36, 37

www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

37

IGRE

NA

SREČ

O

OGLASNA PRILOGA

Sedemdeset odstotkov elektronskih igralnih aparatov z več igralnimi mesti na svetu proizvedemo v Sloveniji. Vodilni proizvajalci so Elektronček, Alfa Street in Gold Club.

Sedem od desetih je slovenskih

»Slovenija je na začetku

družbeno odgovornega

igralništva,« pravi Ingrid Gaberšček iz Casinoja

Bernardin.

Fot

o: E

lekt

ronč

ek

34 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

Urednik priloge: Branko Žnidaršič, tel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@fi nance.si

Igre na srečo so oglasna priloga časnika Finance.

Trženje: Marjeta Bitenc, Tel.: (01) 513 08 28E-pošta: marjeta.bitenc@fi nance.si

Računalniški prelom:Irena PodobnikLektoriranje: Julija KlančišarUrednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Redaktor:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

IGRE NA SREČO 35www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

info@casino-lj.si | Dunajska cesta 154, Ljubljana

Organiziramo tudi prednovoletne zabave.

Vabljeni na nepozabno doživetje v Grand Casino Ljubljana,

najrazkošnejšo igralnico v prestolnici. V ekskluzivnem

ambientu, ob prijaznem osebju in izbrani družbi boste

zagotovo uživali ob vznemirljivih igrah na igralnih mizah,

igralnih avtomatih ali v Poker Roomu. Zmago proslavite s

kulinaričnimi specialitetami ali pa jo zalijte z odličnimi

koktaili, vrhunskimi vini iz bogate vinske liste in drugimi

pijačami.

Dobrodošli v družbi veličastne zabave

GCL_Finance_140x190.ai 9/23/08 11:20:23 AM

Loterija Slovenije je v lanskem letu praznovala 35. obletnico samostojnosti.

Smo prireditelji klasičnih iger na srečo, med katerimi je vsekakor najbolj znana

in priljubljena igra Loto. Poleg Lota naš prodajni program sestavljajo še igre

Astro, 3 x 3 plus 6 ter Deteljica in srečke s trenutno znanim dobitkom, kamor

uvrščamo ekspres loterijo, hip loterijo, kviz ter izredno srečko.

Igre prirejamo na 1.160 prodajnih mestih, ki so neposredno povezana s centrom,

on-line povezava pa je plod lastnega razvoja. Imamo 160 specializiranih

prodajnih mest, prisotni smo na 300 bencinskih servisih Petrola ter na 400

enotah Pošte Slovenije.

Naša vizija ter poslanstvoLoterija Slovenije je od septembra 1998 organizirana kot delniška družba.

Delovanje družbe skladno z zakonom o igrah na srečo nadzira Urad Republike

Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, ki deluje v okviru Ministrstva za

fi nance.

Naša vizija je biti najboljši pri zaznavanju sanj igralcev in prevajanju le-teh v

igre ob upoštevanju družbeno odgovornega ravnanja.

Poslanstvo Loterije Slovenije je preko realizacije osnovnih človeških potreb po

igri zadovoljevati potrebe uporabnikov koncesijskih dajatev.

RezultatiV letu 2007 smo iz naslova prirejanja klasičnih iger na srečo realizirali skoraj 90

milijonov evrov prometa, kar predstavlja najvišji znesek doslej. Naš tržni delež

znaša okoli 57%, za uporabnike koncesijskih dajatev (Fundacija za fi nanciranje

invalidskih in humanitarnih organizacij ter Fundacija za fi nanciranje športnih

organizacij) pa smo v lanskem letu ustvarili 18,6 milijona evrov, kar predstavlja

kar 80% vseh koncesijskih dajatev obeh fundacij.

Najpomembnejša je igra Loto, ki z 82% deležem predstavlja večji del prometa

Loterije Slovenije. Loto prirejamo od daljnega leta 1962, čez čas se je spreminjala

in nadgrajevala: v letošnjem letu smo uvedli še več vrst dobitkov, tako da je

sedaj v igri Loto 18 različnih vrst dobitkov. Trend rasti beležimo tudi pri igrah s

trenutno znanim dobitkom, kjer ohranjamo vodilni tržni delež, medtem ko je

prodaja tombol v upadanju, kar je tudi svetovni trend.

Hitrost razvoja tehnologije v svetu presega vsa pričakovanja in tudi v Loteriji

Slovenije sledimo tem trendom. Smo člani Evropskega ter Svetovnega

loterijskega združenja, pripravljamo se na povezovanje z drugimi evropskimi

prireditelji iger na srečo, v pripravi imamo nove projekte, ob tem pa naš cilj tudi

v prihodnje ostaja družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo.

ww

w.lo

terij

a.si

Boštjan Potočnik,direktor IS Casino Tivoli Lesce

Igre na srečo delimo na klasične in posebne. Kaj so te igre in kdo jih lahko prireja, določa zakon o igrah na srečo (ZIS). Država od njih pobira svoj delež, iz dobičkov pa se financirajo tudi invalidske, humanitarne in športne organizacije.

Tako klasične kot posebne igre na srečo smejo prirejati le tisti, ki jim država za to podeli koncesijo. Pogoji za pridobitev so podrobno določeni v ZIS, o dodelitvi koncesije pa odloča vlada, ki prireditelje nadzira prek Urada RS za nadzor prire-janja iger na srečo (UNPIS).

Klasične igre na srečoKlasične igre na srečo so

številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. V Sloveniji imamo dva stalna prireditelja klasičnih iger na srečo. To sta Loterija Slovenije in Športna loterija. Prva ima koncesijo za osem iger na srečo.

Najbolj znana je Loto, poleg nje pa so še Ekspres loterija, Hip loterija, 3x3 plus 6, Deteljica, Izredna srečka, Kviz srečka in Astro. Športna loterija pa ima koncesijo za šest iger, in sicer Dobim podarim, Hitra srečka, Prve stave, Olimpijska srečka, Petica in Polo.

Klasične igre lahko prirejajo tudi občasni prireditelji. To so običajno razna društva, ki s tem zbirajo denar za svoje delovan-je. Občasnim prirediteljem je dovoljeno prirejati številčno lo-terijo, tombolo, srečelov in stave na športnih prireditvah, ki jih organizira prireditelj. Občasni prireditelj lahko enkrat na leto priredi le eno izmed naštetih iger na srečo.

Posebne igre na srečoPosebne igre na srečo se lahko

igrajo le v igralnicah ali igralnih salonih. Razlika med njimi je v tem, da je v igralnicah dovoljeno igrati vse igre na srečo – žive igre in igre na igralnih avtomatih, v igralnih salonih pa samo igre na igralnih avtomatih. Iz re gistra UNPIS je razvidno, da je v Slo-veniji izdanih 36 koncesij za

igralne salone in 13 koncesij za igralnice.

Posebne igre na srečo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na poseb-nih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih

Tako klasične kot posebne igre na srečo smejo prirejati le tisti, ki jim država za to podeli koncesijo

Posebne le v igralnicah, klasične tudi na gasilski veselici in konjskih dirkah

Najbolj znana klasična igra na srečo

Pri igri Loto, poenostavljeno povedano, med 39 številkami izbirate sedem številk. Če je izžrebanih vseh sedem številk, ki ste jih obkrožili, zadenete sedmico in se odpravite na dopust ali kar v pokoj in na pot okoli sveta, če je dobitek zares velik. Rekordni dobitek v Sloveniji je loterija izplačala leta 2005, in sicer skoraj 3,2 milijona evrov, ki sta si jih razdelila dva igralca. Letos pa je največji dobitek znašal dobrega 1,7 milijona evrov, dobitnik pa je bil en sam.

LOTO

panojih ali igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre, ki so v skladu z mednarodnimi standardi. Igra, kjer igralci igrajo drug proti drugemu, je denimo poker, igre s kroglico so francos-ka in ameriška ruleta ter boulle,

igre s kartami, ki se igrajo proti igralnici, so black jack, punto banco, mini punto in druge, med igre s kockami štejemo craps in tai sai, na igralnih panojih se igrajo bingo, keno, big wheele in toto.

V Sloveniji bi morali po-nuditi možnost pridobitve koncesije za prirejanje živih iger na srečo tudi igralnim salonom, ki bi izpolnje-vali zakonsko predpisane pogoje. Igralnice v zasebni lasti bi tako ustvarile prave konkurenčne razmere, ra-ven igralniške dejavnosti pa bi se dvignila na raven dru-gih igralniških držav.

Igralništvo spodbuja turizem

Dejstvo je, da se z igral-ništvom zvišuje raven turizma, saj hoteli za do-datno ponudbo vedno bolj zahtevnim gostom ponuja-jo tudi tako zabavo. Nara-vne znamenitosti, hotelska infrastruktura in gostinska ponudba za najzahtevnejše goste niso dovolj. Ti poleg tega potrebujejo zabavo, ki jim jo lahko ponudi le igralnica. Igralništvo pomeni mirno zabavo, s katero ne obremenjujemo okolja in ne povzročamo motenja javnega reda in miru.

Zbiratelji denarja za dobro ljudi

Igralnice plačujejo vi-soke davke, ki se porabljajo za družbeno koristno delo. Tako se sredstva namen-

Slovenija naj spodbudi konkurenčno okolje

jajo športnim, kulturnim in humanitarnim organizacijam. Na igralnice lahko zato gledamo tudi kot na nekakšne zbiratelje denarja za dobro ljudi. Da mnogi ne vedo, kam gredo in komu so namenjene visoke dajatve igral-nic, se kaže v tem, da vsak dan prejmemo veliko prošenj za pod-poro posameznih organizacij z navedenih področij.

Kljub temu v naši igralnici še dodatno sponzoriramo različne prireditve, dejavnosti in orga-nizacije. Tako denimo vsak me-sec odpiramo razstave slik ali fotografij, predvsem duševno prizadetih ljudi, redno sodelu-jemo z organizacijami invalidov in prav tako finančno podpira-mo različne kulturne in športne prireditve.

Razmislek o nižjih davkihDržava bi morala razmisliti o

zmanjšanju dajatev ali vsaj o ena-kopravnosti pri davkih s preosta-limi gospodarskimi panogami. Tako bi se v igralništvu povečala sredstva za oglaševanje v tujini in sredstva za nove kakovostne prireditve v okviru zabavnega programa v igralnicah, saj nam je vsem v prvi vrsti najpomemb-neje ponujati zabavo.

Bolj kot to, da se ukvarjamo z omejevanjem igralništva, bi morali razmisliti o smotrnosti zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki ima močan vpliv na prihodek celotnega gos-tinstva in turizma v Sloveniji. Ta zakon je delno prizadel tudi dejavnost igralnic, saj se je promet zaradi tega zakona zmanjšal, predvsem z gosti iz držav, kjer kajenje ni tako omejeno. S tem se je zmanjšala tudi zmožnost navedenih do-brodelnih financiranj.

Vsak naj sam odloča o svojem početju

Igralništvo v Sloveniji lahko tako kot drugod po svetu med določeno skupino prebivalcev povzroči zasvojenost. Vendar pa ima vsak posameznik, tako kot pri vseh drugih življenjskih navadah, vedno sam možnost odločati o svojem početju, ta-ko kot pri tobaku, hrani, seksu, adrenalinskih športih in podob-no. Vsak naj se odloči, katerim od teh navad in v kolikšni meri se bo predajal. Smo demokratična družba, kjer ima vsak posa-meznik prosto možnost iz-bire pri vseh stvareh, tudi pri odločitvi o igranju na srečo.

Tudi država bi morala razmisliti o zmanjšanju dajatev ali vsaj o enakopravnosti pri davkih s preostalimi gospodarskimi panogami.

Igralnice ustvarijo več kot polovico prihodka Po podatkih Urada RS za nadzor prirejanja

iger na srečo je lani bruto prihodek od iger na srečo (od iger, napitnin in vstopnin) znašal 432,6 milijona evrov. Največji delež prihodka so ustvarile

igralnice (56,4 odstotka), sledijo igralni saloni (29,6 odstotka), Loterija Slovenije (9,9 odstotka) in Športna loterija (4,1 odstotka) V letu 2007 je skupna vrednost davka

od iger na srečo in koncesijskih dajatev znašala 147,7 milijona evrov. Davka od iger na srečo je bilo 67,1 milijona evrov, koncesijskih dajatev pa 80,6 milijona evrov.V letu 2007 je bilo plačanih 74 tisoč evrov upravnih taks ter 670 tisoč evrov stroškov tarife.

DEJSTVA IN ŠTEVILKE

Vstop novih igralnih salonov ne vpliva znatno na število obiskov ali prihodke obstoječih igralnic, trg igralništva pa ni zasičen. To je ena izmed ugotovitev publikacije z naslovom Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji.

Analizo so izdelali dr. Hugo Razgoršek, dr. Marko Jaklič in dr. Jelena Zorić z Ekonomske fakultete v Ljubljani, publikacijo pa so predstavili spomladi le-tos. Predlagajo, naj bodo igre na srečo le eden izmed dejavnikov slovenske turistične ponudbe, razvijati pa bo treba produkte, ki bodo zanimivi predvsem za tuje turiste in obiskovalce.

Ugodni učinki pridejo le s tujimi gosti

V analizi postavljajo v ospred-je ugotovitev, da največ ekonom-skih koristi dobimo od izvozno usmerjenega igralništva. Ta je lahko pomemben generator turističnega in gospodarskega razvoja posamezne regije. Ko-risti od igralništva, usmerjenega na domače prebivalstvo, pa se zanemarljive.

Igralnice bremeni DDVZelo pomemben je davčni

vidik, saj igralnice poudarjajo, da jim neugoden davčni režim jemlje prevelik del prihodka za pozitivno poslovanje. Za Slo-venijo, to priznavajo tudi av-torji študije, je velik problem, da igralnice niso zavezanci za davek na dodano vrednost. To pomeni, da so njihove investicije že na samem začetku dražje od drugih turističnih subjektov, saj si ne morejo poračunati vstopnega davka. Drugače pa analiza ne navaja, ali je slovenski davčni sistem za igralnice ugoden ali ne. Razbrati je le, da ugoden davčni sistem ni edini pogoj za razvoj igralniške dejavnosti.

Večjih negativnosti blizu igralnic ni

Avtorji so ugotavljali tudi stopnje negativnih posledic, ki jih prinašajo igralnice. V Sloveni-ji naj bi bilo manj kot odstotek problematičnega igralništva. Ta stopnja naj bi se z razma-hom internetnega igralništva v prihodnjih letih podvojila in dosegla dva odstotka celotne populacije. Vsekakor pa naj bi bila zasvojenost z igranjem pre-cej nižja kot stopnja zasvojen-osti z alkoholom in podobnimi substancami.

Igralniški trg ni zasičenPrav tako v analizi ne ugot-

avljajo, da bi bilo na območjih večjih igralniških kompleksov več kriminala. Kot primer av-torji omenjajo Novo Gorico, kjer so kriminalna dejanja pod slovenskim povprečjem. Iz po-datkov prav tako ni razbrati večjih odklonov pri družinskih razvezah.

36 OGLASNA PRILOGA IGRE NA SREČO 37www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

»Igre na srečo za večino niso glavni razlog za obisk našega igralnega salona, ampak so le dodatna ponudba,« pravi Ingrid Gaberšček, vodja marketinga in prodaje igralnega salona Casino Bernardin. Dodaja še, da si pri njih igre na srečo zamišljajo kot zabavo oziroma obliko prijetnega preživljanja prostega časa.

Kakšno je okolje za igralniško dejavnost v Portorožu, ki je največje s lovensko turist ično mesto?

Portorož in Piran sta največja turistična desti-nacija v Sloveniji. Prilju-bljena je tako med domačimi kot tujimi gosti, saj jo vsako leto obišče več turistov. Igralništvo je specifična dejavnost, ki privlači svo-jevrstno strukturo, ki si želi zabave, avanture, dobre ku-linarike, pa tudi razvajanja v raznih wellness in spa cen-trih. Igralne salone in igral-nice obiskujejo predvsem enodnevni gosti. Portorož je pri tem drugačen, saj ga obiskujejo turisti, ki se v kraju zadržijo več dni.

Kakšna je konkurenca na tem področju in katere so vaše konkurenčne prednosti pred drugimi igralnicami ozi-roma igralnimi saloni?

Na obalno-kraškem območju je več kot deset po-nudnikov iger na srečo, zato je konkurenca velika. To je pozitivno, saj posamezne po-nudnike iger na srečo prisili, da se diverzificirajo. Le tako lahko privabimo različne strukture igralcev. Tudi v analizi, ki jo je lani priprav-il Inštitut za proučevanje igralništva Ekonomske fakultete v Ljubljani, ugo-tavljajo, da je v igralništvu

[ INTERVJU] Ingrid Gaberšček, vodja marketinga in prodaje igralnega salona Casino Bernardin

Slovenija je na začetku družbeno odgovornega igralništva

opaziti učinek grozdenja. Več kot je različnih ponudnikov na neki destinaciji, bolj zanimiva postane za obisk, zato so tudi prihodki ponudnikov večji.

Kateri segment zaseda vaša igralnica in kateri sloj obis-kovalcev oziroma turistov jo obiskuje?

Posebnost igralnega sa-lona Casino Bernardin je, da deluje v zaokroženi ponudbi v okviru hotelskega kom-pleksa St. Bernardin s tremi hoteli, kongresnim centrom, bazeni ter welness in spa po-nudbo. Od drugih ponudnikov iger na srečo se razlikuje po pestrosti ponudbe, ki privlači tudi igralniškega gosta. Imamo tematsko urejen ambient in ponujamo tudi zabavne pro-grame. Smo edini igralni salon na Obali, ki razpolaga z odrom in kabaretnim prostorom. Naš igralni salon želimo pozicioni-

rati kot butični igralniško-zabaviščni salon – tako po ve-likosti kot po individualnem pristopu k gostu.

Kako vi opredeljujete po-jem družbeno odgovorno igralništvo?

V Sloveniji smo na začetku uvajanja družbeno odgov-ornega igralništva. V našem igralnem salonu si igre na srečo zamišljamo kot zabavo oziroma obliko prijetnega preživljanja prostega časa. Čeprav je igralni salon odprt šele od decembra lani in je na 77 odstotkov igral-nih avtomatov mogoče igrati le za en cent, problematiko odvis-nosti od iger na srečo jemljemo resno. Naše goste seznanjamo, da si lahko takrat, ko igre na srečo niso več zgolj zabava, da-jo prepoved. Gosti dobijo tudi informacije, kam se lahko ob težavah z odvisnostjo od iger na srečo obrnejo po pomoč.

Naš igralni salon želimo pozicionirati kot butični igralniško-zabaviščni salon.

Tako pravi Ingrid Gaberšček, vodja marketinga in prodaje igralnega salona Casino Bernardin.

Sedemdeset odstotkov elektronskih igralnih aparatov z več igralnimi mesti MTGM (Multi-terminal Gaming Machines) na svetu proizvedemo v Sloveniji. Vodilni proizvajalci so Elektronček, Alfa Street in Gold Club.

Igralne aparate v grobem delimo na tiste, ki so namen-jeni živi igri – to so tradicio-nalne igralne mize –, in na avtomatske igralne aparate, kamor sodijo sloti in igralni aparati z več igralnimi mesti. Zgodnji razvoj slednjih se je v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel na Daljnem vzhodu, najbolj znan je bil tajvanski aparat za ruleto in igro s kockami.

Ključna vloga zakonsko reguliranega trga

Na rojstvo igralnih avtoma-tov, med katerimi so rulete in igre s kockami, je vplivalo več dejavnikov. Zakoni o prirejanju iger na srečo v različnih državah so omogočali državni monopol nad igralnicami s tradicionalno živo igro s krupjejem in hkrati prepovedovali žive igre v za-sebnih salonih. Drugi razlog je ekonomski, saj je težnja po

avtomatizaciji poslovanja opti-mizirala stroške delovne sile in povečala varnost ter nadzor.

Ključno vlogo pri razvoju avtomatiziranih iger na srečo pa je imel zakonsko reguliran trg. Ta je oblikoval tržno nišo, hkrati pa opravljal nadzor nad prireditelji iger na srečo in proizvajalci opreme, ki morajo za svoje igralne avtomate pri-dobiti posebne licence, da jih lahko pošljejo na trg. Prido-bitev licenc na dobro regulira-nih trgih zahodne Evrope, ZDA in Azije zahteva med drugim tudi velika finančna vlaganja.

Najboljši vidijokorak naprej

Kot pravijo v podjetju Elektronček, smernice pri razvoju igralnih avtomatov na-rekuje interakcija med igralci, prireditelji iger na srečo in proizvajalci. Tu se krog sklene. Uspejo podjetja, ki so hitra in prilagodljiva ter znajo zgodaj zaznati spremembe. Igralci, še posebno mlajše generacije, morajo izdelek vzljubiti. Pred-vsem mora biti izdelek udoben, všečen, zanimiv, tehnološko sodoben in dovršen.

V zadnjih desetih letih sta postali izjemno priljubljeni avtomatska ruleta in igre s koc-kami. Trenutno se oba načina dopolnjujeta, v Elektrončku

pa napovedujejo, da bo v pri-hodnje vse več avtomatizira-nih iger. Zakaj? Zaradi mnogih prednosti, med katerimi so ključne naslednje: varnost za lastnike, zaščita igralcev pred morebitnimi manipulacijami igralnic in bistveno nižji fiksni strošek za posamezne igre – skoraj izniči se strošek delovne sile, ki je največja postavka.

Pohod novih tehnologijIntegracija novih tehnologij

v izdelke je prav tako kot pri drugih panogah, ki se ukvarja-jo z razvojem elektronike, ključna za dolgoročen obstoj na trgu. Dopolnjuje jo sodo-ben di zajn, s katerim skupaj tvorita privlačnost za mlajše gene racije uporabnikov.

»Še večji učinek se bo sprožil, ko bodo igralci začeli postopoma sprejemati avto-matizirane igralne mize. Igralci se bodo navadili na tehnologijo,« pravi Aleš Zupančič, ki v Elektrončku raziskuje in razvija produkte. Ali napoveduje smrt živih miz? »Ne, še vedno so privlačne. Zaradi tradicionalnih vred-not in ozračja, ki ga ustvarjajo, bodo ostale v igralnicah, a nji-hov delež se bo zmanjšal. Ta učinek bodo redni obiskovalci samo še pospeševali,« meni Zupančič.

Slovenija je glavni izvoznik razvoja električnih in elektromehanskih igralnih aparatov

Sedem od desetih jih pride iz Slovenije

Elektronček je razvil že četrto generacijo igralnih aparatov podblagovne znamke G4 Organic. Med njimi posebno izstopa tisti za igro black jack (na fotografiji). To je prvi elektromehanski black jack s pravimi kartami v nasprotju z drugimi avtomati, ki karte prikazujejo na videozaslonu. S tem so v svetovnem merilu zapolnili vrzel in napovedali novo smernico razvoja – elektromehanske rešitve za tradicionalne žive igre. G4 Organic Card – BlackJack je živa igra, prenesena v napravo, kar lastnika igralnice zavaruje pred možnostjo prevare, zagotovi nadzor nad potekom igre in znižuje strošek delovne sile. Igralcem pa zagotavlja večjo intimo in začetnikom omogoča učenje igre prek zaslonov z navodili. Udobnost in uporabniška izkušnja sta cilj mnogih izboljšav v sklopu celotne četrte generacije Elektrončkovih aparatov.

G4 ORGANIC

Prvi elektromehanski black jackElektronček narekuje trende na mednarodnem trgu elektromehanskih in električnih igralnih aparatov, v veliki meri po viziji ustanovitelja Jožeta Pečečnika. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem podjetja Tomažem Žvipljem, ki je optimističen in vidi v segmentu igralnih avtomatov z več igralnimi mesti velike možnosti za razvoj, ob kakovosti in zasedanju odprtih tržnih niš pa tudi dober zaslužek.

V katere države prodajate?V Evropi so naši trgi Španija,

Nizozemska, Slovenija, Češka, Portugalska in Monte Carlo. V Aziji je daleč največji prodajni potencial v Macau, v Avstraliji pa zvezna država New South Walles. V Severni in Južni Ameriki smo navzoči v 19 državah. Največji potencial je Nevada z meko igralništva Las Vegasom, kamor računamo vs-topiti prihodnje leto.

Kakšni so vaši tržni deleži?Naše podjetje se po ana-

lizi in raziskavi nekega trga večinoma za vstop nanj odloči, če tam našega tržnega segmenta izdelkov sploh še ni. S tem naši izdelki postavijo standard posa-meznega trga. To nam omogoča trajno ohranitev prevladujočega tržnega deleža, ki sega od 40 do 85 odstotkov.

Kako izbirate trge?Pred približno petimi leti

smo imeli na voljo dve poti. Prva je bila vstop na trge brez zakonskih omejitev ali le z minimalnimi zakonskimi omejitvami v smislu tehničnih in prodajnih licenc. Odločili smo se raje za drugo pot in začeli pridobivati izjemno draga tehnična in prodajna dovoljenja v dolgotrajnih in zapletenih postopkih. To so bili trgi, kjer našega tipa izdelkov še ni bilo – Avstralija, Kanada, ZDA in Macao. To je zahtevalo povsem drugačen način ob-vladovanja vseh poslovnih procesov podjetja. Bili smo nekakšni pionirji. Kljub veli-kim vlaganjem in dolgoročni časovni komponenti se je naša strategija, kot kaže, obresto-vala, saj nam je uspelo zagoto-viti si srednjeročno ekskluzivo pri obvladovanju posameznih trgov.

Kaj pa Evropa?Evropski trgi, predvsem Nizo-

zemska in Španija, so nedvomno zaslužni za naš hiter vzpon in razvoj. Vendar smo te okvire že pred nekaj leti prerasli in poskušamo biti globalni igralec na področju našega tržnega seg-menta. Trenutno Evropa pome-ni nekje med 65 in 70 odstotki naših prihodkov. V dveh letih pa bi lahko s povečanjem prodaje na drugih trgih ta delež znašal le med 35 in 40 odstotki.

Kakšna je življenjska doba vaših igralnih aparatov?

Elektrončkovi igralni apara-ti so prepoznavni po tehnični dovršenosti in trajnosti, večina jih tudi po desetih letih delovan-ja še vedno zadovoljuje temeljne potrebe kupcev in igralcev.

Kako pa je s standardi? Naše podjetje že dolga leta

izpolnjuje najzahtevnejše tehnične standarde mednarod-nih laboratorijev za igralništvo (SIQ, GLI, BMM, NMI), kar je za uporabnika gotovo dodaten kazalec za kakovost izdelka.

Kaj pomeni načelo oziroma platforma »multi-game«, ki je ena izmed Elektrončkovih inovacij?

Tehnologija »multi-game« igralcem omogoča, da na igral-nem terminalu, ki je povezan z več centri naenkrat, sami izberejo igro, v kateri želijo sodelovati. To igralcem daje možnost izbire katerekoli igre – ruleta, igra s kockami, black jack, baccarat, keno in druge –, ne da bi pri tem za-pustili svojo mikrolokacijo v igralnici. Po drugi strani pa daje prirediteljem možnost optimizacije ponudbe, saj se lahko igralec v vsakem trenut-ku odloči za drugo igro, kar je pri splošni prostorski omeje-nosti in pa v številnih državah z omejitvami števila igralnih mest ključnega pomena.

[ INTERVJU ] Tomaž Žvipelj, generalni direktor Elektrončka

Tisti, ki narekuje trende

»Čeprav mi prodajamo avtomatizirane igralne aparate, priznavam, da imajo tradicionalne žive igre določen šarm, in verjamem ter si želim, da bodo v manjšem obsegu ostanejo tudi v prihodnosti, saj vzklika krupjeja Rien ne va plus ( fr. Stave so zaprte) v Le Cafe de Paris v Monte Carlu in zvena kroglice, ki se odbija po ruleti, še dolgo ne bo mogel nadomestiti noben stroj,« pravi Tomaž Žvipelj, generalni direktor podjetja Elektronček.

Fot

o: E

lekt

ronč

ek

38 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, sreda, 24. septembra 2008

Novogoriški Hit je letos pomladi pozval k rešitvi igralniške panoge v Sloveniji. Poziv oziroma deklaracijo so kot del strategije predstavili županom širše goriške regije, ki so se nanjo pozitivno odzvali in jo podprli. Vendar pa druge strani, med drugim tudi država, do tega dokumenta nimajo pozitivnega stališča.

Igralniška dejavnost se je v Sloveniji v zadnjih 15 letih razvi-la v pomemben del turističnega gospodarstva, ki zaposluje veliko ljudi in ustvari občuten delež prihodkov lokalnih skupnosti in državnega proračuna. Vendar je zakonsko regulatorni sistem, ki ureja to dejavnost, zaostal za sodobnimi potrebami, zato Slovenija nujno potrebuje po-globljeno strokovno razpravo, posodobljeno strategijo razvoja dejavnosti in posodobljeno za-konodajo. Tako bo lahko de-javnost vsebinsko in institu-cionalno umestila v turistično strategijo ter upoštevala težnje razvoja dejavnosti v Evropski uniji. Sedanji pravni in davčni okvir namreč temeljita na pred-postavkah iz sredine devetde-setih let prejšnjega stoletja. To povzroča razvojne deviacije in nepotrebna trenja med podjetji, politiko in civilno družbo.

Izhodišča za spremembeIgralniška dejavnost mora

postati del celostne slovenske turistične ponudbe. Podjetja morajo poslovati na podlagi nacionalne strategije razvoja igralništva in sodobne zako-nodaje, ki naj vsebinsko opre-deli kriterije za podeljevanje kon cesij. Hkrati naj država zago-tovi učinkovite instrumente za uveljavitev kriterijev razvoja, ki doslej niso bili vzpostavljeni.

Država naj poleg formal-nih zakonskih pogojev pri podeljevanju koncesij analizira tudi vsebinske kriterije. To so obstoječa igralniška ponudba na zaokroženem turističnem območju, absorpcijska sposob-nost območja, kamor želi vstopi-ti novi koncesionar, umeščenost v strukturo obstoječe turistične ponudbe, ciljna tržna populacija ter izpolnjevanje kriterijev družbeno odgovornega po-slovanja. Le ob teh kriterijih se lahko igralništvo razvija tako, da kakovostno nadgrajuje drugo turistično ponudbo na nekem območju in ne povzroča nega-tivnih posledic. Te so nastale predvsem zaradi razdrobljenosti in načrtne tržne usmerjenosti na lokalno prebivalstvo.

Ob spoštovanju navedenih izhodišč je treba podjetjem v panogi omogočiti enakopravne pogoje za poslovanje in povečati njihovo prilagodljivost ter inves-

ticijski potencial, kar vključuje možnost dokapitalizacije in postopnega umika državnih skladov iz večinskega lastništva igralnic.

D o s e d a n j e i z k u š n j e kažejo, da korist države in lokalne skupnosti izhaja iz ustvarjanja kakovostnih de-lovnih mest, plačevanja kon-cesije in davkov, lastništvo državnih skladov pa povzroča predvsem togost upravlja-vske strukture in politizacijo poslovanja. To dolgoročno ogroža konkurenčnost, delovna mesta in korist lokalnih skup-nosti. Urejenost poslovanja in spoštovanje zakonskih standar-dov ter vsebinskih strategij mo-ra država zagotavljati prek ure-jenega pravnega sistema, ne pa prek lastništva teh podjetij.

CiljVzpostavitev družbenega

konsenza med stroko, politiko in civilno družbo mora pripeljati do tega, da država pripravi celostno strategijo razvoja igralništva v Slo-veniji. Ta mora vsebovati temeljne usmeritve razvoja ob upoštevanju izhodišč iz te deklaracije.

Vlada naj skupaj s strategijo pripravi spremembe zakona o igrah na srečo. Na novo je treba opredeliti kriterije za podeljevan-je koncesij za posebne igre na srečo. Ob ministrstvu za finance, ki skrbi za pravnotehnični nad-zor, naj kot glavnega usmerjev-alca razvoja igralništva določi mi-nistrstvo za gospodarstvo. Omeji naj število igralnih salonov, opre-deliti območja, kjer se na pod-lagi integriranega turističnega produkta skladno z mednarod-nimi izkušnjami koncentrira raz-voj dejavnosti. Določiti je treba standarde družbeno odgovornega poslovanja, vzpostaviti naciona-lni sistem preprečevanja nega-tivnih posledic in jasno opredeli namenskost porabe koncesijskih sredstev, ki se zlivajo v proračune lokalnih skupnosti. Predvsem pa je treba določiti nov davčni ok-vir, ki bo vsa igralniška podjetja z degresivnim obdavčenjem us-merjal v razvoj hotelskih, spros-titvenih in drugih neigralniških zmogljivosti.

Tilen Majnardi, Hit

Družbeni konsenz in družbena odgovornost sta nujna pogoja razvoja

Vlada naj končno uredi poslovno okolje

V Sloveniji posluje šest igralniških podjetij, ki prirejajo žive igre na srečo in igre na srečo na avtomatih. Slovenija pa je v minulih desetih letih omogočila tudi razvoj skoraj 40 igralnih salonov, ki prirejajo le igre na srečo na igralnih avtomatih. Poleg tega je glavna razlika med saloni in igralnicami lastniška struktura. Igralni saloni so izključno v zasebni lasti, igralnice pa v večinski lasti državnih skladov (Sod, Kad) in lokalnih skupnosti. Igralniška podjetja v

večinski lasti državnih skladov in lokalnih skupnosti dosegajo izredno slabe rezultate. Izjema je Hit, ki se je delno preoblikoval v turistično usmerjeno korporacijo. Slabi rezultati kažejo na sistemsko, lastniško in davčno neustreznost zakonodajnega okvira. Drobljenje igralniške

dejavnosti, podeljevanje novih koncesij na

območjih, kjer že obstaja igralniška ponudba, upoštevanje ozkih proračunskih učinkov pri širitvi dejavnosti, neusklajenost s turistično strategijo, različno dojemanje družbeno odgovornega in trajnostnega razvoja dejavnosti, odsotnost učinkovitega usmerjanja davčnih prihodkov dejavnosti v dvigovanje razvojne ravni lokalnih skupnosti in preživeta zakonodaja so pripeljali do take panožne strukture, ki ne zagotavlja učinkovitega usmerjanja prihodkov dejavnosti v dvigovanje družbene blaginje ob minimiziranju negativnih učinkov. Poleg navedenega slovenska zakonodaja ne upošteva zakonskih sprememb in razvojnih teženj v sosednjih državah, kar povzroča dodatna neravnovesja in nezmožnost preglednega poslovnega načrtovanja.

NEZAVIDLJIVI POLOŽAJ IGRALNIŠKIH PODJETIJ

Slovenija mora spremeniti pogoje za poslovanje

Igralniška dejavnost mora postati del celostne slovenske turistične ponudbe.