonodaje s področja varnosti cestnega prometa, povečan nadzor nad kršitelji cestnoprometnih predpisov, preventivno in vzgojno izobraževanje in velik trud in delo prostovoljcev ter strokovnjakov na področju varnosti cestnega prometa so prispevali k izboljšanju stanja varnosti cestnega prometa v zadnjem desetletju. Bistven premik je bil z vidika stanja varnosti cestnega prometa v Sloveniji dosežen od leta 2008 do 2013, ko se je dosegel tudi evropski cilj – 50 % zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah. Ti rezultati so zagotovo tudi posledica večjega vlaganja finančnih sredstev za izboljšanje varnosti cestnega prometa, saj je bilo v teh letih samo za projekte varne infrastrukture (brez izgradnje) namenjenih letno 7 mio evrov, za preventivne aktivnosti 2,5 mio evrov letno in za izboljšanje nadzora 100.000 evrov letno.

Zaradi gospodarske krize so se finančna sredstva izrazito zmanjšala na vseh področjih, zato bi bilo potrebno zagotoviti sistemski vir financiranja ukrepov nacionalnega programa, kajti v nasprotnem primeru je težko pričakovati doseganje cilja, ki smo si ga zastavili v akcijskem načrtu in posledično v Resoluciji NPVCP. Če se prizadevanja in finančna sredstva za varnost cestnega prometa ne bodo povečala, bo po oceni strokovnjakov zmanjšanje le 35 %.

2 VIZIJA

V nacionalnem programu je kot izhodišče uporabljena Vizija nič, ki bo skupaj s smotri in cilji pripeljala do zmanjšanja najhujših posledic v prometu. To narekujejo tudi dejstva in pričakovanja slovenske družbe, da se v naslednjih letih izboljša varnost cestnega prometa in zagotovi sledljivost evropskim ciljem.

Obdobni načrt vključuje Vizijo nič, ki zasleduje temeljna cilja:- vzpostaviti varen prometni sistem, ki bo odpuščal morebitne človeške napake,- zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč (umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb

v cestnem prometu).

Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2015 in 2016 je izvedbeni načrt novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za prihodnje desetletje, ki je sestavljen iz štirih glavnih vsebinskih sklopov, in sicer:

- analize stanja in problematike na področju varnosti cestnega prometa,- ključnih medresorskih projektov za večjo varnost cestnega prometa,- ukrepov in aktivnostih za večjo varnost v cestnem prometu,- in medresorsko koordiniranih preventivnih akcij.

Stran 6 od 78

Namen tega načrta je, da z medsebojnim povezovanjem pristojnih organov in organizacij na državni ravni z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami, kar najbolj poveča izkoristek obstoječih resursov in na ta način izboljša varnost cestnega prometa. Dinamika reševanja obstoječih problemov mora biti prisotna v vseh fazah, vse od načrtovanja in izvedbe do nadzora.

3 CILJ

Glede na Resolucijo NPVCP je končni cilj, da do konca leta 2022 na slovenskih cestah ne sme biti presežena kritična meja več kot 35 umrlih oseb v prometnih nesrečah/mio prebivalcev in kritična meja več kot 230 oseb hudo telesno poškodovati v prometnih nesrečah/ mio prebivalcev. Gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, a vendarle mu je treba slediti in ga z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči.

Graf 1:Prikaz dejanskega št. mrtvih in zmanjšanja števila umrlih glede na cilj Resolucije NPVCP

Število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2022 glede na tri možne scenarije

293

214

171

278269 274

242

258

262

138

141

130 125

020406080100120140160180200220240260280300320

2001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019202020212022

Štev

ilo m

rtvi

h

Št.vseh mrtvih Scenarij-1 Scenarij-2 Scenarij-3

11694

70

IZHODIŠČNO LETO

Za doseganje končnega števila umrlih na milijon prebivalcev smo v letu 2013 uresničili cilj, saj je v letu 2013 na slovenskih cestah umrlo v prometnih nesrečah 125 oseb. Cilj oziroma kritična meja umrlih v prometnih nesrečah za leto 2013, ki je določena v Resoluciji NPVCP, je bila določena na 128 umrlih oseb v prometnih nesrečah.

Cilj, ki smo ga postavili v obdobnem načrtu za leto 2015, je:

KRITIČNA MEJA, KJER NE SMEMO DOPUSTITI, DA UMRE VEČ KOT 115 OSEB IN SE NE SME VEČ KOT 716 OSEB HUDO TELESNO POŠKODOVATI V PROMETNIH NESREČAH

Za dosego cilja v letu 2015, je potrebno poleg rednih nalog, glede na obstoječe finančne zmogljivosti, realizirati tudi predvidene ukrepe iz tega programa in zagotoviti izvedbo načrtovanih

Stran 7 od 78

preventivnih aktivnosti. Pravočasna in učinkovita koordinacija med vsemi sodelujočimi bo nedvoumno prispevala k izboljšanju varnosti cestnega prometa, hkrati pa pripomogla k doseganju cilja iz nacionalnega programa.

Cilj, ki smo ga postavili v obdobnem načrtu za leto 2016, je:

KRITIČNA MEJA, KJER NE SMEMO DOPUSTITI, DA UMRE VEČ KOT 109 OSEB IN SE NE SME VEČ KOT 671 OSEB HUDO TELESNO POŠKODOVATI V PROMETNIH NESREČAH

V Resoluciji NPVCP je določeno, da se do leta 2022 prepolovi število umrlih. V spodnjem grafu je prikazano zmanjševanje števila umrlih na podlagi zastavljenih ciljev v Resoluciji NPVCP in število umrlih v obdobju 2011 – 2013. Število umrlih v letih 2012 in 2013 je bilo manjše od kritičnega števila umrlih. Na podlagi Resolucije NPVCP, v prihodnjih dveh letih ne smemo preseči kritične meje števila umrlih, ki je v letu 2015 – 115 umrlih, v 2016 pa 109 umrlih.

Graf 2: Uresničevanje ciljev Resolucije NPVCP – umrli

Zmanjševanje števila umrlih ter cilj v NPVCP do leta 2022

122115 109

10296

7014189

83

128135141

130 125141

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Leto

Štev

ilo m

rtvi

h

Zmanjšanje števila umrlih na podlagi zastavljenih cil jev Št.vseh mrtvih

IZHODIŠČNO LETO NPVCP 2013-2022

Resolucija NPVCP določa tudi cilj zmanjševanja števila poškodovanih v cestnem prometu. V letih 2012 in 2013 je bilo število hudo telesno poškodovanih manjše od kritičnega števila hudo telesno poškodovanih. Kritično število hudo telesno poškodovanih je 716 v letu 2015 in 671 v letu 2016.

Stran 8 od 78

Graf 3: Uresničevanje ciljev Resolucije NPVCP – hudo telesno poškodovani

Zmanjšanje števila hudo tel.pošk. ter cilj v NPVCP do leta 2022

708

848919

919861

460490521555592631671716760

810

0100200300400500600700800900

1000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Leto

Št. h

udo

tel.p

ošk.

Št. hudo tel.pošk. Zmanjšanje števila hudo tel .pošk. na podalagi zastavljenih ci ljev

IZHODIŠČNO LETO NPVCP 2013-2022

Stran 9 od 78

4 ANALIZA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

V letu 2014 nadaljujemo s trendom, ki smo mu priča zadnja leta, ko nam je poleg ostalih osmih držav članic EU uspelo število mrtvih od leta 2001 do leta 2010 prepoloviti. Število mrtvih in poškodovanih udeležencev cestnega prometa se postopoma zmanjšuje.

4.1 Mednarodna primerjava

Mednarodna primerjava stanja varnosti v cestnem prometu je najbolj pogosto primerjana v številu umrlih udeležencev cestnega prometa na milijon prebivalcev. Spodnji graf prikazuje število umrlih na milijon prebivalcev v državah Evropske unije v letu 2001 in 2013. V letu 2013 sta bili Švedska in Velika Britanija državi z najmanjšim številom umrlih na milijon prebivalcev – 27 na Švedskem in 28 v Veliki Britaniji. Slovenija z 61 umrlimi na milijon prebivalcev v letu 2013 zaseda 17. mesto med 28 državami EU (v letu 2001 je bila Slovenija na 20. mestu). Povprečje EU se je zmanjšalo iz 113 umrlih v 2001 na 55 umrlih v letu 2013.

Graf 4: Število umrlih v prometnih nesrečah v državah EU v letih 2001 in 2013

Število umrlih na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2001 in 2013

60

81

107

85

116

41

84

134 140

119 125 121

140 146130

163

136145

172

124

159

236

202

27 28 34 36 41 41 41 41 43 48 50 51 53 57 60 61 61 62 62 62 6579 82 84 86 86 88

61

136

68

0

25

50

75

100

125

150

175

200

225

250

Šveds

ka

Velika Brit

anija

Nizoze

mska

Špan

ija

Danska irs

ka

Nemčija

Slova

ška MaltaFin

ska

Francij

aCiper

Avstri

jaIta

lija

Madžarsk

a

Slove

nija

Estonija

Češka

Portuga

lska

Poljska

Belgija

Grčija

Bolgarija

Luksem

burgLat

vija

Hrvaška Lit

va

Št. u

mrli

h na

mili

jon

preb

.

2001 2013

51 EU povp. 2013

113 EU povp. 2001

Od leta 2001 se praktično v vseh državah Evropske unije število umrlih zmanjšuje. Na grafu je prikazano zmanjšanje (v primeru Malte povečanje) števila umrlih udeležencev cestnega prometa med leti 2001 in 2013. V tem obdobju, se je število umrlih najbolj zmanjšalo v Španiji (-70 %) in Litvi (-68 %). Slovenija je v tem obdobju zmanjšala število umrlih za 55 %, kar jo umešča na 10. mesto med državami EU. Zmanjšanje za 55 % je tudi povprečno zmanjšanje v EU.

Stran 10 od 78

Graf 5: Zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah v državah EU (2011 do 2013)

Zmanjšanje/povečanje števila umrlih udeležencev v cestnem prometu v državah EU (2001 - 2013)

-70%-68%-64%-63%-61%-60%-59%

-54%-54%-53%-52%-52%-52%-52%-51% -50%

-39%-36%

-24%

13%

-55%-55%-55% -51%

-47%-43%

-41%

-40%

-80%

-70%

-60%

-50%

-40%

-30%

-20%

-10%

0%

10%

20%

Špan

ija

Litva

Slov

aška

Latv

ija

Poljs

ka

Fran

cija

Esto

nija

Cipe

r

Dans

ka

Slov

enija

Grči

ja

Irska

Avst

rija

Mad

žars

ka

Italij

a

Belg

ija

Nem

čija

Češk

a

Šved

ska

Velik

a Br

itani

ja

Nizo

zem

ska

Hrva

ška

Bolg

arija

Fins

ka

Port

ugal

ska

Luks

embu

rg

Rom

unija

Mal

ta

Zman

jšanj

e/pov

ečan

je u

mrli

h v %

-55 % EU povp.

V letu 2010 se je izteklo prvo desetletje, v katerem si je Evropska unija zastavila cilj prepoloviti število umrlih. Enak cilj je ponovno določila za obdobje 2011 – 2020. Na spodnjem grafu je prikazano zmanjšanje oz. povečanje števila umrlih udeležencev od leta 2010 pa do leta 2013. V tem kratkem obdobju je bila najbolj uspešna Slovaška, ki je zmanjšala število umrlih za 37 %. Slovenija je v tem obdobju zmanjšala število umrlih le za 9 %, kar jo uvršča na 21. mesto med državami EU. Povprečje v državah EU v tem obdobju znaša 18 %.

Graf 6: Zmanjševanje števila umrlih v prometnih nesrečah v državah EU (2010-2013)

Zmanjšanje/povečanje števila umrlih udeležencev v cestnem prometu v državah EU (2010 - 2013)

-37%-32%-31%-31%

-27%-25%-23%-19%-18%-18%-17%

-14%-14%-14%-14%-10%

-2%

3%

20%

41%

-22%-20%-19%-11%

-9% -9%

-6%

-5%

-45%

-35%

-25%

-15%

-5%

5%

15%

25%

35%

45%

Slov

aška

Špan

ija

Grči

ja

Port

ugal

ska

Cipe

r

Dans

ka

Bolg

arija

Rom

unija

Mad

žars

ka

Fran

cija

Češk

a

Latv

ija

Avst

rija

Italij

a

Litva

Poljs

ka

Belg

ija

Hrva

ška

Nizo

zem

ska

Irska

Slov

enija

Nem

čija

Velik

a Br

itani

ja

Fins

ka

Šved

ska

Esto

nija

Mal

ta

Luks

embu

rg

Zman

jšanj

e/po

veča

nje

umrli

h v

%

-18 % EU povp.

Stran 11 od 78

4.2 Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v zadnjih petih letih (2011 – 2014*)

Na nastanek prometnih nesreč vpliva več dejavnikov, poglavitni pa so udeleženci v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorno vozilo in prometno okolje. Pri vseh teh dejavnikih ima človek najpomembnejšo vlogo, saj je kot voznik v vlogi uporabnika motornega vozila in cest, kot načrtovalec pa je zelo pomemben člen pri gradnji cest. Za povečano varnost v cestnem prometu je potrebno spodbuditi dejavnike, katerih glavno delo je zmanjševanje nevarnosti.

Dolgo je veljalo, da je potrebno s prometno vzgojo, preventivnimi in propagandnimi akcijami, ter z represivnimi ukrepi spremeniti ravnanje ljudi in tako prispevati k večji varnosti. K temu so navajali tudi rezultati raziskav o vplivu posameznih dejavnikov na varnost prometa. A tudi, če bi zagotovili, da vsi udeleženci v prometu upoštevali predpise in zakonska določila, bi število žrtev zmanjšali le na polovico in število hudo poškodovanih za eno tretjino. Druge žrtve pa bi ostale, če se ne začne načrtno spreminjati celoten prometni sistem, ki mora biti oblikovan tako, da ne more priti do smrtnih žrtev in do hudih poškodb. To temeljno vodilo smo zapisali v viziji z imenom Vizija nič in opozarja na integralni pristop pri urejanja prometa in varnosti v prometu.

Slika 1: Sistem človek-okolje-vozilo

V poglobljenih analizah so strokovnjaki ugotovili:- da je k nastanku nesreče vedno prispevalo več dejavnikov- da je kombinacija posameznih dejavnikov pri vsaki nesreči edinstvena- da je težko opredeliti niz vzročnosti- da so človeške napake očitno najpomembnejši vzrok nesreče.

Stran 12 od 78

Sestavni del tako oblikovanih ukrepov so tudi razmišljanja in dejavnosti z vidika varstva okolja in varovanja zdravja. Varnost v cestnem prometu je tesno povezana z varstvom okolja, zdravjem in mobilnostjo:

- pri racionalni izbiri prometnih sredstev in njihovi uporabi ter oblikovanju prometne politike,- pri odločanju o optimalni hitrosti in odločitvah o ukrepih za hitrostno politiko, - pri stroških in posledicah, ki jih lahko pomenijo ukrepi za varnost prometa kot negativen

dejavnik na okolje (fizične ovire za umirjanje prometa, vožnja z lučmi...),- pri stroških, ki nastajajo zaradi zastarelih vozil, shranjevanja odsluženih vozil,- pri stroških, ki jih povzroča določena vrsta prometa med katerimi so tudi stroški nesreč,

onesnaževanja, breme bolezni in trajne degradacije okolja.

Primerjava podatkov zadnjega triletnega obdobja (2011 – 2013) je spodbudna predvsem z vidika zmanjšanja posledic prometnih nesreč. Prav tako v tem obdobju beležimo zmanjšanje števila prometnih nesreč (-18 %). V letu 2013 je na slovenskih cestah umrlo 125 udeležencev, oz. za 11 % manj kot v letu 2011. Prav tako se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih – za 23 % in lažje telesno poškodovanih – za 9 %.

Tabela 1: Posledice v prometnih nesrečah od leta 2011-2014

LETO Št. prometnih nesreč

PoslediceSkupaj pošk. (H+L)

Smrt HTP LTP

2011 23041 141 918 8795 97132012 22035 130 848 8300 91482013 18904 125 708 8034 87422014* 13327 83 607 5450 6057

primerjava 13/12 -14% -4% -17% -3% -4%

primerjava 13/11 -18% -11% -23% -9% -10%

* - do 30.9.2014

Zgornja tabela prikazuje orientacijsko primerjavo podatkov o prometnih nesrečah in posledicah za obdobje zadnjih štirih let. Leto 2013 je bilo z vidika števila prometnih nesreč in posledic le teh najuspešnejše do sedaj. Primerjava zadnjih dveh let (2012 in 2013) kaže na zmanjšanje števila prometnih nesreč (-14 %) ter zmanjšanje števila prometnih nesreč s telesno poškodbo (-4 %).

4.3 Umrli udeleženci v cestnem prometu po mesecih v letih 2011 in 2014*

V obdobju od 2011 pa do konca septembra 2014 je bilo največ umrlih voznikov osebnih avtomobilov skupaj kar 170 – oz. 35 % vseh umrlih udeležencev. Sledijo vozniki enoslednih motornih vozil – umrlo jih je 88 oz. 18 %, 16 % oz. 75 umrlih pa je bilo potnikov. V obdobju 2011-13 se je za 30 % zmanjšalo število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil in 23 % potnikov.

Stran 13 od 78

Tabela 2: Posledice v prometnih nesrečah od leta 2011-2014*

Udeleženci

LETOSkupaj hudo

tel. pošk.

Delež hudo tel. pošk. v

%

Sprememba hudo tel.

pošk. 2011/20132011 2012 2013 2014*

Voznik osebnega avtomobila 223 187 157 114 681 22% -30%voznik enoslednega motornega vozila 215 191 144 146 696 23% -33% pešec 136 110 99 81 426 14% -27% potnik 161 132 116 88 497 16% -28% kolesar 147 198 154 151 650 21% 5% voznik tovornega vozila 16 10 15 10 51 2% -6% voznik traktorja 6 3 6 3 18 1% 0% ostalo 14 17 17 14 62 2% 21%* - do 30.9.2014

Delež ranljivih udeležencev (pešec, voznik enoslednega motorna vozila in kolesar) je bil v omenjenem obdobju 44 %. Največ umrlih udeležencev je bilo voznikov enoslednih motornih vozil – 88 umrlih, 68 je bilo umrlih pešcev, 53 pa umrlih kolesarjev. Delež umrlih ranljivih udeležencev je bil v letu 2013 enak kot v letu 2011 – 46 %. V letu 2014 delež znaša 41 %.

Graf 7: Delež umrlih udeležencev v obdobju 2011 – 2014*

Delež umrlih udeležencev v obdobju 2011 - 2014*

36%

11%

16%

2%1%2%

18%

14%

voznik os ebnega avtomobi la voznik enos lednega motornega vozi la peš ec kolesar potnik voznik tovornega vozi la voznik traktorja osta lo

"ranljivi" udeleženci 44%

* - do 30.9.2014

V obdobju od 2011 pa do konca septembra 2014 je bilo največ hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil (696 oz. 23 %) in voznikov osebnih avtomobilov (681 oz. 22 %). Delež je tudi visok pri kolesarjih, saj se jih je hudo telesno poškodovalo 650 oz. 21 %. Največja sprememba v številu hudo telesno poškodovanih v obdobju 2011 – 2013 je pri voznikih enoslednih motornih vozil – 33 % ter pri voznikih osebnih avtomobilov – 30 %. Delež hudo telesno poškodovanih ranljivih udeležencev v letu 2013 je bil za 2 % večji kot v 2011 – 56 %. V letu 2014 delež ranljivih udeležencev znaša 62 %.

Stran 14 od 78

Največ prometnih nesreč se pripeti v največji slovenski regiji - Osrednjeslovenski regiji, in sicer 27 %. Sledi ji Podravska regija z 20 % in Savinjska regija s 13 %. Delež umrlih je prav tako največji v Osrednjeslovenski regiji, in sicer 20 %, sledi ji Podravska regija s 16 % ter Savinjska in Gorenjska z 11 %. V nekaterih regijah je delež umrlih višji od deleža prebivalcev. Predvsem so tu regije zahodne Slovenije – Notranjsko-kraška, Obalno-kraška, Goriška ter Gorenjska in Spodnjesavska regija.

Tabela 3: Število prometnih nesreč in umrlih po statističnih regijah

Statistična regijaŠt.

nesreč

Delež nesreč v

%

Umrli

SK

UP

AJ

Delež umrlih v

%

Delež št. prebivalcev2011 2012 2013 2014*

OSREDNJESLOVENSKA

20825 27% 33 24 21 18 96 20% 26%

PODRAVSKA 15187 20% 32 15 16 16 79 16% 16%SAVINJSKA 10255 13% 10 16 20 9 55 11% 13%GORENJSKA 6117 8% 16 16 15 7 54 11% 10%GORIŠKA 3587 5% 11 12 6 6 35 7% 6%OBALNO-KRAŠKA 5499 7% 9 8 8 8 33 7% 5%JUGOVZHODNA SLOVENIJA

4121 5% 10 9 6 4 29 6% 7%

NOTRANJSKO-KRAŠKA

1701 2% 7 6 8 5 26 5% 3%

POMURSKA 5043 7% 3 9 4 25 5% 6%SPODNJESAVSKA 1825 2% 3 3 12 2 20 4% 3%KOROŠKA 2120 3% 7 6 3 3 19 4% 4%ZASAVSKA 941 1% 0 6 1 1 8 2% 2%* - do 30.9.2014

Če pogledamo statistične podatke o vzrokih za nastanek prometnih nesreč v Sloveniji, lahko ugotovimo, da so bili v obdobju 2011-2013 na prvih treh mestih premiki z vozilom, neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje. Razmerja med temi tremi vzroki ostajajo v zadnjih letih praktično nespremenjena. Premiki z vozilom, neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti obsegajo kar 61 % vseh vzrokov za nastanek prometnih nesreč.

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč je nepravilen premik z vozilom – 25 %. Temu sledita neprilagojena hitrost – 17 % in nepravilna stran/smer vožnje – 15 %.

Tabela 4: Vzrok za nastanek prometnih nesrečVzrok za nastanek prometne nesreče

Število nesreč

2011 2012 2013 2014 Skupaj Skupaj v %

premiki z vozilom 6100 5420 4679 3276 19475 25%Neprilagojena hitrost

3705 3619 3495 2406 13225 17%

nepravilna stran/smer vožnje

3262 3149 3000 2166 11577 15%

neupoštevanje pravil o prednosti

3317 2961 2694 1849 10821 14%

Stran 15 od 78

neustrezna varnostna razdalja

2720 2544 2066 1451 8781 11%

nepravilno prehitevanje

541 520 438 331 1830 2%

* - do 30.9.2014

Delež med vzroki za nastanek najhujših prometnih nesreč oz. nesreč z umrlimi udeleženci je največji pri neprilagojeni hitrosti – 40 % oz. kar 187 umrlih udeležencev in pri nepravilni strani oz. smeri vožnje – 27 % oz. 130 umrlih udeležencev. Na podlagi tega lahko sklepamo, da zaradi omenjenih vzrokov umre kar 2/3 vseh umrlih.

Graf 8: Vzrok prometnih nesreč pri umrlih udeležencih v obdobju 2011 – 2014*

Vzrok prometnih nesreč pri umrlih udeležencev v obdobju 2011 - 2014*

40%

11%

4%4%

27%14%

nepri lagojena hi trost nepravi lna s tran/smer vožnjeneupoštevanje pravi l o prednosti osta l i vzrokinepravi lno prehitevanje nepravi lnost pešca

* - do 30.9.2014

Prometne nesreče se največkrat zgodijo na suhem vozišču (hrapav beton/asfalt) pri jasnem in sončnem vremenu. Na podlagi statističnih podatkov, je bočno trčenje najpogostejši tip prometne nesreče, saj se pripeti v 19 %, sledi pa mu trčenje v stoječe oz. parkirano vozilo – 16 %. Kraj prometne nesreče je v 76 % cesta, v 12 % pa parkirni prostor. V 57 % je bil promet v času prometne nesreče normalen, v 25 % pa je bil promet redek.Največ prometnih nesreč se je pripetilo ob petkih – 17 % ter ob ponedeljkih in četrtkih – 15 %.

V popoldanskih urah se pripeti največ prometnih nesreč, predvsem med 14. in 17. uro v času popoldanskih konic. 74 % vseh prometnih nesreč se pripeti v svetlem delu dneva, 26 % pa v temnem delu dneva.

Tabela 5: Tipologija prometnih nesreč

Tip prometne nesreče Št. PN V %Vozišče oz. površje v času PN

Št. PN V %

bočno trčenje 12418 19%hrapav

asfalt/beton 39218 61%čelno trčenje 5843 9% zglajen 22443 35%

Stran 16 od 78

asfalt/betonnaletno trčenje 7537 12% makadam 1348 2%oplazenje 8766 14% ostalo 684 1%

ostalo 5479 9%neraven

asfalt/beton 287 0%povozitev pešca 1588 2% Dan v tednu Št. PN V %prevrnitev vozila 3862 6% ponedeljek 9687 15%povozitev živali 1939 3% torek 9170 14%trčenje v objekt 6578 10% sreda 9277 14%trčenje v stoječe/parkirano vozilo 9961 16% četrtek 9831 15%Kraj PN Št. PN V % petek 10983 17%cesta 48714 76% sobota 8533 13%parkirni prostor 7706 12% nedelja 6499 10%križišče 6064 9% Urni interval Št. PN V %krožno križišče 632 1% 00-01 830 1%kol. steza-pločnik 366 1% 01-02 689 1%prehod za pešce 278 0% 02-03 614 1%avtobusna postaja 94 0% 03-04 578 1%železniški prehod 82 0% 04-05 634 1%predor 37 0% 05-06 1426 2%železniško postajališče 4 0% 06-07 2256 4%naravovarstveno območje 3 0% 07-08 2827 4%Stanje prometa ob PN Št. PN V % 08-09 2969 5%normalen 36410 57% 09-10 3325 5%redek 15847 25% 10-11 3758 6%gost 7649 12% 11-12 3902 6%neznan 3890 6% 12-13 3834 6%zastoji 184 0% 13-14 3868 6%Stanje cestišča v času PN Št. PN V % 14-15 4581 7%suho 45797 72% 15-16 4684 7%mokro 13769 22% 16-17 4271 7%spolzko 1659 3% 17-18 3920 6%ostalo 934 1% 18-19 3734 6%sneženo - nepluženo 755 1% 19-20 3322 5%sneženo - pluženo 616 1% 20-21 2717 4%poledenelo - neposipano 240 0% 21-22 2286 4%poledenelo - posipano 161 0% 22-23 1723 3%blatno 49 0% 23-24 1232 2%

Dan ali noč Št. PN V %

dan 47112 74%noč 16868 26%

Največ prometnih nesreč se pripeti v poletnih mesecih - v juniju, juliju in avgustu (9 % ali več). Delež umrlih udeležencev je največji v mesecu septembru – 12 % oz. 47 umrlih ter v juniju in

Stran 17 od 78

oktobru – 11 % oz. 44 in 42 umrlih. Pričakovano je najmanjši delež prometnih nesreč in umrlih v zimskih mesecih (januar, februar).

Tabela 6: Število prometnih nesreč in umrlih po mesecih

MESEC Št. nesreč* Št. nesreč v %

Umrli Skupaj umrli Delež umrlih v %

2011 2012 2013Januar 4694 7,3% 7 5 7 19 5%Februar 4660 7,3% 9 8 6 23 6%Marec 5267 8,2% 7 5 11 23 6%April 4857 7,6% 22 3 7 32 8%Maj 5464 8,5% 12 10 12 34 9%Junij 5745 9,0% 14 17 13 44 11%Julij 5773 9,0% 7 14 10 31 8%

Avgust 5879 9,2% 11 17 8 36 9%September 5649 8,8% 20 11 16 47 12%

Oktober 5702 8,9% 12 20 10 42 11%November 5000 7,8% 11 12 11 34 9%December 5290 8,3% 9 8 14 31 8%

* - do 30.9.2014

4.4 Cestna infrastruktura kot dejavnik prometnih nesreč

Cestna infrastruktura je osrednji element cestnoprometnega sistema. Cestna infrastruktura je široko področje in pokriva uporabo zemljišč ter načrtovanje omrežij, (re)konstrukcijo in projektiranje cestnih odsekov in križišč, označevanje, vzdrževanje in nenazadnje tudi postopke zagotavljanja kakovosti, kot so varnostne revizije, ocene vpliva varnosti in varnostni inšpekcijski pregledi.

V Republiki Sloveniji javne ceste predstavljajo celotno javno cestno omrežje. Delimo jih na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije, in občinske ceste, ki so v lasti občin. Državne ceste merijo v skupni dolžini 6.698 kilometrov. Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj državnega omrežja – regionalnih in glavnih cest – je pristojna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), v pristojnosti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) pa je upravljanje, vzdrževanje in razvoj avtocest ter hitrih cest. Državne ceste se kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda (DRSC, 2014).

Občinske ceste so ceste javnega cestnega omrežja, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo izgradnjo in vzdrževanje. Delimo jih v skladu s kategorizacijo občinskih cest, ki jo sprejme občina. Med občinske ceste spadajo lokalne ceste (preko 13.598 km) in javne poti (preko 18.626 km) (DRSC, 2014).

Tabela 7: Dolžine cest po kategoriji

Kategorija ceste (dolžina v km)

Avtoceste 746Hitre ceste - dvopasovne 16

Glavne ceste 819Regionalne ceste 5,117

Lokalne ceste 13,598Javne poti 18,626

Stran 18 od 78

http://www.dars.si/

http://www.dc.gov.si/

V obdobju 2011 – 2014* se je kar polovica prometnih nesreč pripetila v naseljih z uličnim sistemom (49 %). Sledijo avtoceste z 10 % deležem prometnih nesreč. Delež umrlih je prav tako največji v naseljih z uličnim sistemom – 18 % oz. 84 umrlih, na regionalnih cestah II. reda – 14 % oz. 68 umrlih in na avtocestah – 13 % oz. 64 umrlih.

Tabela 8: Prometne nesreče in umrli po kategoriji ceste

Vrsta ceste Št. nesreč Št. nesreč v %

Umrli

2011 2012 2013 2014* Skupaj Skupaj v %

AVTOCESTA 7568 10% 16 20 16 12 64 13%GLAVNA CESTA I. REDA 2725 4% 13 9 8 8 38 8%GLAVNA CESTA II. REDA 2900 4% 12 14 6 2 34 7%REGIONALNA CESTA I. REDA

3600 5% 12 15 7 11 45 9%

REGIONALNA CESTA II. REDA

4333 6% 25 14 19 10 68 14%

REGIONALNA CESTA III. REDA

3155 4% 10 10 11 3 34 7%

HITRA CESTA 911 1% 4 0 0 0 4 1%LOKALNA CESTA 2934 4% 7 10 8 9 34 7%NASELJE Z ULIČNIM SISTEMOM

37938 49% 20 18 28 18 84 18%

TURISTIČNA CESTA 303 0% 0 1 4 0 5 1%NASELJE BREZ ULIČNEGA SISTEMA

10940 14% 22 19 18 10 69 14%

* - do 30.9.2014

Graf 9 in graf 10: Prometne nesreče v oz. izven naselja ter umrli v oz. izven naselja v obdobju 2011 – 2014*

Prometne nesreče v oz. izven naselja v obdobju 2011 - 2014*

68%

32%v naselju

i zven nasel ja

Umrli v oz. izven naselja v obdobju 2011 - 2014*

37%

63%

v naselju

i zven nasel ja

* - do 30.9.2014

Delež prometnih nesreč izven naselja znaša 68 %, delež prometnih nesreč v naselju pa znaša 32 %. Pri deležu umrlih je ravno obratno; delež umrlih v naselju znaša 63 %, delež umrlih izven naselja pa 37 %.

Stran 19 od 78

Graf 11 in graf 12: Prometne nesreče na državnih in občinskih cestah ter umrli na državnih in občinskih cestah v obdobju 2011 – 2014*

Umrli na državnih in občinskih cestah v obdobju 2011 - 2014*

33%

67%

državna cesta

Občinska cesta

Umrli na državnih in občinskih cestah v obdobju 2011 - 2014*

61%

39%

državna cesta

Občinska cesta

* - do 30.9.2014

Na občinskih cestah se je pripetilo 67 % vseh prometnih nesreč, na državnih cestah pa 33 %. Na državnih cestah je umrlo več udeležencev kot na občinskih – na državnih 61 %, na občinskih pa 39 %.

4.5 Motorna vozila kot dejavnik prometnih nesreč

Vozila in varnostni pripomočki igrajo pomembno vlogo pri prometni varnosti, saj lahko ustvarijo dolgotrajen in trajnosten učinek. Oblika vozila vpliva na zaščito potnikov v primeru prometne nesreče in na možnost resnih telesnih poškodb pri nezaščitenih, ranljivih uporabnikih cest. Dodatni varnostni pripomočki, kot so varnostni pasovi in zračne blazine, nudijo dodatno zaščito potnikom v avtomobilu. Zaščitna obleka in čelade pomagajo pri blažitvi posledic prometne nesreče z motornimi dvokolesi. In nenazadnje, inteligentni sistemi za podporo voznikom, vključno s tehnologijo v vozilih, tehnologijo, ki povezuje vozila, in tehnologijo, ki povezuje vozilo s cesto, pomagajo vozniku, da svojo nalogo opravi varno, s čimer preprečujejo napake in prekrške, ki bi sicer lahko povzročili prometno nesrečo. Če želimo preučiti prometne nesreče in vzroke zanje, je potrebno najprej preučiti strukturo voznega parka v Sloveniji.

Stran 20 od 78

Graf 13: Struktura avtomobilskega parka v Sloveniji v obdobju 2009-2013

Struktura avtomobilskega parka v Sloveniji v obdobju 2009 - 2013

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

2009 2010 2011 2012 2013

Št. v

ozil

Osebna vozila Kolesa s motorji in moped Avtobus Motorna kolesa Tovorna vozila Traktor

V Sloveniji je največ registriranih osebnih vozil, in sicer 79,3 % med vsemi motornimi vozili 7,3 % predstavljajo traktorji, 6,7 % tovorna vozila, 3,5 % motorna kolesa, 3,0 % kolesa s motorjem in 0,2 % avtobusi. Število registriranih motornih vozil je v stalnem porastu, pri čemer lahko ugotovimo, da se v zadnjih letih število registriranih motornih vozil povečuje le minimalno, v povprečju za 0,47 odstotkov.

Lastništvo osebnih avtomobilov je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo predvsem na urbanih območjih, tudi z zastoji. Lastništvo avtomobilov je torej tesno povezano s trendi sodobnega življenja, kot so zmanjšanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza. Povezano je torej s spremembami načina življenja ljudi.

Graf 14: Struktura znamk osebnih avtomobilov v Sloveniji v letu 2013

Struktura znamk osebnih avtomobilov v Sloveniji v letu 2013

18%

14%

8%

7%6%5%

5%

4%

3%

3%

3%

24%

Renault Volkswagen Opel Citroen Peugeot Fort Fiat Audi Hyundai Škoda Bmw Ostale znamke

Stran 21 od 78

V Sloveniji je bilo konec leta 2013 registriranih 1.071.355 osebnih avtomobilov. Največje število registriranih motornih vozil je bilo znamke Renault – 18 odstotkov in znamke Volkswagen – 14 %. Tem sledijo druge znamke avtomobila, kamor se uvrščajo znamke, kot so: Opel (8 %), Citroen (7 %), Peugeot (6 %), Ford (5 %), Fiat (5 %) itd (na grafu prikazane znamke vozil z več kot 30.000 registriranimi vozili).

Graf 15: Starost vozil po kategorijah vozila (31.10.2014)

Starost vozil po kategoriji vozila (2014)

235801 20877 700

84307843 8759

35187328860 786

10334

18038 12192

30148817407 656

5641

120496352

181071 9125 360

9608

6179

6027

27910 2107 53

11420

1329

1617

13715 1823 14

59561

42236545

0%

20%

40%

60%

80%

100%

osebni avtomobil tovorno vozilo avtobus traktor motorna kolesa kolesa s motorji inmopediKategorija vozila

Ods

tote

k vo

zil v

star

ostn

em ra

zred

u

od 0 do 5 let od 6 do 10 let od 11 do 15 let od 15 do 20 let od 21 do 25 let 26 in več let

Na dan 31. oktobra 2014 smo imeli v Sloveniji praktično v skoraj vseh kategorijah vozil (osebni avtomobil, tovorno vozilo, avtobus, traktor, motorno kolo, kolo s motorjem in moped) največ vozil v starostni skupini med 6. in 10. let. V kategoriji osebnih vozil je bilo v starostni skupini med 6. in 10. let 32 % vseh vozil, pri tovornih vozilih je bil delež 36 %, pri avtobusih 31 %, pri motornih kolesih 36 %, pri kolesih s motorjem in mopedi pa 29 %. Posebnost starosti vozil pa so traktorji, saj je delež starih traktorjev 26. let in več kar 57 %.

Spodnja dva grafa prikazujeta starost osebnih avtomobilov, v katerih so vozniki umrli ali bili hudo telesno poškodovani (starost je določena po datumu prve registracije). Starost osebnih avtomobilov, v katerih so umrli vozniki v letih 2012 in 2013 je bila v 40 % med 10 in 15 leti, v 30 % pa med 6 in 10 let. Delež novih vozil je 16 %.

Stran 22 od 78

Graf 16: Starost vozil voznikov, ki so umrli v osebnih avtomobilih v letih 2012 in 2013

Starost vozil voznikov, ki so umrlih v osebnih avtomobilih (2012 - 2013)

16%

30%40%

10%4%

0-5let 6-10let 10-15let 15-20let nad 20 let

Pri hudo telesno poškodovanih voznikih, je delež novejših vozili večji (25 %). Klub temu, je največji delež med avtomobili v starostnem razredu med 10 in 15 leti – 31 % in v starostnem razredu 6 do 10 let – 27 %.

Graf 17: Starost vozil voznikov, ki so bili hudo telesno poškodovani v osebnih avtomobilih v letih 2012 in 2013

Starost vozil voznikov, ki so bili hudo telesno pošk. v osebnih avtomobilih (2012 - 2013)

25%

27%

31%

16%1%

0-5let 6-10let 10-15let 15-20let nad 20 let

Stran 23 od 78

5 UKREPI ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA V LETIH 2015 IN 2016

Poleg preventivnih akcij in projektov, ki so navedeni v naslednjem poglavju bodo posamezni nosilci izvedli dodatne aktivnosti v smislu akcijskega dela na cestne infrastrukture, nadzora, voznikov, preventivnega in vzgoje v cestnem prometu, varnosti vozil ter zakonodaje. Pri načrtovanju, oblikovanju, vzdrževanju, gradnji, upravljanju, nadzoru in uporabi cest je treba izvajati take preventivne in kurativne ukrepe, ki bodo vodili k trajnemu izboljševanju prometne varnosti.

Nekatere je mogoče izvajati že v kratkem času, za večino pa je potrebno daljše obdobje. Nekatere ceste izkazujejo visoko stopnjo tveganja in prav tako posamezna mesta oziroma odseki cest (nekatera križišča, krivine, zožitve, odseki, kjer je pogosto prehitevanje, itd.). Tam je v kratkem času težko bistveno izboljšati prometno varnost, saj moramo ukrepe predvideti, načrtovati njihovo izvedbo in jih uresničiti. Za to je treba zagotoviti tudi

ustrezna predhodna finančna sredstva na državni in lokalni ravni.

Pri načrtovanju prometne infrastrukture in tudi pri prostorskem načrtovanju sicer, je skladno s Strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 še posebej pomembno osveščanje odločevalcev, da je potrebno poleg zagotavljanja varnosti v cestnem prometu upoštevati tudi vidik varovanja javnega zdravja pred vplivi iz okolja (onesnaženost zraka, hrup) in skladno s tem z ukrepi spodbujati bolj ekološke in bolj zdrave načine transporta, ki bodo spodbujale gibanje in zdrav način življenja (varne in hkrati privlačne kolesarske steze in poti do pomembnih javnih zbirališč, npr. ob parku, gozdu, reki ipd., varne šolske poti). S tem se vzpostavljajo pogoji za bolj zdrav način življenja, kar posredno pomeni tudi manj tveganih vedenj.

Najpomembneje pri vsem tem je, da se v tem načrtu prepoznajo tudi občine. Prometna varnost na njihovih cestah je pomemben generator prometnih nesreč, zato je zagotavljanje varnih rešitev cestne infrastrukture tudi na lokalnem cestnem omrežju zelo pomemben dejavnik k našemu skupnemu cilju - nič mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah.

5.1 Ukrepi resornih ministrstev, direkcij in agencij ter lokalnih skupnosti

Na nastanek prometnih nesreč vpliva več dejavnikov, poglavitni pa so udeleženci v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorno vozilo in prometno okolje. Pri vseh teh dejavnikih ima človek najpomembnejšo vlogo, saj je kot voznik v vlogi uporabnika motornega vozila in cest, kot

načrtovalec pa je zelo pomemben člen pri gradnji cest in povezane infrastrukture (kolesarska infrastruktura, peš poti). Za povečano varnost v cestnem prometu je potrebno spodbuditi dejavnike, katerih glavno delo je zmanjševanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč.

5.1.1 Ministrstvo za infrastrukturo

AKTIVNOSTI IN UKREPI Finančna ocena stroška ukrepa

Zagotovljena finančna sredstva za leto 2015

Načrtovana finančna sredstva za leto 2016

Številka proračunske postavke

Varn

a in

fras

truk

tura Vzpostavitev in delovanje NCUP 2.100.000 1.050.000 / 130061

Priprava smernice za uveljavitev koncepta »forgiving roads«. 20.000 / / 130061

Inteligentni transportni sistemi v cestnem prometu (priprava akcijskega načrta za uvedbo ITS) 10.000 / / 130061

Zako

noda

ja

Sprememba Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest z namenom uvedbe tarifnega dela. / / / /

Sprememba Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi cest – uskladitev pravilnika z zakonodajo, racionalizacija v smislu št. prometne signalizacije. / / / /

Sprememba Zakona o cestah v poglavju VIII. Varnostne zahteve za cestno infrastrukturo, v katero bomo prenesli določene določbe Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

/ / / /

Sprememba pravilnika o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu – omogočanje dela ponoči, lažje vzpostavitve zapor 2+2, …. / / / /

Stran 25 od 78

Zako

noda

ja

Na podlagi analize stanja s področja preveritve postopkov podeljevanja statusa registracijskih org. in org. za izvajanje tehničnih pregledov, s področja cen za tehnične preglede, obveznega usposabljanja za strokovne delavce na registracijah in skladnosti vozil, na področju pogojev za registracijo vozil na UE in registracijskih organih (morebitna izenačitev pogojev), s področja sledljivosti tehničnih pregledov (slikovni dokazi o prisotnosti vozila na tehničnem pregledu) ter frekvence tehničnih pregledov za različne kategorije vozil (izjeme) se pripravijo morebitne spremembe Zakona o motornih vozilih.

Dopolnitev ZMV s sistemom nadzora podeljevanja pooblastil (licenc) in evidenc tudi za delo kontrolorjev referentov in drugih strokovnih delavcev ter moratorijem, dokler se ne določi strategija na področju izvajanja tehničnih pregledov, registracij, skladnosti vozil (in tahografov).

Z novelo Zakona o motornih vozilih se spremenijo določbe v delu, ki se nanašajo na sistem sankcij (opredelitev odgovornosti oseb, ki izvajajo preglede in pravne osebe) za delo na vseh področjih: tehnični pregledi, registracije in skladnost vozil, ter v delu, ki določa pooblastila za usposabljanje kandidatov za kontrolorje, vodje in referente za pridobitev izpita (doda se AVP).

Prenova zakonodaje na področju voznikov, s poudarkom na usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov motornih vozil (Realizacija: do 31.12.2015):

- nov Zakon o voznikih,- spremembe podzakonskih predpisov s področja voznikov,- spremembe in dopolnitve Pravilnika o vozniških dovoljenjih

(omejitvena koda – alkoholna ključavnica).

SKUPAJ 2.130.000 1.050.000

Stran 26 od 78

5.1.2 Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa





Varn

a in

fras

truk

tura

Elaborat varnih šolskih poti - analiza stanja in smernice za pripravo Načrtov varnih šolskih poti, celovito urejanje področja 5.000 2.000 / 973910

Priprava smernic za delo tehničnih komisij lokalnih SPV-jev 4.000 1.000 / 973910

Usposabljanje za izvajanje presoje varnih šolskih poti

1.500 1.500 / 973910

Usposabljanje predstavnikov lokalnih skupnosti in drugih ciljnih skupin glede varnosti lokalnih cest 1.500 1.500 / 973910

Izvajanje obdobnega usposabljanja za presojo varnosti cestne infrastrukture (*Opomba: projekt bo izveden v kolikor bo interes za dodatne presojevalce)

2.000 2.000 / 973910

Projekta simbioze prometne varnosti 1.000 500 / 973910

Varn

aVo

zila

Osveščanje voznikov o pomenu tehnične brezhibnosti vozil za varno udeležbo v cestnem prometu / / / /

Spremljanje stanja implementacije TSV 605 in v roku 4. mesecev pripraviti njeno spremembo ter postopkov za delo.

/ / / /

Priprava smernic za izvajanje tehničnih pregledov vozil / / / /

Opredelitev strategije dostopnosti, nadzora, možnih sankcij, pooblastil in evidenc na področju izvajanja tehničnih pregledov, registracij, ugotavljanja skladnosti (in ev. tahografov) ter zaustavitev podeljevanja pooblastil do ureditve teh področij v zakonodaji.

/ / / /

Varn

ost

vozn

ikov

Izdelava učnega načrta za teoretični del usposabljanja za voznike motornih vozil /

//

/

Dopolnitev programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov z izdelavo učnega načrta

/ / / /

Stran 27 od 78

Obnavljanje dovoljenja za učitelja vožnje / / / /

Evalvacija vseh poligonskih površin v RS, na katerih se opravljajo praktični del vozniškega izpita za vožnjo enoslednih motornih vozil / / / /

Primerjalna analiza javno dostopnih podatkov, ki jih izkazujejo šole vožnje v podatkovnih bazah AVP (Register šol vožnje in podatki IC) in podatki AJPES-a

/ / / /

Zako

noda

ja

Predlog sprememb Zakona o voznikih – status občinskih SPV, izvajanje preventivnih aktivnosti v šolah, dopolnitev rehabilitacijskih programov / / /

/

Preučitev ukrepov in predlog sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa – glede najvišje stopnje alkoholiziranosti voznikov in kazni, obveznost kolesarske čelade in luči, standardi in določila v zvezi z otroškimi sedeži…

/ / / /

Predlogi sprememb Zakona o javnih cestah – uvrstitev varnih šolskih poti, priprava podzakonskih aktov / / / /

Predlog spremembe Zakona o OŠ in priprava navodil za varne šolske poti / / / /

Dopolnitev Zakona o motornih vozilih s sistemom nadzora, podeljevanja pooblastil (licenc) in evidenc tudi za delo kontrolorjev referentov in drugih strokovnih sodelavcev ter moratorijem, dokler se ne določi strategija na področju izvajanja tehničnih pregledov, registracij, skladnosti vozil (in tahografov).

/ / / /

Inst

ituci

onal

no o

kolje

Organizacija posvetov lokalnih SPV-jev in tematsko usposabljanje predstavnikov občinskih SPV-jev (2x letno) 9.500 4.500 / 973910

Strokovno vodenje, koordinacija, motiviranje in spremljanje dela občinskih SPV-jev (strokovna in logistična podpora AVP) 5.000 2.500 / 973910

Izdelava smernic za efektivno delo lokalnih SPV-jev 2.000 1.000 / 973910

Postavitev portala občinskih SPV-jev in skupno spremljanje varnosti cestnega prometa na lokalni ravni 18.000 15.000 / 973910

Stran 28 od 78

Natečaj »Pešcem varna občina« - spodbujanja in promocija primerov dobrih praks v lokalnih skupnostih, ki so izvedle konkretne aktivnosti za večjo varnost pešcev (1 krat letno) 3.000 1.000 / 973910

Spodbujanje lokalnih skupnosti pri pripravi lokalnih programov varnosti cestnega prometa z opredeljenimi cilji in nalogami (akcijski načrti za l. 2015 in 2016)

/ / / /

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami in podpora njihovim aktivnostim 50.000 20.000 /

Načrtovana so minimalna sredstva, ki jih lahko AVP v okviru svojih sredstev nameni NVO. Potrebno bi bilo zagotoviti večji obseg sredstev, kar je odvisno od sistemskega vira financiranja preventive.

Pregled stanja na področju lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – letno poročilo za l. 2014 in 2015 / / / /

Spremljanje izvajanja rehabilitacijskih programov in koordinacija ter usposabljanje izvajalcev programov – delovna skupina, predlogi sprememb programa, delovna gradiva za udeležence, priročnik za izvajalce itd.

6.000 1.000 / 973910

Priprava izhodišč in evalvacija rehabilitacijskih programov za preprečevanje vožnje pod vplivom 10.000 5.000 / 973910

Prev

entiv

a in

vzg

ojo

v ce

stne

m p

rom

etu

Izvajanje in sodelovanje v nacionalnih preventivnih akcijah:- Hitrost- Varnostni pas- Varnost otrok in začetek šolskega leta- Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi- Varnost kolesarjev- Varnost pešcev

200.52050.00030.000

170.200146.000226.600

5.000/

6.0005.0001.00020.000

/

Zagotovljena sredstva v okviru AVP zadoščajo le za tiske obstoječih preventivnih in medijskih gradiv iz preteklih medijskih kampanj. Potrebno bi bilo zagotoviti nove oblikovalske rešitve medijskih kampanj ter učinkovito oglaševanje na nacionalni ravni, zato so ocenjena potrebna sredstva veliko višja.Podrobneje so aktivnosti navedene v okviru posameznih nacionalnih preventivnih akcij.

Osveščanje javnosti o nevarnostih pri prečkanju nivojskih prehodov cest čez železniško progo 2.000 / / 973910

Stran 29 od 78

Priprava in izdaja strokovnih in preventivnih in prometno-vzgojnih gradiv za posamezne problematike ter zagotavljanje gradiv za delo po šolah, na lokalni ravni

210.000 / /

Ocena stroška potrebnih sredstev za zagotavljanje preventivnih in prometno vzgojnih gradiv za učence, učitelje za izvajanje prometne vzgoje skladno s projektom NPVCP Prometna vzgoja in vseživljenjsko učenje.

Izvajanje preventivnih prometnih delavnic po šolah (do 80 delavnic na leto) 4.000 2.000 / 973910

Izvajanje preventivnih prireditev na terenu (do 100 prireditev na leto) 33.000 15.000 / 973910

Izvajanje preventivnih aktivnosti v šolah: Bistro glavo varuje čelada, akcija Varno kolo, Bodi previden, itd. 9.000 4.500 / 973910

Nakup in uporaba preventivnih demonstracijskih naprav - aktivno preizkušanje kot učna izkušnja, dopolnitev 27.000 15.000 / 973910

Program »Pasavček« - preventivna gradiva, portal za vodenje, nagradice, usposabljanja, promocijske table za vrtce, medijske aktivnosti 148.000 17.000 /

Načrtovana finančna sredstva bi bila potrebna za izvedbo vseh uspešnih preventivnih aktivnosti za projekt Pasavček (preventivna gradiva, usposabljanja, medijska gradiva…). V okviru zagotovljenih sredstev se izvaja aktivnosti v manjšem obsegu ter le za del populacije (ne vse otroke).

Tekmovanje »Kaj veš o prometu?« - portal za opravljanje teoretičnega dela CPP, organizacija državnega tekmovanja, nagrade in priznanja, spretnostni poligoni za 30 občin, usposabljanje predstavnikov občinskih SPV, nagrade za sodelujoče

106.000 12.000 / Načrtovana finančna sredstva bi bila potrebna za nakup spretnostnih poligonov za večino osnovnih šol, ter za nakup potrebnih preventivnih gradiv za izvajanje tekmovanj in praktičnega usposabljnja (odsevni telovniki za vse učence, ustrezne nagrade za sodelujoče, usposabljanje predstavnikov občinskih SPV…). V okviru zagotovljenih sredstev se izvaja aktivnosti v manjšem obsegu ter vezane samo na državno tekmovanje.

Stran 30 od 78

Zagotavljanje spletnega mesta in nadgradnja sistema za izvajanje teoretičnega dela kolesarskih izpitov po osnovnih šolah (dodatno usposabljanje mentorjev za uporabo spletnih orodij za portal)

4.000 2.000 / 973910

Preventivna sporočila na AC tablah ter počivališčih – izvedba, menjava (3-krat letno) 3.000 1.500 /

Sodelovanje z DARS, smiselno bi bilo zagotoviti izdelavo novih tabel (10) ter izmenjavo vsaj 3-krat letno (za tri vsebine: hitrost, alkohol, varnostni pas), za kar bi potrebovali približno 20.000 evrov letno.

Analize stanja varnosti cestnega prometa / / / /

Letna objava družbenih stroškov prometnih nesreč / / / /

Organizacija svetovnega srečanja strokovnjakov v okviru OECD IRTAD - mednarodna baza o prometu in nesrečah 5.000 5.000 / 973910

Udeležba v mednarodnih raziskovalnih programih in organizacijah (IRTAD, ETSC, CARE, CEDR, FERSI, PRI) 15.000 15.000 / 973910

Spodbujanje sodelovanja na mednarodni ravni in možnost pridobivanja evropskih sredstev / / / /

SKUPAJ 1.507.320 184.500 /

5.1.3 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo


Zagotovljena finančna sredstva za

leto 2015 Načrtovana finančna sredstva za leto 2016


Varn

a in

fras

truk

tura

Študije za potrebe izboljšanja prometne varnosti 110.000 1.941 105.000 403810

Ureditev križišča Videm pri Ljubljani 700.000 490 510.000 995810

Svetovalne storitve s področja prometne varnosti 55.000 / 50.000 403810

Projekti za zagotovitev prometne varnosti300.000 144.667 100.000 995810

Stran 31 od 78

Ureditev regionalne ceste R2-409 in R2-408: ureditev križišča v Logatcu 120.000 93.211 80.000* 995810

Ureditev križišča G1-5/0328: Laško rekonstrukcija dveh križišč 320.000 30 260.000 995810

Ureditev križišča G2-106/0269 in R3-655/6643: Križišče Rakitnica 400.000 / 390.000 995810

Ureditev križišče G2-108/1182: Gradec pri Litiji 450.000 / 415.000 995810

Ureditev križišča R1-211/0211: Odcep za Žabnico 850.000 371.180 430.000 995810

Ureditev križišče R1-216/1178: Črnomelj (ožina pod železnico) 275.000 / 65.000 995810

Ureditev križišča R1-228/1291: Spuhlja-Zavrč (Odcep za Zabovce) 60.000 / 60.000 995810

Ureditev križišča R2-448: Ukrepi na bivši H1 Pluska-Ponikva-Hrastje 8.195.000 / 190.000 995810

Ureditev križišča Lešnica – Otočec – Kronovo 200.000 / 100.000 995810

Ureditev križišča Seča 350.000 2.732 290.000 995810

Ureditev križišča Male Lašče 450.000 490 376.000 998510

Ureditev križišča Valeta – Portorož 50.000 / 50.000 995810

Oprema cest 200.000 13.258 100.000 995810

Redno vzdrževanje – Obnova vertikalne signalizacij 4.015.000 1.489.489 2.000.000 995810

Redno vzdrževanje – Ukrepi za varnost motoristov 120.000 20.036 60.000 995810

Strateške naloge 250.000 / 135.000 403810

Ureditev prehodov za pešce1.000.000 258.445 500.000 995810

Stran 32 od 78

Ureditev počivališč 550.000 / 329.000 995810

Ureditev avtobusnih postajališč 700.000 174.442 340.000 995810

Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti 3.638.729 619.583 1.300.000 995810

SKUPAJ 23.359.729 3.189.994 8.235.000

5.1.4 Družba za avtoceste Republike Slovenije



leto 2015 Načrtovana finančna sredstva za leto 2016


Varn

a in

fras

truk

tura

Naletni mehoviVarnostne ograjeHorizontalna in vertikalna signalizacijaNaletni mehovi delovišč

7.000.000 3.500.000 3.500.000 PA0I000M

Objava in implementacija letnega operativnega plana obnovitvenih del na cestah / / / /

Zagotavljanje varnosti in pogojev za izvajanje nadzora prevozov v cestnem prometu 700.000 350.000 350.000 PA0I000M

Zagotavljanje pretočnosti cest v E- koridorjih (izvajanje investicijskih del v spomladanskem in jesenskem obdobju izven prometnih konic, v poletnem času na odsekih z manjšimi prometnimi obremenitvami) / / / /

Presoja varnosti cestne infrastrukture – obravnava prometnih nesreč na TEN koridorju v skladu z ZCes-1 140.000 70.000 70.000 PA0I000M

Varn

ost

vozn

ikov

Portali spremenljive vsebine 1.590.000 90.000 1.500.000 PA0I000M

Objavljanje preventivnih vsebin na informacijskih portalih in tablah 10.000 5.000 5.000 PA0I000M

Stran 33 od 78

Izboljšanje varnosti delavcev v območjih izvajanja del 700.000 350.000 350.000 PA0I000M

SKUPAJ 10.140.000 4.365.000 5.775.000

5.1.5 Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor

AKTIVNOSTI IN UKREPIFinančna ocena stroška

ukrepaZagotovljena

finančna sredstva za leto 2015



Varn

a in

fras

truk

tura Inšpekcijski nadzor nad zaporami cest zaradi del ali prireditev na cesti,

na državnih cestah (2xletno) / / / /

Inšpekcijski nadzor vozišča, prometne signalizacije in preglednosti na nivojskih prehodih, na državnih cestah in železniški infrastrukturi. / / / /

Varn

a vo

zila

Izvajanje nadzorov v skladu z Uredbo 1222/2009 (pnevmatike) / / / /

Inšpekcijski nadzori tehnične brezhibnosti vozil pregledi po 50 in 72. čl ZMV in Direktivi 2000/30/ES (Zagotovitev kontrolnih pripomočkov za nadzor – merilniki profila, identifikatorji delovanja zavor, ipd.)

3.000 / / /

Prom

etna

var

nost Periodično izvajanje nadzorov v cestnem prometu nad aktivnostmi

voznikov s posebno nadzorno opremo (Zagotovitev dodatne opreme za nadzor digitalnih tahografov 3 kom in vzdrževanje obstoječih licenc 17 kom)

7.000 / / /

Nadzor prevozov šoloobveznih otrok / / / /

SKUPAJ 10.000 / /

Stran 34 od 78

5.1.6 Ministrstvo za pravosodjeAKTIVNOSTI IN UKREPI Finančna ocena stroška

ukrepaZagotovljena

finančna sredstva za leto 2015



Zako

noda

ja

Spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških:- proučitev možnosti vpeljave pravne podlage za obvezno uporabo alkoholnih ključavnic za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi uporabe alkohola v prometu;- proučitev možnosti za prilagoditev določb ZP-1, ki se nanašajo na prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (npr. odprava podvajanja postopkov pri odvzemu vozniškega dovoljenja v prekrškovnem postopku in postopkov v zvezi z omejitvijo uporabe vozniškega dovoljenja v upravnih postopkih);- proučitev možnosti za poenostavitev prekrškovnega postopka v primerih kršitev pravil cestnega prometa (Policija).

/ / / /

5.1.7 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport



leto 2015 Načrtovana finančna sredstva za

leto 2016Številka proračunske

postavke

Inst

ituci

onal

no o

kolje

Spremljanje problematike varnih šolski poti in priprava ustreznih sprememb. / / /

/

Zagotavljanje možnosti za umestitev prometnih dni na šoli v okviru dni dejavnosti (npr. tehničnih dni, športnih dni, naravoslovnih dni)) / / / /

Izdelava učnega načrta za izbirni predmet Promet in prometna vzgoja v OŠ (za sprejem na strokovnem svetu) / / / /

Analiza vključitve področja prometne vzgoje in Načrta varnih šolskih poti v dokumente šole (letni delovni načrt, vzgojni načrt… )

/ / / /

Stran 35 od 78

Zagotavljanje varnega prevoza otrok v okviru organiziranega ali izrednega prevoza otrok (priprava usmeritev ravnateljem vrtcev in šol) / / / /

Zagotovitev zavarovanja objektivne odgovornosti in nezgodnega zavarovanja otrok pri izvajanju praktičnega usposabljanja za vožnjo kolesa

/ / / /

Zako

noda

ja

Posodobitev Izobraževalnega programa / / / /

Usposabljanje za vožnjo kolesa (sprejem na strokovnem svetu) / / / /

Posodobitev Programa prometne vzgoje v devetletni OŠ z podpornimi učnimi gradivi (sprejem na strokovnem svetu) / / / /

Priprava izbirnega predmeta Promet in prometna vzgoja v osnovni šoli. / / / /

Prev

entiv

ne a

ktiv

nost

i

Usposabljanje in strokovna podpora učiteljem za izvajanje prometne vzgoje, vzpodbujanje izvajanja prometnih dni na osnovnih in srednjih šolah / / / /

Podpora obstoječim preventivnim in prometno-vzgojnim programom v vrtcih in šolah (Varno kolo, Bistro glavo varuje čelada, prometna značka, Pasavček, Bodi preViden…)

/ / / /

Sodelovanje v okviru nacionalnih preventivnih akcij (Začetek šole in varnost otrok, Pešec, Kolesar, Varnostni pas, Hitrost, Alkohol) / / / /

Priprava usmeritve za izvajanje seminarskih in raziskovalnih nalog s področja prometne varnosti v srednjih šolah in OŠ / / / /

Spodbujanje organiziranja prometnih krožkov v okviru interesnih dejavnosti na OŠ / / / /

Spodbujanje oblikovanja Prometnih kotičkov s potrebnimi učnimi gradivi in opremo za izvajanje prometne vzgoje na šolah / / / /

Preučitev možnosti za izvajanje OIV s področja prometne varnosti in vzgoje v srednjih šolah

/ / / /

Stran 36 od 78

Sodelovanje pri izvajanju varovanja otrok na šolskih poteh (Šolska prometna služba) / / / /

SKUPAJ / / / /

5.1.8 Ministrstvo za zdravje



Načrtovana finančna sredstva za leto 2016 Številka proračunske postavke

Varn

ost

vozn

ikov

Opozarjanje na nevarnost zaspanosti med vožnjo motornega vozila, tudi v povezavi z motnjami spanja / / / /

Širitev zavedanja o pomenu presoje zmožnosti voznikov z boleznimi ali bolezenskimi stanji za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.

/ / / /

Postopno delovanje desetih novo zgrajenih urgentnih centrov. Novi prostori za izvajanje učinkovite nujno medicinske pomoči pa napovedujejo novo reorganizacija službe NMP na pred-bolnišnični in bolnišnični ravni v smislu večje dostopnosti in strokovnosti.

28.096.060 28.096.060 /9905 Urgentni centri EU

140100 Urgentni centri – ESRR-07-13*-EU – dodatne pravice

Prev

entiv

a v

cest

nem

pro

met

u Razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja 2015-2016 (programi za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola, programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh)

350.000 175.000 177.000 7083 Programi varovanja zdravja in zdravstvena vzgoja

Preventivni mesec: organizacija nacionalne konference na področju preprečevanja odvisnosti (1. četrtek v novembru 2015 in 2016)

10.000 5.000 5.000 7083 Programi varovanja zdravja in zdravstvena vzgoja

Izvedba 3. Nacionalne konference o alkoholni politiki (Januar 2015) 10.000 10.000 / 7083 Programi varovanja zdravja in zdravstvena vzgoja

Izvedba 4. Nacionalne konference o alkoholni politiki (jesen 2016)10.000 / 10.000 7083 Programi varovanja zdravja in

zdravstvena vzgoja

Stran 37 od 78

Izvajanje nadzorov pristojnih inšpektoratov v okviru preventivnih akcij za večjo varnost cestnega prometa v letih 2015 in 2016 (alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi)

/ / //

Organizacija 7. Evropske konference o alkoholni politiki (jesen 2016) 50.000 / 50.000 7083 Programi varovanja zdravja in zdravstvena vzgoja

Zako

noda

ja

Akcijski načrt na področju prepovedanih drog za obdobje 2015-2016/ / / /

Spremembe in dopolnitve zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (regulacija dostopnosti in uporabe prepovedanih drog)

/ / / /

Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola za leti 2015 in 2016

/ / / /

Sprememba in dopolnitev Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil / / / /

Sprememba Pravilnika o nujni medicinski pomoči

/ / / /

SKUPAJ 28.526.060 28.286.060 242.000

Stran 38 od 78

5.1.9 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti


Zagotovljena finančna sredstva

za leto 2015

Načrtovana finančna sredstva za leto

2016Številka proračunske

postavke

Varn

ost v

ozni

kov

Sofinanciranje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2015 in letu 2016 (2 letna razpisa - enoletno sofinanciranje s področja varstva žrtev prometnih nesreč in njihovih svojcev), področje 9: Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva.

Programi vključujejo informacijske in svetovalne programe ter delo na terenu, programe pomoči in samopomoči za ranljive skupine kot so: prosilci za mednarodno zaščito, azilanti, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, bivši zaporniki, osebe v postopku deložacije, podpora umirajočim in njihovim svojcem in žalujočim, žrtve zlorab in trgovine z ljudmi, žrtve prometnih nesreč in njihovi svojci ipd.

110.000

do 55.000

Za leto 2015 so na PP 4072 predvidena sredstva v višini 1,199 mio EUR **

do 55.000

4072 Eksperimentalni in razvojni programi socialnega varstva ter

sofinanciranje programov nevladnega sektorja

Zako

noda

ja Spremembe zakonodaje s področja socialnega varstva ter varnosti in

zdravja pri delu, ki bi neposredno vplivale na varnost cestnega prometa, niso predvidene.

SKUPAJ 110.000 55.000 55.000

* Programi bodo sofinancirani le v primeru, da bodo zadostili razpisanim pogojem. Več o tem: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/

** V predlogu rebalansa proračuna za leto 2014 so predvidena sredstva v višini 2,522 mio EUR.

Stran 39 od 78

5.1.10 Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije




Varn

a in

fras

truk

tura Izvedba ukrepov za izboljšanje PV na občinskem cestnem omrežju

(ukrepi za umirjanje prometa, dodatne označitve prehodov za pešce, izvedba kolesarskih površin in hodnikov za pešce, rekonstrukcije križišč in priključkov, ureditev / posodobitev cestne razsvetljave itd.)

/ / / /

SKUPAJ / / / /

5.1.11 Generalna policijska uprava




Varn

a in

fras

truk

tura

Zagotavljanje tehničnih sredstev za nadzor prometa: 8 laserskih merilniki hitrosti z video zapisom

(merjenje varnostne razdalje) 60 kovčkov za oglede krajev prometnih nesreč 60 ročnih alkoskopov 17 oprem za nadzor digitalnih tahografov s

prenosnimi računalniki 17 digitalnih tahografov (posodobitev programa

Octet) elektronska tehnica (oprema za nadzor

tovornega prometa) oprema za avtomatsko prepoznavo registrskih

tablic 4 dopplerski merilniki hitrosti (meritve med

vožnjo) laserski skener za obravnavo prometnih

nesreč

480.000 240.000 150.000 1226 Sredstva za izvajanje temeljne policijske dejavnosti

Sodelovanje pri izvedbi pilotnega projekta sektorskega merjenja hitrosti na AC skupaj z DARS-om / / / /

Delo v državnem centru za nadzor in urejanje prometa/ / / /

Stran 40 od 78

Nadzor varnosti cestnega prometa 414.000 207.000 207.000 1226 Sredstva za izvajanje temeljne policijske dejavnosti

Periodično izvajanje poostrenih nadzorov na AC po metodologiji PEGAZ na AC s preusmeritvijo prometa na počivališče (vsaj štiri PU na mesec)

/ / / /

Periodično izvajanje poostrenih nadzorov nad aktivnostjo voznikov v kabini tovornega motornega vozila s posebno nadzorno opremo (vsaka PU vsaj enkrat na mesec)

/ / / /

Izvajanje poostrenih nadzorov po metodologijah, ki zagotavljajo večjo vidnost in odmevnost policijskega dela (PAS, PROMIL, VERIGA, CESTNI KRIŽ…..),

/ / / /

Varn

a in

fras

truk

tura

Povečati prisotnost policistov na cestnem omrežju na računa zmanjšanja njihove prisotnosti na sedežu enote (Implementacija projekta e-policist – 1.056.979,00 EUR – evropska sredstva, 186.526,00 EUR – domača sredstva - 208 tiskalnikov, 226 tablic)

1.056.979186.526

1.056.979186.526 / Evropska sredstva

Postopna uvedbe spremenjenih barvnih kombinacij (modra, rumene, bela) na specialnih policijskih motornih vozilih za povečanje vidnosti in varnosti policijskega nadzora

/ / / /

Zagotoviti vidne dele uniforme za policiste (odsevnost, barva), ki nadzirajo promet / / / /

Zagotoviti vidne dele uniforme za policiste (odsevnost, barva), ki nadzirajo promet / / / /

Kompleksen pristop k izvajanju nadzora na vseh področjih policijskega dela (kriminaliteta, nedovoljene migracije, javni red in mir, promet) / / / /

Zaseg vozil večkratnim kršiteljem cestno prometnih predpisov / / / /

Dosledno predlaganje kontrolnih zdravstvenih pregledov / / / /

Stran 41 od 78

Varn

avo

zila

/ / / / /

Varn

ost

vozn

ikov

/ / / / /

Zak

on od

Poenostavitev prekrškovnega postopka za potrebe izvajanja postopkov skritih meritev hitrosti (sprememba ZP-1) / / / /

SKUPAJ 2.137.505 1.690.505 357.000

Zagotovljena so evropska sredstva za projekt E-policist, kot tudi soudeležba sredstva RS za izvedbo tega projekta. Za nabavo opreme po postavki PP 1226 NRP 1714-07-0005 - Sredstva za nadzor prometa« je obljubljenih za vsako leto posebej po 150.000,00EUR. Seveda po dosedanjih izkušnjah ta sredstva nikoli niso bila zagotovljena v takšni višini kot so bila obljubljena. Zato bomo pri nabavi tehnične opreme za nadzor prometa upoštevali zagotovljena sredstva in vsako leto posebej postavili prioritete glede na sredstva. Na postavki PP 1226 1714-11-0004 Nadzor varnosti cestnega prometa« pa še ne vemo, koliko sredstev bo porabljenih za nadzor prometa (ker se iz te postavke financirajo še druga sredstva). Tudi tu se bomo prilagajali. Sredstva za soudeležbo za projekt E-policist pa gredo iz posebne postavke, ki ni v sklopu proračuna MNZ.

Stran 42 od 78

5.2 Aktivnosti nevladnih organizacij v letu 2015 in 2016

Nevladne organizacije so na marsikaterem področju generator določenih aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja na področjih, ki jih pokrivajo. So nekakšen spodbujevalec in hkrati nadzornik uradnih organov. Nevladne organizacije so za naše razmere zelo razvejane, kar pomeni, da se interesne aktivnosti poleg društev, zvez, združenj, zavodov in ustanov, izvaja tudi skozi tako imenovane horizontalne mreže, ki povezujejo različne nevladne organizacije, predvsem glede na njihov status.

V okviru nevladnih organizacij so v letu 2014, glede na obseg njihovih aktivnosti izstopali zlasti Avto-moto zveza Slovenije, Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Društvo paraplegikov jugozahodne štajerske, Zavod Varna pot, Zveza moto klubov Slovenije, Karitas in Rdeči križ Slovenije.

5.2.1 Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije

AKTIVNOSTI IN UKREPI Število izvedenih aktivnosti oz.

ukrepov

Finančna ocena stroška

ukrepa

Lastna finančna sredstva za leti

2015 in 2016

Zagotovljena finančna sredstva s strani države za leti

2015 in 2016

Zagotovljena finančna sredstva s strani EU za

leti 2015 in 2016

Prev

entiv

a v

cest

nem

pro

met

u Na področju hitrosti:- izdelava in distribucija pripomočka za izračun

zavorne poti »Kolutek hitrost«- izvedba predavanj, osveščanje udeležencev v

prometu.

35.000 kosov

4 predavanja

9.600,00

3.169,88

0,00

2.000,00

/ /

Na področju alkohola:- izvedba predavanj, osveščanje udeležencev v

prometu.4 predavanja 3.169,88 2.000,00 / /

Na področju varnosti pešcev:- Bodi viden, bodi previden- Sodelovanje v Evropskem tednu mobilnosti.

14 dogodkov14 dogodkov

7.429,817.429,81

5.000,005.000,00

/ /

Na področju uporabe varnostnih pasov:- Akcije nadzora uporabe varnostnih pasov,

izobraževanje s predavanju in distribucija informacijskega gradiva.

4 dogodki 2.971,93 2.000,00/ /

Na področju varnosti otrok in začetka šolskega leta:- Varovanje učencev na šolskih poteh- Sodelovanje pri izvedbi občinskih in medobčinskih

tekmovanje OŠ«Kaj veš o prometu?-

50 združenj organizira dogodke

342.631,72

11.374,02

225.454,00

8.000,00 / /

Na področju varnosti kolesarjev:- Priprava, usposabljanja in izvedba kolesarskih

izpitov 67.463,5046.000,00

/ /

Inst

ituci

onal

no

delo

vanj

e

Urejanje posebnih režimov prometa ob prireditvah, delovna tekmovanja poklicnih voznikov, Dan spomina na žrtve prometnih nesreč

Več akcij prostovoljcev 86.386,45 60.000,00 / /

Sodelovanje v organih AVP pri oblikovanju in izvedbi Resolucije NPVCP 3.859,54 2.600,00 / /

Tisk in distribucija pripomočka za varno vožnjo poklicnih voznikov v sodelovanju z IRU 7.000,00 0,00 / /

SKUPAJ / 552.486,54 358.054,00 / /

5.2.2 Avtomoto zveza Slovenije

AKTIVNOSTI IN UKREPIŠtevilo

izvedenih aktivnosti oz.

ukrepov

Finančna ocena stroška ukrepa


2015 in 2016

Zagotovljena finančna sredstva s strani

države za leti 2015 in 2016


leti 2015 in 2016

Področje preventive:- AMZS test Prehodov za pešce- Podpora AMD društvom za aktivnosti pri aktivnostih na področju preventive

/ 45.000 45.000 / /

Stran 44 od 78

EU Projekt Danube region: RADAR-Risk Assessment on Danube Roads (oddana najava projekta) / 150.000 /

22.500/

EuroRAP Risk Rating 2012-2014, Star Rating 2015, 2016 / 100.000 / 50.000 /

Varn

a vozi

l

AMZS test pnevmatik, otroških avto-sedežev, EuroNCAP / / / / /

Varn

ost v

ozni

kov

Družinska ura 25 letno 50.000 50.000 / /

AMZS otroški kotiček-Moto revija 10 letno 3.000 3.000 / /

ETEC – kolesarsko tekmovanje / 12.000 12.000 / /

AMZS Center varne vožnje – treningi varne vožnje, »Fair Play« projekt / 65.400 32.700 / /

EU projekt »Safety tunes« (oddana prijava na razpis) / / / / /

UN Decade of Action 2020 / 2.000 2.000 / /

SKUPAJ / 427.400 (2015)427.400 (2016)

144.700 (2015)144.700 (2016) 72.500

5.2.3 Zavod Varna pot


ukrepovFinančna ocena stroška ukrepa


2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Varn

ost

vozn

ikov

Preventivno izobraževalne delavnice 4 Prometna deteljica (vrtci, 1.triada OŠ),Preventivno izobraževalne delavnice Ju3 na cesti (2.triada OŠ),Preventivno izobraževalne delavnice 5x stop je cool (3.triada OŠ, SŠ)

950 delavnic 55.000 10.000 / /

Stran 45 od 78

Program Čista nula, čista vest; osveščanje in spodbujanje mladih in celotne družbe k vožnji brez alkohola 11 dni/leto 40.000 7.000 / /

Delavnice Rdeča luč za starše 100 delavnic 20.0004.000 / /

Psihosocialna pomoč žrtvam in povzročiteljem prometnih nesreč ter njihovih bližnjih

365 dni/leto 50.000 10.000 / /

Aktivnosti ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč 7 dni/leto 10.000 2.000 / /

SKUPAJ / 175.000 33.000 / /

5.2.4 Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske

AKTIVNOSTI IN UKREPIŠtevilo

izvedenih aktivnosti oz.

ukrepov

Finančna ocena stroška ukrepa


2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Varn

a in

fras

truk

tura Izvajanje projekta »Mesto/Občina po meri invalidov«

(spodbujanje lokalnih skupnosti k sprejemanju in uresničevanju celovitih načrtov z ukrepi za zagotavljanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in raznovrstnih storitev za osebe z različnimi oblikami oviranosti) izboljšanje dostopnosti pločnikov in kolesarskih stez in opozarjanje na uporabo odsevnih trakov ob vseslovenskih akcijah Bodi previden.

Sodelovanje z lokalnimi društvi paraplegikov iz vse Slovenije in Zvezo paraplegikov Slovenije

2 dogodka v 2015

(pomlad, november-december)

2 dogodka v 2016

(pomlad, november-december)

3.500,00 €

3.500,00 €

3.500,00 €

3.500,00 €

/ /

Stran 46 od 78

Varn

ost v

ozni

kov

Interaktivne delavnice »Še vedno vozim – vendar ne hodim« - delavnica poškodovancev v prometnih nesrečah (invalidov) z asistenti in različnimi pripomočki (Drink busters očala), s poudarki na vsebini povezani z najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč – hitrost, alkohol, varnostni pas, mobilni telefoniCiljna skupina: mladostniki od 15 – 22 let Izvajanje delavnic: osnovne šole (zadnja triada), srednje šole, fakultete, Mladinski centri

85 int. del. v letu 2015

116 int. del. V letu 2016

28.250,00 €

40.000,00 €

10.500,00 €

16.500,00 €

3.000,00 €

4.000,00 €

Medijska kampanja in spletno komuniciranje s poudarkom na družbenih medijih

1x 20.000,00 € 20.000,00 € / /

Obstoječi TV oglasi – teme: alkohol in vožnja, invalidnost z namenom osveščanja širše javnosti

ovrednoteno je medijsko sponzorstvo (v obliki brezplačnih medijskih objav) ključnih slovenskih medijev – partnerjev Gibanja »Še vedno vozim – vendar ne hodim«

1x 20.000,00 € 20.000,00 € / /

Priprava 1-2 dogodkov letno vezanih na tematiko prometne varnosti, ki bodo medijsko podprti (vključevanje različnih ranljivih skupin udeležencev v cestnem prometu)

1 dogodek

1-2 dogodka

9.000,00 €

18.000,00 €

4.500,00 €

8.500,00 €/ /

SKUPAJ 91.750 (2015)101.500 (2016)

58.500 (2015)68.500 (2016)

5.2.5 Združenje DrogArt


ukrepov

Finančna ocena stroška

ukrepa


2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Prev

ent

ivna

Izdaja in distribucija preventivnih materialov s sporočili Furaš 0,0? in Če piješ, ne vozi o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi po lokalih in klubih.

16.000(število

razdeljenega materiala)

51.800,00 / 16.100,00 EUR /

Stran 47 od 78

aktiv

nost

Deljenje informativnih materialov na večjih klubskih prireditvah elektronske in komercialne glasbe. Ob zaključku prireditve omogočanje preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku obiskovalcev.V primeru prisotnosti alkohola informiranje s konkretnimi napotki za manj tvegano možnost vračanja domov.Informiranje mladih v klubih in odprtih javnih prostorih o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola.

50(število aktivnosti,

kjer se izvaja alkotest)

75.000,00/ 15.000,00 EUR

/

Sodelovanje DrogArt prostovoljcev pri poostrenih nadzorih psihofizičnega stanja voznikov, izvedenih s strani Policije, informiranje voznikov, nagrajevanje treznih voznikov

24(število akcij s

policisti)51.100,00 / 15.000,00 EUR /

Omogočanje mladim in mlajšim odraslim brezplačen in varen prihod z zabave domov s kuponi za taksi v okviru projekta After taxi. Informiranje in spodbujanje mladih k vnaprejšnjemu načrtovanju odhoda z zabave domov,

1000(izdanih kuponov

Afer taxi)90.000,00 / / /

Promocija mobilne aplikacije Furam 0,0 za informativen izračun alkohola v izdihanem zraku. Mobilna aplikacija je na voljo za operacijski sistem Android in iOS.

700(prenosov aplikacije)

(aktivnost poteka v sklopu

zgornjih aktivnosti)

/ / /

SKUPAJ/ 267.900 / 46.100 /

5.2.6 Mariborska kolesarska mreža




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Prev

entiv

ne

aktiv

nost

i

Analiza prometno-varnostnih načrtov osnovnih šol v Mariboru / / / / /

Izleti s kolesom in kolesarski krožki 25 / / /

Koordinacija akcijskega načrta izgradnje kolesarske infrastrukture v Maribor

// /

/ /

Stran 48 od 78

Sobivanje pešcev in kolesarjev vconi za pešce

2 500 / / /

SKUPAJ / 500 / / /

5.2.7 Ljubljanska kolesarska mreža




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Prev

entiv

ne

aktiv

nost

i

Sistematično spremljanje in posodabljanje nevarnih mest za kolesarje v Ljubljani ("Pasti za kolesarje")

40ur/teden 1.000 / / /

Sobivanje pešcev in kolesarjev vconi za pešce (follow-up projekta Champ):- različne osveščevalne akcije (letaki, plakati, mediji)

4 1.000 / / /

SKUPAJ 2.000 / / /

5.2.8. Kolesarska mreža Obala




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Kolesarjenje v vrtec in šolo (občine Ankaran, Izola, Koper, Piran)

Osveščanje v okviru organiziranih dogodkovDemonstracijski prikazi varne vožnjeIzdelava promocijskega gradiva

8 10.500 4.500 (2015)

6.000 (2016)

/ /

Stran 49 od 78

P

reve

ntiv

ne

aktiv

nost

iKolesarjenje na delovno mesto (občine Ankaran, Izola, Koper, Piran)Osveščanje v okviru organiziranih dogodkovDemonstracijski prikazi varne vožnjeIzdelava promocijskega gradiva

8 6.5002.500 (2015)

4.000 (2016)/ /

Kolesarjenje po vsakodnevnih opravkih (občine Ankaran, Izola, Koper, Piran)Osveščanje v okviru organiziranih dogodkovDemonstracijski prikazi varne vožnjeIzdelava promocijskega gradiva

86.000

2.500 (2015)

3.500 (2016) / /

SKUPAJ / 23.0009.500(2015)

13.500(2016)

5.2.9. Inštitut politike prostora (IPOP)




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Pr

even

tivne

ak

tivno

sti

Koordinacija izvedbe urbanih sprehodov Jane's Walk (spodbujanje pešačenja po vsakdanjih opravkih - tudi opozarjanje na pomen prometne varnosti pešcev) / / / / /

Promocija trajnostnih prihodov na dogodke - izvedba enega/dveh pilotnih primerov

/ / / / /

SKUPAJ / / / / /

Stran 50 od 78

5.2.10. Društvo Gekolina




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Prev

entiv

ne

aktiv

nost

i

Varno v šolo brez avta / 22.000 / 1.100 (MO Novo mesto) 19.800

SKUPAJ / 22.000 / 1.100 19.800

5.2.11. Slovenski Karitas




2015 in 2016




leti 2015 in 2016

Prev

ent

ivne

ak

tivn

Akcija 40 dni brez alkohola 1 letno / / / /

SKUPAJ / / / / /

Stran 51 od 78

6 PROJEKTI ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA

V smislu načrtnega in koordiniranega dela obdobni načrt izpostavlja naslednja najbolj problematična področja varnosti cestnega prometa in jih postavlja kot prioritetne naloge za splošno izboljšanje varnosti cestnega prometa:

– sistemski viri financiranja varnosti cestnega prometa,– prometna vzgoja in vseživljenjsko učenje,– upravljanje z nevarnimi cestnimi odseki,– upravljanje s poškodbami v cestnem prometu,– posodobitev nadzora,– inteligentni transportni sistemi (ITS),– revitalizacija občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Ta področja so izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometno varnostne problematike. Za posamezne projekte nosilci izdelajo celovito dokumentacijo po postopku, ki je predpisan za projektno delo.

Program 1: Sistemski vir financiranja varnosti cestnega prometa

ODGOVORNI NOSILEC PROJEKTA

NASLOV IN CILJ PROJEKTA/NALOGA SODELUJOČI

AKTIVNOSTI V LETU 2015 in 2016 Finančna ocena stroška ukrepa

Zagotovljena finančna sredstva za leti 2015 in

2016

Ministrstvo za infrastrukturo, Javna agencija RS za varnost prometa

Vzpostavitev enotnega in sistemskih virov financiranja varnosti cestnega prometa

Slovensko zavarovalno združenje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, DARS, Direkcija RS za infrastrukturo

- pregled virov financiranja varnosti cestnega prometa

- preusmeritev virov financiranja iz proračuna na AVP (vozniški izpiti, homologacija, na področju ugotavljanja skladnosti tehničnih pregledov in registracije vozil - npr: tiskovine, določen delež od opravljenega TP, ipd.)

- sprememba zakonodaje za zagotovitev finančnih sredstev od zavarovalnic (1 % višine zavarovalne premije)

20.000,00 15.000,00

Program 2: Prometna vzgoja in vseživljenjsko učenje

ODGOVORNI NOSILEC PROJEKTA

NASLOV IN CILJ PROJEKTA/NALOGA SODELUJOČI



2016Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Uvedba prometne vzgoje v šolski kurikulum

Javna agencija RS za varnost prometa, 212 občin (SPV), vzgojno izobraževalni zavodi in organizacije

– analiza izvajanja programov in ukrepov prometne varnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (2015),

– analiza vsebin prometne varnosti v kurikulumu vrtca in predmetnikih osnovnih in srednjih šol (2015),

– posodobitev dokumenta Izobraževalni program za vožnjo kolesa (sprejem na strokovnem svetu v 2015, izvajanje v 2016),

– analiza varnosti v šolskem okolju vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter terciarnih

1.000,00 € 500,00 €v 2015,500,00 €v 2016

ustanov (2015), implementacija ukrepov za izboljšanje varnosti (2016),

– sprejem Strategije varnosti v prometu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na strokovnem svetu (2016)

Program 3: Upravljanje z nevarnimi cestnimi odseki

ODGOVORNI NOSILEC PROJEKTA CILJ PROJEKTA SODELUJOČI



2016

Ministrstvo za infrastrukturo

Zmanjševanje vpliva ceste in okolja v prometnih nesrečah DRSI, DARS, 212 občin

- priprava karte nevarnih cestnih odsekov in točk z visokim tveganjem za prometne nesreče

- sanacija cestnih odsekov (preplastitev, rekonstrukcija, itd.)

- sprememba zakonodaje za obvezno presojo varnosti cestne infrastrukture na ostalih državnih cestah (regionalne, glavne ceste)

Program 4: Upravljanje s poškodbami v cestnem prometu




2016

Ministrstvo za zdravje

Zagotoviti čim boljši dostop do NMP in s tem omogočiti čim boljše možnosti preživetja vsem poškodovanim

Javna agencija RS za varnost prometa, Inštitut RS za varovanje zdravja, NMP, Zdravstveni domovi

- opredelitev enotne definicije hudo telesno poškodovanih oseb (po priporočilu EK – definicija MAIS)

- znižanje časa reševalnih služb do kraja prometne nesreče

Stran 54 od 78

Program 5: Posodobitev nadzora




2016

Ministrstvo za notranje zadeve

Zagotavljanje varnosti in pogojev za izvajanje nadzora prevozov v cestnem prometu

Policija, AVP, DARS, DRSI, 212 občin, URSSM, IRSPEP

- nabava stacionarnih radarjev- nabava laserskih merilnikov

hitrosti z video dokumentiranjem kršitev

- preverjanje prekratke varnostne razdalje

- posodobitev nadzora na avtocestah

- izvajanje sistemskih rešitev v okviru projektov, ki že potekajo pod okriljem MP, MZI in DARS,

Program 6: Inteligentni transportni sistemi v cestnem prometu (ITS)



Zagotovljena finančna sredstva za leti

2015 in 2016

Ministrstvo za infrastrukturo

Priprava akcijskega načrta za uvedbo ITS DARS, DRSI, AVP, MZZŠ

- uvedba sistema e-call- zbiranje podatkov za

zagotavljanje ITS-storitev - uvedba ITS sistemov v vozilih

in infrastrukturi- vzpostavljanje poenotenih baz

prometnih podatkov v EU, njihova izmenjava za potrebe upravljanja omrežja TERN ali strokovnega raziskovanja na področju cestnega transporta

- priprava in potrditev na Vladi Strategije za uvajanje ITS v prometu.

Stran 55 od 78

Program 7: Revitalizacija občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu




2016

Javna agencija RS za varnost prometa

Ustanovitev občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v 90 % občin

Razvijanje novih aktivnosti v okviru že obstoječih občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Občine

- analiza delovanja občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

- predlog spremembe Zakona o voznikih

- zagotovitev sistemskih virov financiranja ukrepov za varnost

- izobraževanje in usposabljanje predsednikov občinskih SPV-je za izvajanje nalog Resolucije NPVCP

- vzpostavitev metodologije in sistema stalnega spremljanja – postavitev indikatorjev, aktivnosti, priprava lokalnih programov varnosti v cestnem prometu v povezavi z drugimi dokumenti

- sodelovanje med posameznimi občinami in povezovanje občinskih SPV in njihovih aktivnosti na širši ravni (regije)

- vpetost delovanja nevladnih organizacij v programih na lokalni ravni

53.000,00 za leti 2015 in 2016 (skupno projekt približno 120.000,00 eur)

20.000,00

Stran 56 od 78

7 PREVENTIVNE AKCIJE ZA VEČJO VARNOST CESTNEGA PROMETA V LETIH 2015 IN 2016

Poleg ukrepov in projektov, ki so navedeni v prejšnjem poglavju bodo posamezni nosilci izvedli dodatne aktivnosti v smislu akcijskega dela na področju hitrosti, alkohola, varnosti pešcev, varnosti kolesarjev ter uporabe varnostnega pasu. Vključena resorna ministrstva sodelujejo v smislu medijskih in drugih preventivnih aktivnostih na področju zagotavljanja varnosti otrok in drugih šibkejših udeležencev v cestnem prometu ter na dvigu večje osveščenosti in pomena zavesti o varnosti cestnega prometa.

Ta področja so izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometno-varnostne problematike. Nedvoumno je hitrost najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, alkohol se pojavlja kot sovzrok pri najhujših prometnih nesrečah, varstvo šibkejših prometnih udeležencev (otrok in pešcev) terja posebno skrb, uporaba varnostnega pasu pa bistveno ublaži posledice morebitne prometne nesreče.

Termini izvedbe preventivnih akcij so določeni za leto 2015 in se v naslednjem letu določijo naknadno glede na prometno-varnostno problematiko.

7.1 Hitrost

Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah poglavitni dejavnik prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Skupaj z vzrokom nepravilna stran/smer vožnje, omenjena vzroka botrujeta k skoraj 70 % vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Tabela 9: Število prometnih nesreč in posledic zaradi neprilagojene hitrosti

LETO Št. nesreč Št. nesreč - HI

Posledice Delež nesreč -

HI

Delež nesreč s smrtnim izidom - HIBrez

pošk.Huda tel.

pošk.Lažja tel.

pošk. Smrt

2011 22913 3705 3601 302 2222 57 16% 39%2012 22035 3619 3536 296 2031 53 16% 43%2013 18904 3495 3470 245 1985 49 18% 40%2014* 13327 2406 2261 216 1301 28 18% 31%

primerjava 13/11 -17% -6% -4% -19% -11% -14%

* - do 30.9.2014

Število prometnih nesreč, ki so nastale zaradi neprilagojene hitrosti, se je v letu 2013 zmanjšalo v primerjavi z leto 2011 za 6 %. Prav tako so se zmanjšale posledice prometnih nesreč: umrlo je 14 % manj udeležencev, hudo telesno poškodovalo se jih je za 19 % manj, lažje telesno poškodovanih pa je bilo za 11 %. manj. Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se je povečal za 2 %, delež prometnih nesreč s smrtnim izidom – vzrok neprilagojena hitrost pa je ostal približno enak. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom je več kot enkrat večji od deleža prometnih nesreč – vzrok neprilagojena hitrost. V prvih 9 mesecih letošnjega leta, se je število

Stran 57 od 78

prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se je zmanjšalo za 6 %. Prav tako se je zmanjšalo število umrlih: v letošnjem letu je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 6 udeležencev manj (28) oz. manj za 18 %.

Tabela 10: Kršitve – hitrost Kršitve 2011 2012 2013 2014*hitrost 104.574 72.878 87.207 79.570* - do 30.9.2014

Število kršitev hitrosti se v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2013 so policisti pri svojem delu ugotovili 87.207 kršitev zaradi hitrosti. V primerjavi z letom 2011 se je število kršitev zmanjšalo za 17 %.

Graf 18: Št. ugotovljenih kršitev zaradi hitrosti (x10) ter število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010 – 2014*

Št. ugotovljenih kršitev zaradi hitrosti (x10) ter število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010-2014*

79578721

7288

1045711541

24063495361937054017

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

2010 2011 2012 2013 2014*Št. k

ršite

v hi

tros

ti oz

. šte

vilo

nes

reč -

nep

rilag

ojen

a hi

tros

t

Kršitve - hitrost (x10) Št. nesreč - neprilagojena hitrost

* - do 30.9.2014

Zgornji graf nam prikazuje zmanjševanje števila ugotovljenih kršitev zaradi hitrosti od leta 2010 naprej (zaradi bolj jasnega prikaza je število ugotovljenih kršitev deljeno z vrednostjo 10). Število ugotovljenih kršitev in število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se precej konstantno zmanjšuje, razen leta 2012 (manj ukrepov je posledica policijske stavke). Prav tako se je zmanjšalo razmerje, saj je bilo v letu 2011 ugotovljenih 29 kršitev hitrosti v primerjavi z eno prometno nesrečo – vzrok neprilagojena hitrost, v letu 2013 pa 25. Manjše število ugotovljenih kršitev je verjetno posledica boljše prometne varnosti ter manjšega obsega nadzora hitrosti kot v preteklosti.

Stran 58 od 78

Graf 19: Št. ugotovljenih kršitev (v 1000) zaradi hitrosti ter število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010 – 2014*

Št ugotovljenih krštev (v 1000) zaradi hitrosti ter število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v obdobju 2010-2014*

8087

73

105115

28

495357

49

0

20

40

60

80

100

120

140

2010 2011 2012 2013 2014*

Št. k

ršite

v hi

tros

tioz.

štev

ilo u

mrli

h za

radi

ne

prila

goje

ne h

itros

ti

Kršitve - hitrost (v 1000) št. umrlih - nepri lagojena hitrost

* - do 30.9.2014

Število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se po letu 2011 zmanjšuje (število ugotovljenih kršitev je zaradi boljšega prikaza v grafu prikazano v tisočih). Prikaz na zgornjem grafu nam kaže, da je malce manj usklajeno padanje števila kršitev ter umrlih. V letu 2010 je bilo ugotovljenih 2355 kršitev na eno smrtno žrtev zaradi neprilagojene hitrosti, v letu 2013 se je število kršitev povečalo na 2842 (na eno smrtno žrtev zaradi neprilagojene hitrosti).

Graf 20: Število ugotovljenih kršitev hitrosti po starostnih razredih (obdobje 2011 – 2013)

Število ugotovljenih kršitev hitrosti po starostnih razredih (obdobje 2011-2013)

10880

17236

59235

46881

27144

1 7 434

55789

9449

2048 950

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

do 7 let od 7 do 13let

od 14 do17 let

od 18 do21 let

od 22 do25 let

od 26 do35 let

od 36 do45 let

od 46 do55 let

od 56 do65 let

od 66 do75 let

od 76 do85 let

86 let inveč

Starostni razred

Št. u

goto

vlje

nih

kršit

ev -

hitr

ost

Starostni razred kršiteljev zaradi hitrosti je največji v starosti med 36 in 45 leti oz. 26 %. Delež med starostjo 26 in 55 leti je kar 70 %.

Stran 59 od 78

Na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 je kritična meja števila umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v letu 2015 47 umrlih, v letu 2016 pa 44 umrlih.

V preventivni akciji bodo v letih 2015 in 2016 aktivnosti prvenstveno usmerjene:

- nadzor voznikov v cestnem prometu na področjih, ki imajo največji vpliv na prometno varnost, in sicer na področju hitrosti (optimalna izkoriščenost merilnikov hitrosti),

- zagotovitev vidnosti in opaznosti policijskih aktivnosti na področju prometa (uporaba odsevnih brezrokavnikov, vidnost policijskega dela),

- poostren nadzor z inšpekcijo in policijo nad šolam voženj, - poostren nadzor mestnega in občinskega redarstva nad neprimerno oziroma neprilagojeno

hitrost,- uvedba kontrolo opremljenosti težkih in dolgih vozil z odsevnimi tablami,- poskusno uvedla spremenjen način nadzora cestnega prometa, ki bo še bolj usmerjen v

vzroke in posledice prometnih nesreč in kvaliteto policijskih ukrepov,- preventivne aktivnosti in dogodki za starejše voznike (prepočasna vožnja)- spodbujanje brezplačnega oglaševanja na lokalni in nacionalni ravni z obstoječimi

medijskimi gradivi in mrežo lokalnih TV ter radijskih postaj preko občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,

- izvedba preventivnih dogodkov v sodelovanju z občinskimi SPV s poudarkom na posledicah prehitre vožnje.

Ukrepi povezani s hitrostjo se izvajajo z večjo intenziteto v času trajanja akcije, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Kontrola hitrosti bo posebej intenzivna na cestah in odsekih z najvišjo stopnjo tveganja za nastanek prometnih nesreč v Republiki Sloveniji. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

Nosilec aktivnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Termin izvedbe: - od 6. do 19. aprila 2015

- od 8. do 21. junija 2015- od 17. do 30. avgusta 2015

7.2 Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi

Vožnja pod vplivom alkohola predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku prometnih nesreč. Kljub temu, da se število prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec zmanjšuje, se je število umrlih v letu 2013 povečalo za 9 % v primerjavi z letom 2011 oz. v letu 2013 je zaradi vožnje pod vplivom alkohola umrlo 38 udeležencev cestnega prometa. Število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo za 20 %, lažje telesno poškodovanih pa za 9 %. Delež nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec je 9 %.

V prvih 9 mesecih leta 2014 se je število omenjenih prometnih nesreč zmanjšalo za 9 %. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je umrlo 11 (27) udeležencev oz. kar 59 % manj kot v lanskem enakem obdobju. Prav tako se je zmanjšalo število poškodb.

Stran 60 od 78

Graf 21: Zmanjšanje / povečanje števila umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2001 – 2010 v državah EU (podatki so pri nekaterih državah v različnih obdobjih)

Zmanjšanje/povečanje števila umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2001-2010 v državah EU

-29%

-16%

0% 0% 2% 3% 4% 4%

10%13%

16%18%

-8%-5%

-4% -4% -3%-3% -3% -2% -2%

-1%

-1% -1%-1%-3%

-40%

-30%

-20%

-10%

0%

10%

20%

30%

Irska

Slov

aška

Latv

ija

Šved

ska

Mad

žars

ka

Slov

enija

Nem

čija

Grči

ja

Litva

Avst

rija

Špan

ija

Dans

ka

Velik

a Br

itani

ja

Fran

cija

Poljs

ka

Belg

ija

Nizo

zem

ska

Esto

nija

Rom

unija

Češk

a

Hrva

ška

Fins

ka

Luks

embu

rg

Port

ugal

ska

Italij

a

Cipe

r

Država

Zman

jšanj

e/po

veča

nje

štev

ila u

mrli

h za

radi

vož

nje

pod

vpliv

om a

lkoh

ola

+2 EU povp.

Zaradi različnih definicij vožnje pod vplivom alkohola med državami EU, primerjava na milijon umrlih ni najboljša. Zgornji graf nam prikazuje zmanjšanje/povečanje umrlih v prometnih nesrečah zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju od 2001 do 2010. V omenjenem obdobju je Irski uspelo najbolj zmanjšati število umrlih zaradi alkohola – za 29 %. Sloveniji je uspelo zmanjšati za 4 %, kar jo uvršča med bolj uspešne države EU oz. na 6. mesto. Povprečje v državah EU je znašalo +2 % (brez Bolgarije, Italije, Luksemburga, Malte, Portugalske, Romunije in Irske – v teh državah je časovno obdobje krajše).

Najpogosteje je alkohol kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo. Neprilagojena hitrost v kombinaciji z vožnjo pod vplivom alkohola je pogostokrat usodna za udeležence v cestnem prometu.

Tabela 11: Prometne nesreče in posledice – povzročitelj pod vplivom alkohola

LETOŠt.

nesreč

Št. nesreč - povz.

Alkoholiziran + vzrok

neprilagojena hitrost

Posledice Delež nesreč -

povz. alkohol +

vzrok nepril. hitrost

Delež nesreč s smrtnim izidom - povz. alkohol + vzrok nepril.

hitrost

Brez pošk.

Huda tel. pošk.

Lažja tel. pošk.

Smrt

2011 22913 676 599 85 402 19 3% 13%2012 22035 652 524 102 369 25 3% 20%2013 18904 588 475 66 330 23 3% 18%2014* 13327 405 340 46 223 6 3% 7%

primerjava 13/11

-17% -13% -21% -22% -18% 21%

* - do 30.9.2014

Delež omenjenih nesreč je sicer samo 3 %, vendar je delež omenjenih prometnih nesreč pri smrtnem izidu kar 5x večji (18 % v letu 2013). Število teh nesreč se je v letu 2013 zmanjšalo za 13 % v primerjavi z letom 2011. Število umrlih pa je naraslo za 21 %. oz. iz 19 umrlih v letu 2011 na 23 umrlih v letu 2013. Število poškodovanih se je zmanjšalo – število hudo telesno poškodovanih

Stran 61 od 78

za 22 % in število lažje telesno poškodovanih za 18 %. V letu 2014 je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola umrlo 6 udeležencev cestnega prometa.

V okviru rehabilitacijskih programov, ki jih izvaja poleg AVP kot nosilke programov in usposabljanj tudi 11 pooblaščenih organizacij glede na regijsko pokritost, se število udeležencev z leti nekoliko povečuje. Rehabilitacijski programi so se pričeli izvajati v letu 2011. Letno se rehabilitacijskih programov v povprečju udeleži 6.000 oseb (okrog 90 % rehabilitacijskega programa – edukacijske delavnice in le 10 % rehabilitacijskega programa – psihosocialne delavnice). V zadnjih letih se procent udeležbe v psihosocialnih delavnicah v razmerju do udeležbe v edukacijskih delavnicah povečuje. Večina udeležencev je moškega spola, starih večinoma med 20 in 49 letom.

V času od imenovanja prvih pooblaščenih izvajalcev rehabilitacijskih programov (v oktobru 2011) pa do konca leta 2013, je bilo opravljenih več kot 16.000 kontrolnih pregledov voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, kar predstavlja več kot 85% vseh opravljenih kontrolnih pregledov. Okrog 550 voznikov je v istem času opravljalo kontrolni zdravstveni pregled zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, kar predstavlja 3% vseh kontrolnih pregledov. Od voznikov, ki so kontrolni zdravstveni pregled opravljali zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je bilo na edukacijske delavnice napotenih preko 12.000 voznikov, na psihosocialne delavnice preko 2.000 voznikov in na zdravljenje približno 650 voznikov.

Tabela 12: Kršitve – vožnja pod vplivom alkoholaKršitve 2011 2012 2013 2014*Vožnja pod vplivom alkohola 15.132 10.463 14.860 10.868* - do 30.9.2014

Število ugotovljenih kršitev vožnje pod vplivom alkohola je v letu 2013 znašalo 14.860. V primerjavi z letom 2011 se je zmanjšalo za 2 %.

Graf 22: Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število alkoholiziranih povzročiteljev v obdobju 2010 – 2014*

Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število alkoholiziranih povzročiteljev v obdobju 2010-2014*

1087

1486

1046

1513

2079

1112

1967

1861 18391663

0

500

1000

1500

2000

2500

2010 2011 2012 2013 2014*Št. k

ršite

v - a

lkoh

ol in

št. a

lkoh

ol. p

ovzr

očite

ljev

Št. kršitev - vožnja pod vplivom alkohola (x10) Št. alkol iziranih povzročitel jev PN

* - do 30.9.2014

Stran 62 od 78

Število ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola (zaradi boljšega prikaza v grafu je število ugotovljenih kršitev deljeno 10) se je v zadnjem obdobju bolj zmanjševalo kot število alkoholiziranih povzročiteljev. V letu 2010 je bilo ugotovljenih kršitev 11 x več kot povzročiteljev pod vplivom alkohola, v letu 2013 se je predvsem zmanjšalo število ugotovljenih kršitev, saj jih je bilo ugotovljenih 9 x več kot je bilo prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec.

Graf 23: Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2010 – 2014*

Št. ugotovljenih kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter število umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v obdobju 2010-2014*

49

19 25 236

208

151

105

149

109

0

50

100

150

200

250

2010 2011 2012 2013 2014*

Št. k

ršite

v - a

lkoh

ol in

št. u

mrli

h - p

ovzr

. al

koho

lizira

n

Št. umrlih - povzročitelj pod vplivom alkohola Št. kršitev - vožnja pod vplivom alkohola (x100)

* - do 30.9.2014

Število umrlih zaradi alkoholiziranega povzročitelja se v zadnjem obdobju zmanjšuje, razen v letu 2012 (število ugotovljenih kršitev je v grafu zaradi boljšega prikaza deljeno z 100). V letu 2010 je bilo ugotovljenih 424 kršitev vožnje pod vplivom alkohola na eno smrtno žrtev zaradi vožnje pod vplivom alkohola – v letu 2013 se je število kršitev povečalo na 646 na eno smrtno žrtev. Razloga sta verjetno večje zavedanje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola ter manjši obseg nadzora prometa s strani policije kot je bil pred leti.

Stran 63 od 78

Graf 24: Št. ugotovljenih kršitev – vožnja pod vplivom alkohola po starostnih skupinah 2011 – 2013

Število ugotovljenih kršitev - vožnja pod vplivom alkohola po starostnih skupinah (2011-2013)

0 0 350

2892

4566

10673

88057883

4184

942136 60

2000

4000

6000

8000

10000

12000

do 7 let od 7 do 13let

od 14 do17 let

od 18 do21 let

od 22 do25 let

od 26 do35 let

od 36 do45 let

od 46 do55 let

od 56 do65 let

od 66 do75 let

od 76 do85 let

86 let inveč

Starostni razred

Št. u

goto

vlje

nih

kršit

ev -

alko

hol

Glede na starostne skupine kršiteljev vožnje pod vplivom alkohola je 26 % kršiteljev v starostni skupini od 26 do 35 let, v starostni skupini od 26 do 55 let pa kar 67 % kršiteljev.

Na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 je kritična meja števila umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola v letu 2015 27 umrlih, v letu 2016 pa 26 umrlih.

Ključne naloge v letu 2015 in 2016 na področju alkohola bodo:- osveščanje javnosti in drugi preventivni ukrepi za preprečevanje udeležbe v prometu pod

vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi v sodelovanju pristojnih resorjev, stoke in nevladnega sektorja,

- izvajanje medijskih aktivnosti za osveščanje glede alkohola v prometu,- izvajanje preventivnih dogodkov glede problematike alkohola v prometu,- strokovni posveti in konference na temo alkohola v prometu,- izvajanje nadzora nad vozniki pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc,- izvajanje rehabilitacijskih programov za kršitelje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje,- evalvacija rehabilitacijskih programov.

Preventivni in represivni ukrepi se v okviru nacionalnih akcij izvedejo najmanj štirikrat letno, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Za učinkovito alkoholno politiko in posledično zmanjšanje števila in deleža alkoholiziranih voznikov je odločilnega pomena celovit pristop za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.

Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za zdravjeTermin izvedbe: 15. – 24. maj 2015

1. – 7. junij 20156.- 15. november 20151. – 20. december 2015

Stran 64 od 78

7.3 Varnost pešcev

Pešci so v dolgoročnem obdobju zagotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Večina nesreč, v katerih so udeleženi pešci, so posledica prevelike hitrosti na območjih prehodov za pešce, neupoštevanje prednosti, slabše vidnosti pešcev in slabšanja psihofizičnih sposobnosti starejših pešcev.

Tabela 13: Število prometnih nesreč in posledic pešcev

LETOŠt.

prometnih nesreč

Št. prometnih nesreč s telesno

poškodbo

PoškodbeSkupaj

poškodbe (H+L)

delež umrlih pešcev

delež prometnih nesreč z udeležbo pešcev

Smrt Huda tel. poškodba

Lažja tel. poškodba

2011 756 717 21 134 554 688 15% 3%2012 692 665 19 107 527 634 15% 3%2013 614 589 20 99 478 577 16% 3%2014* 439 411 8 81 327 408 10% 3%

primerjava 13/11 -19% -18% -5% -26% -14% -16%* - do 30.9.2014

Število prometnih nesreč z udeležbo pešcev se v zadnjih letih zmanjšuje (primerjava 2013/2011 -19 %). Število umrlih pešcev ostaja približno enako – v letu 2013 se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za enega umrlega oz. za 5 %. Število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo za 26 %, število lažje telesno poškodovanih pa za 14 %. Delež prometnih nesreč z udeležbo pešcev je samo 3 %, je pa zaradi njihove ranljivosti delež umrlih pešcev 5 x večji – v letu 2013 je delež umrlih pešcev znašal 16 %.

V prvih 9 mesecih letošnjega leta, se je število prometnih nesreč z udeležbo pešcev povečalo za 4 %, število umrlih pešcev pa se je zmanjšalo za 50 % oz. umrlo je 8 pešcev (8 manj kot v lanskem obdobju). Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 40 %.

Stran 65 od 78

Graf 25: Starostne skupine umrlih in hudo tel. poškodovanih pešcev v obdobju 2011 – 2013

Starostne skupine umrlih in hudo tel. poškodovanih pešcev v obdobju 2011 - 2013

3 1 4 3 6 9 146 11

2

20 2410

23 2326

48

69

6668

28

10

10

20

30

40

50

60

70

80

90

od 0 dovključno 7

od 8 dovključno

14

od 15 dovključno

17

od 18 dovključno

24

od 25 dovključno

34

od 35 dovključno

44

od 45 dovključno

54

od 55 dovključno

64

od 65 dovključno

74

od 75 dovključno

84

od 85 inveč

Št. u

mrli

h in

hud

o te

l. po

šk.

Št. umrl ih Št. hudo tel . pošk.

Največ umrlih in hudo telesno poškodovanih pešcev v obdobju 2011 – 2013 je bilo v starostni skupini od 55 do 64 let in od 75 do vključno 84 let. V omenjenih skupinah je bilo prav tako največ umrlih pešcev. 50 % vseh hudo poškodovanih in umrlih pešcev je starih med 55 in 84 leti.

Graf 26: Število umrlih pešcev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

Število umrlih pešcev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

3 45 6 6 6 6 7 7 8

10 10 11 1215 15 15 16 16

23

2830

34

9 9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Št. u

mrli

h na

mili

jon

preb

.

13 EU povp. 2012

Evropska primerjava umrlih pešcev na milijon prebivalcev umešča Slovenijo na 11. mesto med državami članicami EU (9 umrlih na milijon prebivalcev). Najbolj uspešni državi sta Švedska s 3 umrlimi pešci na milijon prebivalcev in Nizozemska s 4 umrlimi pešci na milijon prebivalcev. Evropsko povprečje je v letu 2012 znašalo 13 umrlih pešcev na milijon prebivalcev.

Na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 je kritična meja števila umrlih pešcev v letu 2015 17 umrlih, v letu 2016 pa 16 umrlih.

Stran 66 od 78

Ključne naloge bodo v letih 2015 in 2016 na področju varnosti kolesarjev prvenstveno usmerjene:- obvestilo in poziv občinskim SPV za izvedbo aktivnosti za večjo varnost pešcev,- prošnja lokalnimi in nacionalnim medijem za brezplačno predvajanje TV in radijskih spotov Bodi previden,- delavnice za starejše udeležencev v cestnem prometu v sodelovanju z upokojenskimi društvi,- žrebanje in podelitev nagrad za učence in stare starše, ki so izvajali aktivnosti Bodi previden,- izvedba preventivnih dogodkov na temo pešcev, ob začetku zimskega dela akcije Bodi previden.

Ukrepi za nadzor nad ravnanjem pešcev v prometu se izvedejo dvakrat letno, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela za izvedbo preventivne akcije. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

Nosilec aktivnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometaTermin izvedbe: - od 2. do 15. februarja 2015

- od 1. do 18. oktobra 2015

7.4 Uporaba varnostnega pasu in ustreznih zadrževalnih sistemov

Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v osebnih in lahkih dostavnih vozilih v primeru prometne nesreče. Uvajanje varnostnih pasov v vozila predstavlja v vseh letih obstoja avtomobilske industrije doslej največji korak k izboljšanju pasivne varnosti potnikov med trčenjem. Manjša stopnja privezanosti ob trčenju, nedvomno pomeni večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti.

V letu 2013 je na slovenskih cestah umrlo 18 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo mogoče ugotoviti, da varnostnega pasu v času nesreče niso uporabljali. Delež neuporabe je v tem primeru znašal 44 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 je bila stopnja neuporabe varnostnih pasov pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov 5 % (39 %) manjša, pri hudo in lažje telesno poškodovanih pa je bila enaka – 20 %. V letu 2011 je bila stopnja neuporabe varnostnega pasu pri umrlih 28 %, pri hudo telesno poškodovanih 14 %, pri lažje pa enaka kot v 2012 in 2013 – 3 %.

Tabela 14: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečahvarnostni

pas Umrli Huda telesna poškodba

Lažja telesna poškodba

vozniki OA 2011 2012 2013 2011 2012 2013 2011 2012 2013uporabljal 28 28 17 172 133 122 3917 3610 3512ni uporabljal 13 20 18 33 38 31 114 110 124neznano 6 3 6 24 16 4 167 153 158skupaj 47 51 41 229 187 157 4198 3873 3794% uporabe 60% 55% 41% 75% 71% 78% 93% 93% 93%% neuporabe 28% 39% 44% 14% 20% 20% 3% 3% 3%

Stran 67 od 78

V letu 2014 je delež umrlih voznikov osebnih avtomobilov, ki v času prometne nesreče niso uporabljali varnostnega pasu padel na 17 % (5 umrlih), delež voznikov ki so uporabljali varnostni pas pa je narasel na 70 % (21 umrlih). Prav tako se je zmanjšal delež pri hudo telesno poškodovanih, ki je znašal 15 %.

V zadnjih treh letih je umrlo 8 voznikov tovornih vozil. Ugotovljeno je bilo, da samo eden uporabljal varnostni pas. V lanskem letu se je 15 voznikov tovornih vozil huje telesno poškodovalo, 11 jih je uporabljalo varnostni pas (73 %). V letošnjem letu je umrl 1 voznik tovornega vozila, ki pa je v času prometne nesreče uporabljal varnostni pas.

V obdobju 2011 – 2013 se je neuporaba varnostnega pasu pri umrlih potnikih v motornih vozilih (osebni avtomobil, tovorno vozilo in avtobus) povečevala (tabela spodaj).

Tabela 15: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih potnikih v motornih vozilih

LETOUporaba varnostnega pasu

Da ne neznano2011 8 10 22012 6 9 32013 6 10 12014* 9 5 0

- do 30.9.2014

V letu obdobju 2011 – 2013 je umrlo kar 29 potnikov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu. Delež neuporabe varnostnega pasu je narasel na 59 %. V letu 2014 se je delež neuporabe zmanjšal na 36 %. Delež uporabe pasu se je minimalno zmanjševal, v letu 2014 pa se je povečal na 64 %.

Tabela 16: Uporaba varnostnega pasu pri umrlih potnikih v motornih vozilih v %

LETOUporaba varnostnega pasu

v %Da ne neznano

2011 40% 50% 10%2012 33% 50% 17%2013 35% 59% 6%2014* 64% 36% 0%

- do 30.9.2014

Primerjava pripetosti voznikov v nekaterih država EU kaže, da se Slovenija nahaja med državami, kjer se vozniki bolj pogosto pripenjajo. V Franciji, Švedski in Nemčiji kar 98 % voznikov osebnih vozil uporablja varnostni pas. V Sloveniji se po podatkih iz leta 2011 pripenja 93 % voznikov osebnih vozil. Najmanjši odstotek je pri dveh Mediteranskih državah Grčiji in Italiji – 71 % oz. 70 %.

Stran 68 od 78

Graf 27: Odstotek uporabe varnostnega pasu voznikov osebnih vozil v nekaterih državah EU v letu 2005 in 2012

Odstotek uporabe varnostnega pasu voznikov osebnih vozil v nekaterih državah EU v letu 2005 in 2012 (oz. zadnjem letu z razpoložjivimi podatki)

97%92%

96%

71% 74%

92%86%

90% 87% 86% 88% 86%

74%83%

67%

80% 77%71%

76%

65%

77% 74%

98% 98% 98% 97% 97% 96% 96% 95% 94% 93% 92% 92% 91% 89% 86% 86% 84% 80% 80% 80%

71% 70%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

Ods

tote

k up

orab

e va

rnos

tneg

a pa

su

2005

2012

V spodnjem grafu imamo prikazano število kršitev neuporabe varnostnega pasu v zadnjih letih. Število ugotovljenih kršitev neuporabe varnostnega pasu se je v letu 2013 zmanjšala v primerjavi z letom 2011. V letu 2013 je bilo ugotovljenih 46.201 kršitev oz. 17 % manj kot v letu 2011.

Graf 28: Ugotovljene kršitve pri neuporabi varnostnega pasu

Število ugotovljenih kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu v obdobju 2011-2014*

53052

45413 46201

40000

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

2011 2012 2013 2014*

Štev

ilo k

ršite

v - n

eupo

rabe

var

n. p

asu

Število ugotovljenih kršitev neuporabe varnostnega pasu se razlikuje glede na starostno skupino kršitelja. Najpogostejši kršitelji neuporabe varnostnega pasu so iz starostne skupine med 26 in 35 leti (26 %) in starostne skupine med 36 in 45 leti (22 %).

Graf 29: Število ugotovljenih kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu po starostnih skupinah (2001-2013)

Stran 69 od 78

Število ugotovljenih kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu po starostnih skupinah (2011-2013)

0 7 655

9318

13582

34461

28899

23437

12993

3523931 500

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

do 7 let od 7 do13 let

od 14 do17 let

od 18 do21 let

od 22 do25 let

od 26 do35 let

od 36 do45 let

od 46 do55 let

od 56 do65 let

od 66 do75 let

od 76 do85 let

86 let inveč

Starostni razred

Št. u

goto

vlje

nih

kršit

ev -

neup

orab

a va

rn.

pasu

Ključne naloge in ukrepi o uporabi varnostnega pasu bodo v 2015 in 2016 usmerjene:- poostren nadzor uporabe varnostnega pasu s strani policije in redarstva,- izvedba preventivne akcije o uporabi varnostnega pasu in preventivnega programa

Pasavček,- umestitev vsebin o uporabi varnostnega pasu v izobraževanje voznikov avtobusov in

tovornih vozil- izvedba preventivnega projekta Pasavček (projektno delo po vrtcih in šolah, letos na novo

izvedba dveh enodnevnih usposabljanj za strokovne delavce na vrtcih in šolah),- izvedba predavanj za starše »Prva vožnja varna vožnja« v sodelovanju z občinskimi SPV,- spodbujanje staršev, vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev in odgovornih oseb v podjetjih za

prevoz potnikov k uporabi varnostnih pasov ter otroških sedežev.

Preventivna akcija za nadzor nad uporabo varnostnih pasov se izvede dvakrat letno, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

Nosilec aktivnosti: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometaTermin izvedbe: - od 9. – 15. marca 2015

- od 7. – 20. septembra

7.5 Varnost otrok in začetek šolskega leta

Začetek šolskega leta je že tradicionalno povezan s preventivnimi akcijami za večjo prometno varnost zlasti otrok, seveda pa ne le njih, temveč vseh udeležencev v prometu. Ko se začne novo šolsko leto, morajo biti vozniki še posebej pozorni in previdni, da se šolarji zopet vračajo na šolske poti. Ob tem je pomembna skrb za prvošolčke, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pa tudi skrb za ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebnih kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu.

Stran 70 od 78

Tabela 17: Število umrlih in poškodovanih otrok v prometnih nesrečah

LETOPosledice Skupaj

poškodbe (H+L)

delež umrlih otrok

Brez pošk.

Huda tel.pošk.

Lažja tel.pošk. Smrt

2011 91 43 512 6 555 4%2012 64 39 443 3 482 2%2013 46 26 393 3 419 1%2014* 62 26 335 2 361 2%

primerjava 13/11 -61% -72% -18% -80% -25%

* - do 30.9.2014

Otroci (0 do 14 let starosti) spadajo med najbolj ranljivo starostno skupino udeležencev v prometu. So najmlajši udeleženci v cestnem prometu, prav tako so tudi najbolj nepredvidljivi. So starostna skupina, ki ji je potrebno nameniti največ pozornosti. V letu 2013 so na slovenskih cestah umrli 3 otroci, kar je 50 % manj kot v letu 2011. Prav tako se je močno zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih otrok; v letu 2013 se je hudo telesno poškodovalo za 72 % manj otrok kot v letu 2011. Lažje telesno poškodovanih je bilo 18 % manj otrok. Delež umrlih otrok je v letu 2013 znašal 1 %. V letu 2014 sta do konca septembra umrla 2 otroka, hudo poškodovanih pa je bilo prav toliko kot v celotnem letu 2013.

Starostno skupino otrok delimo na mlajše otroke (do vključno 7 let starosti) in starejše otroke (od 8 do vključno 14 let starosti). V obdobju 2011 – 2013 je kar 75 % umrlih otrok bilo mlajših od 8 let starosti, v večini primerov so vsi bili potniki v vozilih.

Tabela 18: Umrli udeleženci – otroci v prometnih nesrečah

LETOvrsta udeleženca

kolesar ostalo pešec potnik

2011 0 1 1 42012 0 0 1 22013 1 0 2 02014* 0 0 0 2skupaj 1 1 4 8

* - do 30.9.2014

V obdobju od 1.1.2011 do 30.9.2014 je skupaj umrlo 14 otrok. Od 14 umrlih otrok jih je 8 umrlo kot potniki v vozilu, 4 kot pešci ter po eden kot kolesar in ostalo.

Stran 71 od 78

Graf 30: Število umrlih otrok na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

Število umrlih otrok na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

0,0 0,0

0,71,0 1,1 1,1 1,1 1,3 1,3 1,4 1,4

1,7 1,82,0 2,1 2,3 2,3 2,4 2,4

2,62,9

3,43,8

4,9

1,5 1,6

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

Islandija Cipe

rIrs

ka

Velika Brit

anija

Švedska**

Italija

Nemčija

Danska

Španija

Portugals

kaČešk

a

Slovenija

Nizozemska

Avstrija

Hrvaška

FinskaGrči

ja

Francija

Madžarsk

a

Slovaška

Malta**

Poljska

Latvija

Belgija

Luksemburg

Romunija

Št. u

mrli

h na

mili

jon

preb

.

1,8 EU povp. 2012

Primerjava umrlih otrok v državah EU uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami članicami z 1,5 umrlega otroka na milijon prebivalcev. Povprečje držav Evropske unije znaša 1,8 umrlega na milijon prebivalcev (leto 2012 – brez podatkov za Estonijo in Bolgarijo). Najbolj uspešni državi sta bili Islandija in Ciper – brez umrlih otrok, sledi pa jima Irska z manj kot enim umrlim na milijon prebivalcev.

Ukrepi za večjo varnost v prometu se izvedejo enkrat letno, aktivnosti po šolah potekajo skozi celo šolsko leto, pri tem nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela za izvedbo preventivne akcije. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

Ključne naloge in ukrepi o varnosti otrok bodo v 2015 in 2016 usmerjene:- izvedba nacionalne preventivne akcije ob začetku šolskega leta,- zagotavljanje in distribucija gradiv za aktivnosti po šolah,- varovanje prostovoljcev ob začetku šolskega leta,- izvedba preventivnih prireditev in akcij na terenu,- zagotavljamo vrsto gradiv za otroke, ki opozarjajo na osnovna najnujnejša pravila ravnanja

v prometu,- spodbuja delovanje šolske prometne službe učencev in odraslih, ki na nevarnejših mestih

in prehodih v okolici šole pomagajo učencem pri prečkanju ceste,- pred začetkom šolskega leta pregled šolskih poti,- na podlagi načrtov varnih šolskih poti, s katerimi učitelji seznanijo starše in otroke ob

začetku šolskega leta ter jih opozorijo na najpogostejše nepravilno vedenje in nevarnosti na šolskih poteh,

- zavarovalnice in občinski sveti za preventivo zagotovijo vsem prvošolčkom rumene rutice, simbol začetnikov v prometu,

- zagotovitev knjižice Prvi koraki v svetu prometa, v kateri so predstavljena osnovna pravila za pešce, ki jih mora poznati otrok, in načini učenja otrok za varno vedenje v prometu.

Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Stran 72 od 78

http://www.spv-rs.si/clanki.php?id=29#Rumena%20rutica

http://www.spv-rs.si/clanki.php?id=29#Na%C4%8Drt%20varnih%20%C5%A1olskih%20poti

http://www.spv-rs.si/clanki.php?id=29#Pregled%20varnih%20%C5%A1olskih%20poti

Termin izvedbe: - 24. avgust – 13. septembra 2015

7.6 Varnost kolesarjev

Kolesarju kot pomembnemu in enakovrednemu udeležencu v prometu, mu je potrebno posvečati posebno pozornost tako v sklopu oblikovanja celotne prometne infrastrukture kot v preventivnem opozarjanju na njegovo varnost v cestnem prometu. Aktivnosti morajo biti usmerjene v osveščanje voznikov motornih vozil na večjo previdnost in zmanjšanje povprečnih hitrosti in kolesarjev na vožnjo v nasprotju s prometnimi pravili.

Tabela 19: Število prometnih nesreč in posledic kolesarjev

LETOŠt.

prometnih nesreč

Št. prometnih nesreč s telesno

poškodbo

PoškodbeSkupaj

poškodbe (H+L)

delež umrlih

kolesarjev

delež prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev

Smrt Huda tel. poškodba

Lažja tel. poškodba

2011 1314 1130 14 147 965 1112 10% 6%2012 1381 1193 12 198 991 1189 9% 6%2013 1288 1151 16 154 991 1145 13% 7%2014* 1104 973 11 151 786 937 13% 8%

primerjava 13/11 -2% 2% 14% 5% 3% 3%

* - do 30.9.2014

Prav tako kot pešci, tudi kolesarji spadajo med ranljive udeležence v cestnem prometu. Kljub temu da število prometnih nesreč s kolesarji pada, se je delež prometnih nesreč s udeležbo kolesarjev malenkostno povečal (7 %). Število umrlih kolesarjev se je v letu 2013 povečalo v primerjavi z letom 2011 za 14 %. Prav tako beležimo povečanje pri hudo telesno poškodovanih – za 5 % in pri lažje telesno poškodovanih za 3 %. Delež umrlih kolesarjev se je povečal na 13 %. V letu 2014 (do konca septembra) je umrlo 11 kolesarjev oz. 2 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju (-15 %). Število hudo telesno poškodovanih je naraslo za 17 %.

Graf 31: Število umrlih kolesarjev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

Število umrlih kolesarjev na milijon prebivalcev v državah EU v letu 2012

0

1,21,6 1,7 1,9 1,9

2,2 2,53,0

3,5 3,8 3,94,7 4,8 5,0 5,0

6,2 6,2

7,2 7,47,8 8,0

8,4 8,7

5,8

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Št. u

mrli

h na

mili

jon

preb

.

4,5 EU povp. 2012

Število umrlih kolesarjev na milijon prebivalcev v letu 2012 je bilo najmanjše na Islandiji (brez umrlih) ter na Cipru in Španiji (1,2 in 1,6 umrlega na milijon prebivalcev). V Sloveniji je v letu 2012 umrlo 5,8 kolesarjev na milijon prebivalcev, kaj jo uvršča na 17. mesto med državami EU.

Stran 73 od 78

Povprečje EU v letu 2012 je znašalo 4,5 umrlega kolesarja na milijon prebivalcev. V letu 2013 se je število umrlih kolesarjev v Sloveniji povečalo na 7,8 na milijon prebivalcev, kar nas uvršča na rep držav EU.

Ključne naloge bodo v letih 2015 in 2016 na področju varnosti kolesarjev prvenstveno usmerjene:

- izvedba kolesarskega festivala v sodelovanju nevladnimi organizacijami (REC, itd.), - izvedba delavnic in usposabljanj za večjo varnost kolesarjev,- izvedba kolesarskih izpitov v osnovnih šolah, - izvedba dolgoletnih aktivnosti po osnovnih šolah: zapisniki za pregled varnih koles, nalepke

in testne čelade za mentorje prometne vzgoje,- izvedba preventivnih dogodkov v sodelovanju z občinskimi SPV »Bistro glavo varuje

čelada« s promocijo varnega kolesarjenja, brezhibne opremljenosti koles ter uporabo zaščitne čelade,

- izvedba spomladanske akcije »V troje« v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom,- izvedba delavnic za starejše kolesarje v sodelovanju z društvi upokojencev,- organizacija in izvedba državnega tekmovanja Kaj veš o prometu ter nudenje strokovne

podpore za izvedbo občinskih in regionalnih tekmovanj Kaj veš o prometu,- izvedba aktivnosti kot so Bistro glavo varuje čelada, Varno kolo,- izvedba prireditev za večjo varnost kolesarjev.

Na podlagi Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 je kritična meja števila umrlih kolesarjev v letu 2015 in 2016 11 umrlih.

Preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev se izvede enkrat letno, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.

Nosilec aktivnosti: Javna agencija RS za varnost prometaTermin izvedbe: 4. – 31. maj 2015

8 FINANCIRANJE IN URESNIČEVANJE CILJEV RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Uresničevanje Resolucije NPVCP je v letu 2013 potekalo v skladu s predvidenimi cilji in roki za izvedbo posameznih aktivnosti. Temeljna cilja, zmanjševanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih oseb zaradi posledic prometnih nesreč, sta bila v letu 2013 uresničena in omogočata, da bi do konca leta 2022 dosegli zastavljena cilja v Resoluciji NPVCP. Uresničevanje cilja zmanjševanja števila umrlih nam pokaže, da po predvidevanjih bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili, saj je do 1.12.2014 na slovenskih cestah umrlo v prometnih nesrečah 100 ljudi ter imamo 743 hudo telesno poškodovanih oseb. Slovenija trenutno sledi cilju zmanjševanja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v cestnem prometu.

Uresničeni so cilji pri posameznih ciljnih skupinah in področjih kot so hitrost, starejši vozniki in voznice, mladi vozniki in potniki, otroci in vozniki enoslednih motornih vozil. V skladu z Resolucijo

Stran 74 od 78

NPVCP pa ni bil uresničen cilj zmanjševanja števila mrtvih med alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč, med kolesarji in pešci, zato so v obdobni načrt vgrajeni sistemski dodatni ukrepi pri različnih področjih in ciljnih skupinah. Potrebno bo uveljaviti tudi druge ukrepe (predvsem infrastrukturne, izobraževalne, vzgojne in medijske, sofinanciranje aktivnosti nevladnih organizacij), da bi zagotovili večjo varnost cestnega prometa in posameznim ciljnim skupinam.

Obdobni načrt je oblikovan tako, da ustvarja možnosti, ki celotni družbi in posameznikom omogočajo vključitev v prizadevanja za zmanjšanje števila in posledic prometnih nesreč. Le skupna predanost načelom varnosti prometa bo spremenila oseben odnos in obnašanje ljudi v prometu, da bo cesta varna za vsakega. Bolj kot bo varna v naših okoljih kjer živimo, višja bo stopnja varnosti cestnega prometa v naši državi in hitreje se bomo uvrstili med evropske države s trdnim in vrednotno razvitim sistemom.

Na ravni lokalnih skupnosti so v letu 2014 stekli tudi postopki za revitalizacijo občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pripravo in sprejem lokalnih programov varnosti cestnega prometa. V lokalnih skupnostih so odgovorno in strokovno pristopili k pripravi programov, vendar se srečujejo z velikimi problemi pri financiranju ustreznih ukrepov (predvsem ukrepov za umirjanje prometa in ukrepov za večjo varnost pešcev in kolesarjev) ter izvajanja nacionalnih preventivnih akcij. Problema, ki smo ju odkrili v večini občin, se pri manjših občinah odražata na področju primerne kadrovske politike, pri vseh pa pri zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za izvedbo predvidenih nalog.

Velika praznina je tudi na področju primerne ozaveščenosti oziroma izobraževanja tako ljudi, ki neposredno sodelujejo pri programih, kot tudi pri ljudeh, ki so le »ciljna publika« programa. Kljub roku zapisanem v Resoluciji NPVCP, še vedno veliko občin ni sprejelo programa kot sestavni, temeljni in sistemski del vzpostavljanja večje varnosti in ozaveščanja ljudi na področju prometne varnosti.

Zavedati se je treba, da tovrstni sistemi nikjer ne pokažejo rezultatov na kratek rok, temveč so sestavni del procesa ali dela varnostne politike in kulture neke države, ki se odražajo v stabilnem sistemu skozi dolgoročna obdobja. Ravno zato je in bo treba tak način izvajati obdobni načrt na vseh ravneh družbe (lokalna, regionalna…), še zlasti na lokalni ravni ter skladno z akcijskim planom EU na področju varnosti cestnega prometa do leta 2020 izdelati programe do navedenega ciljnega leta.

Večja ozaveščenost občanov, kako pomembna je ustrezna ureditev naselij in prometnic, pomeni tudi bistveno večje zahteve za hitro ukrepanje. Ljudje upravičeno zahtevajo, da se roki, v katerih je predvideno reševanje nevarnih mest za pešce, kolesarje, otroke pa tudi druge udeležence v prometu, bistveno skrajšajo. Naravnost nesprejemljivo je, da vemo za nevarno mesto (t.i. črno točko), pa lahko njeno ustrezno rešitev napovemo šele po nekaj letih. Največ težav imajo lokalne skupnosti, ki nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi lahko sofinancirali ukrepe na državnih cestah v naseljih, kar je eden izmed pogojev, da se razreševanje določenega problema z dodatnimi finančnimi sredstvi proračuna uvrsti v program Direkcije RS za ceste.

Podobne težave so pri zagotavljanju sredstev s strani države za preventivno medijske projekte varnosti cestnega prometa, ki bi bili nujno potrebni za ozaveščenost udeležencev v prometu, za spreminjanje njihovih stališč do ključnih problemov (hitrost, alkohol), kar je pogoj za spremembe vedenja. AVP kot osrednja organizacija za varnost cestnega prometa je financirana večinoma iz

Stran 75 od 78

proračuna RS in nima zagotovljenih zadostnih sredstev za izvajanje redne dejavnosti v potrebnem obsegu niti nima sredstev, da bi se vključila v projekte za večjo varnost cestnega prometa, ki jih podpira (in sofinancira) EU. Agencija ima v skladu z veljavno zakonodajo in sklepom o ustanovitvi možnost pridobivanja lastnih sredstev in njihov delež z leti povečuje. S spremembo področne zakonodaje bi bila možnost zagotoviti agenciji namenska finančna sredstva iz naslova opravljanja vozniških izpitov, tehničnih pregledov, izobraževanja voznikov, homologacij, tiskovin, ipd. in s tem razbremeniti proračun RS. Tako bi vzpostavili sistemske pogoje in okolje za učinkovito delovanje in manjšo odvisnost AVP od proračunskih sredstev za izvajanje javnih nalog na področju varnosti cestnega prometa skladno z Resolucijo NPVCP.

Po podatkih Evropske komisije iz leta 2013 so v EU družbenoekonomski stroški prometnih nesreč ocenjeni na okrog 2 % BDP Evropske unije. Iz študije »Vrednotenje družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč na cestah (naročnik DRSC, oktober 2014) je razvidno, da skupni stroški prometnih nesreč v letu 2012 v Sloveniji znašajo 2,1 % bruto domačega proizvoda v tistem letu. Skupni stroški prometnih nesreč so v letu 2012 znašali okrog 1,3 milijarde evrov, od tega stroški povezani z udeleženci 0,7 mio evrov in stroški, povezani s samimi nesrečami, 0,6 mio evrov. Čeprav je človeško življenje neprecenljivo je vrednost življenja najmočnejša komponenta stroškov in je ocenjena za eno smrtno žrtev v prometni nesreči na 1.601.335,00 evrov, in eno hudo telesno poškodovano osebo na 193.689,00 evrov.

Finančna sredstva resornih ministrstev in DARS-a za zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa so zagotovljena v skladu s finančnimi načrti za leti 2015 v višini 37.577.554 evrov:

- Ministrstvo za infrastrukturo v višini 1.050.000 evrov,- Javna agencija RS za varnost prometa v višini 184.500 evrov,- Direkcija RS za infrastrukturo v višini 3.189.994 evrov,- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v višini 55.000 evrov,- Ministrstvo za zdravje v višini 28.286.060 evrov,- Ministrstvo za notranje zadeve – Policija v višini 447.000 evrov- Družba za avtoceste Republike Slovenije v višini 4.365.000 evrov.

Država glede na višino družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč na eni strani ter na drugi strani višine finančnih sredstev, ki jih vlagajo resorna ministrstva za zagotavljanje varnosti cestnega prometa, ne omogoča zagotavljanje uresničevanja ciljev nacionalnega programa do leta 2022, saj so vložena finančna sredstva resornih ministrstev premajhna.

Ob tem tudi nevladne organizacije kot so Zveza ZŠAM, AMZS, Zavod varna pot, Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske (Zavod Vozim), Slovenski Karitas, Združenje DrogArt in kolesarske mreže opravijo veliko dela s prostovoljci na terenu, vendar za to nimajo sofinanciranih njihovih aktivnosti s strani države. Celotna ocena stroškov za izvajanje aktivnosti za varnost cestnega prometa s strani nevladnih organizacij za leto znaša 1.657.536,54 evrov. Pri pregledu izvajanja aktivnosti nevladnih organizacij za leto 2015 je razvidno, da posamezne organizacije za aktivnosti vlagajo lastne resurse (npr. ocena ure prostovoljca na terenu) in so finančno ovrednoteni skupno na 670.754 evrov:

- Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (Zavod Vozim): 358.054,00 evrov- Avtomoto zveza Slovenije: 144.700,00 evrov- Zavod varna pot: 33.000,00 evrov- Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske (Zavod Vozim): 58.500 evrov

Stran 76 od 78

- DrogArt: 46.100 evrov- Kolesarska mreža Obala: 9.500 evrov,- Društvo Gekolina: 10.450 evrov.

Iz tega zornega kota je potrebno žal zaključiti, da aktivnosti za večjo varnost cestnega prometa s strani države, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij "ugašajo" zaradi ne zagotovljenega sistemskega vira financiranja, katerega imajo vzpostavljenega v posameznih in prometno varnostno najbolj učinkovitih državah.

Iz tega naslova obdobni načrt kot prioriteto postavlja projekt izgradnje stabilnega in trajnega vira financiranja varnosti cestnega prometa v RS, ki bo zagotovil, da bomo tako kot leta 2010 v letu 2022 ponovno prepolovili število mrtvih in hudo telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa. Ta cilj smo si v Sloveniji zadali z Resolucijo o nacionalne programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 (Uradni list RS, št. 39/13) ter Evropskim akcijskim programom varnosti cestnega prometa do leta 2020 z naslovom »Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-Socialnemu Odboru In Odboru Regij: Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020 , št. 12603/10«.

Saj je v nasprotnih primerih izvajanje Resolucija NPVCP, ko bi bila potrebna interventna sredstva za izvedbo nujnih ukrepov, izvajanja ukrepov nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ali v primerih, ko bi se lahko Slovenija vključila v velike mednarodne projekte, zaradi pomanjkanja sredstev, omejeno. V Sloveniji bi morali (npr. iz sredstev koncesnin za vsebine s področja cestnega prometa, sredstev obveznega zavarovanja v cestnem prometu, izobraževanje za voznike, itd.) zagotoviti sredstva za uresničevanje Resolucije NPVCP.

Ob vseh ugotovitvah o stanju varnosti v cestnem prometu je potrebno reči, da zahteva Resolucija NPVCP uresničevanje delnih ciljev, ker je vsaka nesreča, zaradi katere pride do poškodb ali celo smrti, ena nesreča preveč. Za humano in sodobno družbo so prometne nesreče in njihove posledice nesprejemljive. Tako kot nekatere najvarnejše v Evropi, je Republika Slovenija z Resolucijo o NPVCP sprejela izjavo o sprejemu Vizije nič kot dolgoročne vizije našega razmišljanja in dela. Da bi uresničili cilje, bo potrebno v prihodnih letih povečati prizadevanja za večjo varnost cestnega prometa ter izboljšati cestno infrastrukturo, dograditi manjkajočo avtocestno infrastrukturo ter posodobiti železniško infrastrukturo z namenom, da se razbremeni cestni promet s prevozom blaga.

Ob ugodnih trendih v preteklih letih je potrebno opozoriti, da se stanje prometne varnosti v leti 2015 in 2016 lahko celo slabša. Zato je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, na svoji 3. redni seji, 26. Novembra 2014 pozval vse nosilce projektov k oblikovanju načrta dodatnih aktivnosti in možnih intervencijskih ukrepov za posamezna leta.

9 ZAKLJUČEK

Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa opredeljuje sistemske in kratkoročne procese in rešitve, ki temeljijo na znanstvenem in interdisciplinarnemu delu, dognanjih in ugotovitvah prometno-varnostne stroke. Prvi njegov cilj je prizadevanje za zmanjšanje najhujših

Stran 77 od 78

posledic prometnih nesreč na cestah (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga želimo doseči z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa, z zagotavljanjem politične volje in družbene podpore.

Vzpostavitev učinkovitega prometno-varnostnega sistema na slovenskih cestah je mogoča le ob analizi in odpravi ključnih družbenih problemov, od katerih je odvisna varnost. Različne vloge posameznika kot udeleženca v cestnem prometu in vpliv celotne družbe nam narekujejo iskanje najprimernejših sinergijskih ukrepov različnih institucij in panog v izredno prepletenem in interdisciplinarnem sistemu.

Sinergijski učinek obdobnega načrta bo dosežen le z izboljšanjem našega obnašanja v vlogi udeležencev v cestnem prometu, z vzpostavitvijo prilagojenih pravil, programov in ukrepov, ter z vključitvijo javnega in zasebnega sektorja z namenom, da se razširi koordinacijo in sodelovanje v programih in ukrepih, ki imajo za cilj zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb v cestnem prometu.

Z doslednim vodenjem, koordinacijo in nadzorom bo Medresorska delovna skupina Vlade RS za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 zagotavljala, da se temu področju varnosti nameni ustrezen poudarek, kar je možno doseči le z usklajenim delovanjem države, nevladnih organizacij ter državljanov, ki so vsakodnevno udeleženi v cestnem prometu.

Stran 78 od 78

Documents

OBDOBNI NAČRT ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI ... · Web viewinteligentni transportni sistemi (ITS), revitalizacija občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta področja