Glasilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: O k r a j n i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna š t e v i l k a 10 d in . — Letna naročnina 480 d in , polletna 240 din, Jetrtletna 120 d i n ; p l ač l j i va Je vnaprej. Za inozemstvo 900 d in ozir. 3 a m e r i š k e dolar je . — Tekoč i r a č u n p r i K o m u n a l n i banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24

Btev. 33 (336) Leto VIL

NOVO MESTO, 16. AVGUSTA 1956

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik . Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt . predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127 Rokopisov ne v r a č a m o . Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročeva lec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel

ObčinsUt proračuni in plačevanje davščin

Za funkcioniranje p r o r a č u n a , bodisi občin , okrajev, r epub l ik a l i zveze, je nujno, da vsi zavezanci redno p la ­čujejo svoje d r u ž b e n e prispevke. Zato d isc ip l ina davko­p l a č e v a l c e v n i le mer i lo n j ih d r ž a v l j a n s k e zavesti, am­pak tudi pogoj, da se morejo vse p r o r a č u n s k e zadeve v redu izvajati!. D r u g a č e povedano: brez rednih d r u ž b e ­n i h dohcdikov n i mogoče izpolnjevat i d r u ž b e n i h dolžnos t i . Vemo, da le tošnj i p r e r a č u n i občin i n okraja terjajo od­ločno d a v č n o disc ipl ino. Vsako neizpolnjevanje d r u ž b e ­n ih obveznosti po letnem d r u ž b e n e m planu in p r o r a č u n u ima za posledico neizpolni tev p r o r a č u n s k i h obveznosti-Zato res n i vseeno, kdaj d a v k o p l a č e v a l e c poravna svoje obveznosti, ampak je izredno v a ž n o , da j i h poravna sproti i n ob do ločen ih r o k i h . ,

' Več ina občin n o v o m e š k e g a Okraja ima letos s p r e r a č u n o m težave . Dohodki ne dotekajo, kot p r o r a č u n predvideva, izdatki pa so isti , za nekatere panoge celo večj i . To velja zlasti sa izdatke socialnega skrbstva, za izdatke

dar i t i moramo, da se je vsak, k i je izpoln i l svojo d a v č n o do lž ­nost, izogni l s t r o š k o m izterjat-ve, k i j ih bodo i m e l i zaostan-kar j i . P r i s i lna izterjatev z r u -bežno je nepri jetna tako za l judski odbor kot za davkopla-

zdravl jenja s i r o m a š n i h in ta- "čevalca, je pa potrebna, da do­k i h , k i so po zakonu oproščeni p lač i l a s t r o š k o v zdravljenja, ter še za druge p r o r a č u n s k e izdat­ke. Poglejmo, kako izpolnjujejo svoje obveznosti d a v k o p l a č e v a l ­ci v posameznih obč inah n a š e g a okraja.

Do konca ju l i j a so kmetje v okra ju i zpo ln i l ; svojo obveznost za p rvo polletje p o v p r e č n o 82 odstotkov. To pomeni, da je me­sec dni po zapadlem roku še vedno 18 odstotkov n e p l a č a n i h davkov za prvo polletje. Na jveč zaostankov je v občin i K o s t a ­njevica, kjer so p o v p r e č n o p la ­čal i le 60 odstotkov, najmanj pa v občin i Trebnje, kjer dolgu­jejo še okol i 7 odstotkov. Osta­le obč ine so glede p l a č e v a n j a davkov med tema dvema. P o u -

V 15 letih 4500 km novih cest

Nafti s t rokovnjaki pr ipravl ja jo perspektivna p lan razvoja n a š e ­ga cestnega prome'ta, k i bo za­hteval okrog 4.500 ki lometrov r.ovih modernih cest, k i j i h je okrog 80.000 ki lometrov v d ržav i . V r s t n i red cestnih gradenj p a naj bi b i l tak: najprej cesta Ljubljana—Zagre-b in Jadranska cesta, nato nadaljevanje avto-strade od Beograda na Skopje 4n Djevdjel i jo .

Naš izvoz v juliju V sedmih mesecih t ekočega

leta je dosegel jugoslovanski i z ­voz vrednost 50 miTja rd 253 m i ­l i jonov dinarjev. Č e p r a v je b i l v j u l i j u izvoz kmet i j sk ih p r i ­delkov m an j š i , Je celotni izvoz ostal na isti v iš ini kot p re j šn j e mesece in je dosegel vrednost 7,8 mil i jarde dinarjev.

Stavke v svetu Najprej omenjamo a m e r i š k o .

V predpreteklem tednu je z a č e ­l o vre t i p r i »Alumin ium C o m -pany of Amer ica« i n »Reyno lds Metali Company« d r u ž b a h , k i proizvaja la dve tretjini a m e r i š ­kega a lumini ja . Z delom je pre­nehalo 47.500 delavcev

V Ci le ju se prav tako 4.200 de­lavcev d r u ž b e bakra »Analk°n-da< s sp lošno stavko bor i z& bo l j š e ž iv l j enske pogoje.

Toda posebno t rdovra tna je tr i tedenska s tavka n o r v e š k i h de­lavcev v papirni in gradbeni i n ­dus t r i j i . Sodijo, da je to n a j v e č ­j a stavka na N o r v e š k e m po letu 1931 in da bo N o r v e š k a zunanja t rgov ina trpela ogromno izgubo, ka j t i N o r v e š k a i z v a ž a ve l iko pa­pir ja . Norvešk i de lavci stavkajo zato, ker j i m je v lada »obl jubi la« zn i žan je p l a č e .

s ežemo davčno disc ipl ino in pro­r a č u n s k o r a v n o t e ž j e .

K a r vel ja za k m e č k e davko­p l a č e v a l c e , vel ja tudi za ob r tn i ­ke. T i so v p o v p r e č n e m p lač i lu še hu j š i zaostankarji . V vsem okraju sn obr tn ik i vp l ača l i za prvo polletje 70 odstotkov dav­ščin. Najmanj so poravna l i v občini Š e n t j e r n e j , n a j v e č pa v občin i M i r n a . Poudar i t i je t re ­ba, da obr tn ik i vsaj v tem let­nem času laže poravnavajo svo­je obveznosti ko kmetje, zato je p r i s i lna izterjava p r i zao-stankarj ih nujna.

V p o v p r e č n e m znesku p.lačila so za dva odstotka s l abš i od obrtnikov d a v k o p l a č e v a l c i tretje stopnje — gos t i ln iča r j i , advoka­ti, ve ter inar j i , cerkve in drugi-Na jveč zaostffnkarjev te vrste je v občini Kostanjevica, naj­manj pa v občin i Ž u ž e m b e r k .

Takse so nova vrsta davšč in in so bile vpeljane letos. O nj ih smo že precej govor i l i in tudi pisal i , za kaj vse se bodo upo­rabljale. Na osnovi predvidenih plači l taks so obč ine napravi le p r o r a č u n e za k o r i š č e n j e tistega

zneska taks, k i ostane o b č i n a m (od taks na v p r e ž n a voz i la za popravi lo potov in cest, od taks na v p r e ž n o ž iv ino za veter inar­sko s lužbo , od tate na hr ib idne trte za napredek kmeti js tva itd.).

P lač i lo taks so v nekater ih o b č i n a h vzel i s i la neresno,' č e - , prav so dobi l i t očne predpise z rokom plač i la . P l a č i l o teh taks je obvezno po zakonu za vso d r ž a v o , zato ima vsako odlaga-, nje ali izmikanje za tiste, k i so dolžni takse p lača t i , le neprijet­ne posledice.

Najbolj so doslej razumel i , da je treba takse p lača t i , če se ho­češ izognit i p r i s i ln i iz ter ja tvi i n s t ro škom, t a k s o p l a č e v a l c i v me­tl iški občin i . Na j s l abše pa pose­ka p l a č e v a n j e taks v n o v o m e š k i občini . Neko l iko bolje je v ob­

činah M o k r o n o g (10 odstotkov) in M i r n a (okoli 20 odstotkov). V ostalih o b č i n a h je v p l a č a n i h taks nad 50 odstotkov.

Isto, kakor za izterjavo zao­stal ih davkov, vel ja za n e p l a č a ­ne takse, s to razl iko, da se taksa zviša za 50 odstotkov, če ni p l a č a n a do predpisanega ro­ka ; zraven je pa treba p r i š t e t i še s t r o š k e pr is i lne izterjave. H k r a t i s pr i s i lno izterjavo bodo organi l judskega odbora kon t ro ­l i r a l i p ravi lnos t pr i jave taksi p o d v r ž e n i h predmetov, ž iv ine in samorodnic, kaj t i pr i jave so, zlasti p r i samorodnicah, zelo n e t o č n e .

Vsekakor priporočamo, da zbori vo l ivcev razpravljajo tudi o rednem i n nerednem p l a č e v a ­nju davkov i n taks v posamez­n ih voli lmih enotah' i n v obč in i .

Bela krajina je dobila

komunalno banko Obč insk i l judsk i odbor v Č r ­

noml ju je razprav l ja l o ustano­v i t v i komunalne banke v Č r ­nomlju. Narodna banka je nam­r e č siklenila, da bo o b d r ž a l a svo­je p o d r u ž n i c e le v v e č j i h i ndu ­s t r i j sk ih s r ed i šč ih , ostale bo pa zaprla. Zato so obč insk i l judsk i odbori Č r n o m e l j , M e t l i k a in Se­mič sk l en i l i , da ustanovijo za vso Belo kra j ino komunalno banko s 6edežem v Č r n o m l j u , v M e t l i k i bo ime la pa p o d r u ž n i c o . Izvoljena sta b i l a upravni i n nadzorni odbor, za di rektor ja nove banke pa je bdi i zvo l j en F ranc C i r m a n . Pb

Francija brez belega kruha?

Zarad i slabega vremena se obe­ta F r a n c i j i s laba letma, zato je minis ter za kmetijstvo D u l i n že napovedal, bodo jedl i F r a n ­cozi pr ihodnjo zimo samo č r n k ruh . '

spomenik možu

O b veliki udeležbi domači­nov, lepega števila rojakov iz Amerike, ki se m u d e . na obi­sku v stari domovini, in pred­stavnikov oblasti, organizacij in društev je bila v sredo, 8. avgusta na Grosupljem po­membna svečanost: ameriške­mu pisatelju slovenskega ro­du, d o m a iz vasi Blato pri Grosuplju, L o u i s u Ada­miču so odkrili lep spome­nik pred zadružnim domom ob cesti Novo m e s t o — L j u b l j a n a .

NavzUc delovnemu dnevu jt slavnosti prisostvovalo nad ti­soč ljudi. Proslavo je pričel sekretar občinskega komiteja Grosuplje tov. Janez Lesjak, ki je zlasti toplo pozdravil vse

rojake iz Amerike in drugih držav, prav tako pa tudi pred­stavnike ljudske oblasti in or­ganizacij med katerimi so bili predstavniki SIM, člana iz­vršnega sveta LRS Boris Kocjančič in Tone Fajfar, se­kretar okrajnega komiteja ZKS L j u b l j a n a Janez V ' p o t -nik, p r e d s e d n i k O L O L j u b l j a ­na dr . Marjan Dvrmastja, pi­satelj France Betk, Karol Pa­hor, predstavnik1 Hrvatske iz­seljenske rruiticfjAnte Novak in drugi.

Življenjsko pot in lik pokoj­nega pisatelja Adamiča je vDclenih besedah orisal član SIM, književnik Tone Seliškar.

261 R U D A R J E V V P L A M E N I H V belgijskem premogovniku

A m e r k e n M a r c i n e l na p o d r o č j u Charlesroi se je 9. avgusta zgo­di la na jveč j a rudarska n e s r e č a v tem stoletju.

Okrog 300 rudarjev je v glo­b in i nad 1000 metrov zasula ve ­l ika kol ič ina o d k r u š e n e zemlje. Zeml ja se je sesedla zaradi stra­hovitega poža ra , k i se je vne l nad delovišči rudarjev i n zapr l

,vse dohode do p o n e s r e č e n c e v .

Okrog go rečega rudnika so se takoj zbrale d r u ž i n e ponesre­čen ih in prve r e š e v a l n e ekipe iz vse Belgije, da b i se prebile do p o n e s r e č e n c e v . Uspelo j im je rešrtd doslej šele 30 rudarjev. 9 rudarjev so prinesl i na p o v r š j e mr tv ih , 6 t e ž k o rainjenih. 261 rudarjev pa je še v?dno zasutih. Reševa lc i n ikakor ne m o r e j j u -dušjtii razbesnelega požar* , n i t i se ne morejo dokopati v bl iž ino p o n e s r e č e n c e v zaradi strahovite

VREME Z A CAS OD 17. DO 26. A V G .

V navedenem razdobju dva­krat ali trikrat krajevne ne­vihte, predvsem v alpskem »ve-tu. V ostalem stalno lepo, po več in i jasno in vroče vreme.

(Napoved priredil V. M )

v r o č i n e in neprestanih eksplozi j . D a bi reši l i več ino rudarjev, so zazidal i nekaj j a š k o v in tako obsodili na smrt 30 rudarjev, k i so se pred p o ž a r o m zatekli tja M e d p o n e s r e č e n c i je n a j v e č Ita­l i janov, B e l g i j c i " ; n F r a n ' : o i O v . Po zadnjih vesteh je med n j imi tudi nekaj jugoslovanskih r u ­darjev, kater ih d r u ž i n e so s* izselile iz Jugoslavi je še pred vojno.

Dolenjski odred gre jutri na pot

Taborniški Dolenjski odred se bo poslovil od N o v o m e š č a n o v pred odhodom v Kumrovec ju­tri popoldne ob 15.15 uri na Glavnem trgu. Formiran bo iz »tirih čet in komore. Po raz­vitju prapora in pregledu enot bodo mladi partizani odkorakali v »meri Kronovega — do prve etape pohoda. Drugi dan bodo nadaljevali p o t preko Kostanje, vice do Cerkelj, nato pa skozi Brežice In Staro vas čez Sotlo misno Klanjca in Cesargrada đo K um rovca, kamor bodo prišli v torek dopoldne. Na poti bodo izdajali svoj partizanski časo­pis »Kurir« in priredili nekaj miilingo-v. K poslovilni svečano­sti vabimo vse starše in prija­telje tabornifttva.

Lep je bil pogled na tabor Zveze borcev okraja Novo mesto v B o č n i , kjer so od 7. pa do 4». julija taborili otroci padlih borcev novomeškega okraja*

V T U J I P A D E L S I Z E M L J I V S R C I H P R I N A S Z l V l S N A Š I H O B Z O R I J S I N M I R E N S V E T A L S V O B O D E N Č L O V E K

(napis na spomeniku)

Adamičeva življenjska pot je bila podobna marsikateremu Slovencu, ki je m o r a l t; suet za k r u h o m . N a l a s t n i koži je preiskusil vso trdoto tujine. Od doma je šel Še preden je dopolnil 15 let. V Ameriki je nekaj časa delal pri nekem časopisu. Ko je ta propadel, je pos ta l A d a m i č delavec, na cesti, bil pometač v tovarni In opravljal razna druga težaška dela. Vmtvši se iz vojske je p r i č e l pisati. Leta 1931 je izšla njegova prva knjiga, že na­slednjo leto pa druga. Do svo­je tragične smrti je napisal 12 knjig. Bil je odločen na­prednjak, borec za pravilno sožitje med narodi in pisatelj svetovnega slovesa, vendar svojega slovenskega rodu vi nikoli pozabil ali zatijil. Skratka bil je ^velik mož iz majhne dežele. Zaradi svojega naprednega mišljenja je imel tudi dokaj nasprotnikov med

Cement na kredit Kmetova l c i , r ibič i , č lani kme­

t i jskih zadrug, čebe la r j i j n č la­ni podobnih gospodarskih orga­nizacij bodo v prihodnje lahko kupoval i za svoje potrebe cement na kredit . Kredi t bodo dajale Narodna banka komunalne ban­ke z a d r u ž n e hrani lnice . Viš ina kredtita i n rok z« o d p l a č e v a n j e , ki bo trajal n a j v e č dve le t i , se bo ravna l po višini prosi lcev? dohodnine, toda ko bo prosilec prejel posojilo, bo mora l vp la ­čat i 5 odstotkov posoji la v go-

nazadnjaškimi elementi, kar pa ga ni oviralo pri njegovem prizadevanju za zmago na­prednih idej v svetu.

Tone Seliškar je tudi odkril spomenik, nakar so se spomi­nu velikega rojaka poklonili najprej pionirji iz Grosuplja. Sledile so recitacije Seliškar-jeve pesmi, ki jo je recitirala članica »Svobode« iz Grosup­lja. Vsi navzoči so toplo po­zdravili tudi govor rojaka Jo­žeta Duma, ki je na o b i s k u v domačem kraju. V imenu ameriških Slovencev, ki so zbrali za spomenik precej de­narja in tudi dali pobudo za postavitev, se je zahvalil še vsem ostalim, ki so prispevali. Poudaril je, da vsi Slovenci v Ameriki budno spremljajo na­pore nove Jugoslavije za njen napredek ter se vesele vsake­ga uspeha v stari domovini, ki ji žlijo samo najboljše. Tudi on je podčrtal pomoč Louisa Adamiča svoji stari domovini, saj je med prvimi prav on v Ameriki med drugo svetovno vojno najvišjim predstavni­kom ZDA tolmačil kdo so par­tizani v Jugoslaviji in zago­varjal njihov pravični boj. Za­ključil je z priporočilom, naj bo s p o m e n i k velikemu možu vez med ameriškim in jugo­slovanskimi narodi, in še po­sebej med Slovenci v Ameriki in doma.

Po končani proslavi, pri ka­teri je ves čas sodelovala tu­di godba na pihala iz Grosup­lja, so položili pred spomenik številne vence, potem pa so udeleženci odšli pred Tabor­sko jamo, kjer je bil v poča­stitev rojakov prirejen piknik. Celotna prireditev je bila v okviru izseljenskega tedna.

Letos poteka 80 let, kar je bilo v Novem mestu usta­novljeno prostovoljno gasilsko društvo. Jubilejne proslave so za nami, vendar ta obletnica ne more ne mimo nas ga-silecv ne mimo prebivalstva Novega mesta in vsega no­vomeškega okraja brez globljih vtisov, kajti v tem jubi­leju vidimo bogato tradicijo č lovekol jubnega dela, ki je bilo vzor vsem, kasneje ustanovljenim dolenjskim gasil­skim društvom.

Doba SO let nam je mnogo prinesla in mnogo odnjesla. Rušila je prestole, razjedala države, z ognjem in m e č e m uničevala ljudstva in njegovo imetje. V teh letih so iz trpljenja in krvi na ruševinah starih držav rasle nove, v novih državah pa so se oblikovale nove polit ične orga­nizacije. Mnoge med njimi so si v svoj program zapisale borbo za nacionalno in gospodarsko svobodo svojih ljud­stev. Ta program si je na svoj društveni prapor zapisalo tudi slovensko gasilstvo. Naše gasilstvo je s svojim ge­slom »Na pomoč« v ljudstvu globoko zakoreninjena orga­nizacija, zato ni čudno, da so bili naši gasilci med prvimi borci v.narodnoosvobodilni vojski,, med branitelji našega ljudstva pred fašist ičnim okupatorjem in domačimi izda­jalci, ki so požig&li slovenske domove, tudi gasilske, in ropali slovensko imetje.

V teh dneh, ko proslavljamo naš veliki jubilej, se po­mena gasilske organizacije v preteklosti in njene napred­nosti še posebno živo zavedamo.

Da pa bo naše delo res uspešno in da bomo dosegli cilj, ki nam ga narekuje naš program, moramo utrditi gasilsko zavest in disciplino, moramo pomnožit i naše vrste predvsem z mladino in doseči, da bo vsak državljan član preventivne gasilske službe, ki že vnaprej preprečuje vsako škodo in nesrečo. Učinkovita pomoč pa zahteva od gasilca mnogo znanja in trdne volje. Zato si morajo člani gasilskih društev neprestano izpopolnjevati svoje stro­kovno znanje, kot si tudi krepiti socialist ično zavest.

Ko čest i tam novomeškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu ob njegovi 80-letnici, žel im, da bi društvo še na­prej s tako vnemo kot doslej skrbelo za strokovnost svo­jega članstva in za varnost prebivalcev Novega mesta in okolice. Žel im, da bi se vrste č lanstva potrojile in da bi na izpraznjena mesta stopili novi borci proti elementar­nim nezgodam, pripravljeni na vsako žrtev. Ob tej pri lož­nosti pozdravljam vse gasilce novomeškega okraja, ki v nesebični pripravljenosti bede noč in dan nad ljudskim premoženjem. Zahvala vsem, ki prostovoljno skrbijo za premoženje in varnost soljudi in družbene imovine.

L O J Z E MIRTIC, predsednik OGZ, Novo mesto

Novo mesto |e proslavilo 80-letnico gasilskega društva

2e v soboto zvečer , neposred­no pred dnevom g lavn ih s lo ­vesnost; ve l ike obletnice, so po g r i č i h okol i mesta zagoreli k r e ­sovi ' in bregovi K r k e okrog k o ­pa l i šča na L o k i so zažare l i v umetnem ognju. Š t e v i l n i m go­stom na L o k i , k' so napolni l i vse k o t i č k e n a š e g a prijetnega kopa l i šča , je zapel m o š k i pevski zbor K U D »Dušan J e r e b « , re-citatorj i so rec i t i ra l i gasilsko »Na pomoč«, p r e č e n s k i p ion i r j i pa so čes t i t a l i d r u š t v u ob v i ­soki obletnici u s p e š n e g a dela.

V nedeljo, 21. avgusta, pa so potekale na n o v o m e š k e m G l a v ­nem trgu po 9. u r i glavne ga­silske slovesnosti . Najprej j« r a z v i l nov gss i l sk i prapor — dar n o v o m e š k * o b č n e — pod­predsednik o b č i n e Bor i s A n d r i -janiČ ter ga predal predsedniku gasilskega d r u š t v a F rancu C o -lar iču , ta pa p r a p o r š č a k u Nest lu Beletu. Po slavnostnem govoru d r u š t v e n e g a predsednika je ob visokem jubi le ju čes t i t a l d r u ­š tvu sekretar r e p u b l i š k e g a s i . ske zveze Jernej Crtanec. V Imenu Gasi lske zveze je podel i l nekatera v isoka odl ikovanja . D r u š t v o samo je b i lo od l ikova­no z R e d o m I. stopnje, nato z istim redom še Iv*n FerluS »*i

na j s t a r e j š i č l an d o m a č e g a d r u ­š tva . Ostala odl ikovanja :n od-likovance bomo objav i l i p r i h o d , nj ič . P o čes t i tk i predsednika Okrajne gasilske zveze Lojzeta Mir t i ča so gas i le z mimohodom pozdravi l i zastavo.

N a s lavnostni seji v ro tovšk i dvorani , k i je s ledi la p r a z n i č ­n i m dogodkom na trgu, se je predsednik v govoru spomni l š t ev i ln ih gasilcev, padl ih bo r ­cev, talcev in ž r t ev faš i s t i čnega terorja. Posebna skupina gas i l ­cev je iz dvorane odnesla žalni venec pred mestno h i šo , ga na gasi lskem avtomobi lu ob zvok ih gasilske ža los t inke odpeljala na

Prvi jugoslovanski pilot prebil zvočni zid

Povel jn ik lovske eno'e /.a ob­rambo Beograd*, po lkovn ik N i ­ko la L e k i č , se je s svoj im reak­t ivn im letalom dv ign i l 15.000 m visoko in zatem s t rmoglav i l v kotu 90 stopinj prot i zemlj i . B rz inomer je p r i s p u š č a n j u za ­znamoval 1300 ki lometrov na uro, to pomeni , da je letalo pre­bilo zvočni z"id. Na jh i t r e j š i jugo­slovanski pi lot je, preden se je spustil k zemlj i , v ide l Durmi tor , s lovenske p lan ine i n Djerdap.

n o v o m e š k o pokopa l i šče in. ga tam položi la na grobnico h e r o « jev.

Lepo vreme, k i je b i lo p r i r e ­di tel jem ve l ike gasilske pros la­ve naklonjeno, :'n pomembna obletnica sta p r ivab i l a na G l a v ­ni t rg stotine N o v o m e š č a n o v .

Novo mesto B a r a k a izpred Doma l judske

prosvete je izgini la . N a tem k r a ­j u bo podjetje N O V O L E S zgra­di lo upravno poslopje, v kate­rem bo tudi nekaj stanovanj. De la je prevzelo kot n a j c e n e j š i ponudnik Sp lošno gradbeno p o d ­jetje P I O N I R iz Novega mesta.

Podjetje N O V O L E S je imelo svoje upravne prostore v lese­nem provizor i ju . Zaradi p r e d v i ­denih gradenj J L A je mora lo podjetje te prostore izpraznita in provizori j prodati . Podjetje je od tega časa dalje brez svoj ih u p ­ravn ih prostorov, zaradi č e s a r je pr is i l jeno zgraditi nove. H k r a ­ti pa bo v stavbi tudi v e č s tano­vanj . Poleg nove upravne s tav­be N O V O L E S A bo grad i l svoje prostore Okra jn i zavod soc ia l ­nega zavarovanja. Z obema stavbama bo tudi ta mestn* šk rb ina , k i jo je povzroč i lo bom* barotiranje med vojno, izgiinil%

!ran 3 • D O L E N J S K I C I S T i Stev. 33 (336>

80 let novomeških gasilcev 4

Društvo Ima tud: neka] zelo dobrih in zvestih članov. Vse­kakor moramo omeniti našega dobro znanega Nestla Beleta. Ne le, da velja za enega naj-marl j ivejš ih in izkušenih č la­nov, ampak je hkrati tud: naj­boljši tovariš in učitelj mla­dim gasilcem. Čeravno jih ima že 50, je vendar še ves mlade-niški <n poln neugnane sle, ki ga žene na požar v Še tako ne­ugodnih prilikah. Z vso b i -strostjo zna presoditi položaj na požari*Ču in se lotit- reševanja. V pogumnosti ga zlepa kdo ne prekaša. Ker ima novomeško društvo nekaj takih gasilcev, mine le malokateri požar brez njih.

In prav takim požrtvovalnim č lanom gre velika zahvala, da je škoda pri požarih vedno manjša .

Nestl Bela

Poglejmo se. kakšno pot je naredilo gasilstvo novomeškega okraja v prvi desetletki po osvoboditvi.

Okupator n< prizanašal med vojno niti gas lskim društvom. Zasedel je gasilske domove, uporabljal gasilsko orodje v svoje namene in ga skoraj povsod uniči l , zlasti motorne brizgalne, tako da niso imela društva ničesar, s č : m e r bi uspešno posegla v kakršnokoli požarno akcijo jn so bili ljudje v mnogih krajih prepuščeni na, milost in nemilost ognjenemu elementu. Kjer je bila voda v bl'žini, je Se nekako Slo: po­služil i so se pač prastare me­tode gašenja s škaifi jn drugi­mi posodami, pri čemer je pro­padlo na tisoče in tisoče ljud­skega premoženja. Toda kljub temu se je rešitev zelo hitro naš la jn v nekaj letih so že imela društva spe* svoje domo­ve, oziroma orodna shranišča ter orodja za prvo, najhujšo •Ho. Pa tud- motorke So kmalu dobili.

Po osvobod tvi v letu 1946 je tedanja Okrožna uprava za no­tranje zadeve v Novem mestu organizirala iz gasilcev — bor­cev NOV — ekipo za obnovitev prostovoljnega gasilstva na te­danjem območju Okrožnega od­bora Ncvo mesto, ki se je po­zneje preimenoval v Okrožno fasiisko poveljstvo.

OGP je sklicevalo konference z bivš mi gasilskimi funkcionar­ji, začelo zbirati podatke o biv­ših članih gasilskih društev, materialnih sredstvih, orodju In ostalem gasilskem priboru, kolikor ga je še kje ostalo po okupatorjevem razdejaniu.

Počasi so pričela gasilska društva spet delati. Vodstvo ce­lotnega dela je prevzel novi Gasilski ve&tnik. r k i je pričel izhajati ob novem letu 1947 in tako odprl novo pot v strokov­nem in pol i t ičnem delu sloven­skega prostovoljnega gasilstva ter je dajal točno določeno •mer za obnovo gasilskih or­ganizacij. Najhuje je bilo povsod glede orodja.

Ker je bila največja možnost požarov v Novem mestu, se je prav pri n o v o m e š k e m društvu

pričela obnova najprej. T u je ostalo še nekaj orodja, ki so ga ohranili v najhujših dneh društveni člani . Društvo je ime­lo precej dober poltovorn; av­tomobil; popravilo si ga je, da bi moglo z njim hitro interve­nirati, če bi bilo treba. Počasi si je društvo nabavljalo tudi ostalo orodje in pribor, tako da se je kar hitro postavilo na lastne noge.

Iz Okrožnega gasilskega po­veljstva je bila v letu 1948 ustanovljena Okrajna gasilska zveza, ki je imela prvenstveno nalogo pospešit i obnovo gasil-sk h društev, jih gospodarsko in polit ično voditi, strokovno učiti in pripravljati za nadalj­nje, vedno zahtevnejše gasil­ske naloge, obenem pa iih kre-pt i na pridobitvah NOB. Leta 1949 je bila ustanovljena v Ljubljani še Gasilska zveza LRS, ki je od Ministrstva no­tranjih zadev prevzela nadalj­njo nalogo strokovne prevzgoje slovenskega gasilstva, na pod­lagi leta 1948 iz iš lega zakona o gasilstvu. Ze leta 1951 pa je b -la ustanovljena Gasilska zveza F L R J . Danes šteje ta zveza že 1324 P G D s 62.810 člani, od ka­terih je 8.000 žensk.

Delo novomeške OGZ je pod­pirala v veliki meri naša oblast z raznimi dotacijami, pa tuđ' DOZ je mnogo prispeval. Ko sta se okraja Novo mesto in Trebnje združila, je bilo v OGZ včlanjenih 73 gasilskih društev s 3.753 člani .

Z reorgan zacijo ljudske obla­sti in z novo teritorialno raz­delitvijo okrajev, s č imer se je razširil delokrog bivšega O L O Novo mesto tudi na bivši O L O Črnomelj in del O L O Krško, se je spremenila tudi oblika ga­silskih organizacij; nastale so občinske gasilske zveze. Delo­krog OGZ Novo mesto se je razš ril in združuje danes 11 občinskih gasilskih zvez s 112 PGD ; n desetimi industrijski­mi PGD, ki imajo vč lanjen ih skupno 6.525 č lanov. Od teh je aktivnih 5.550, rezervnih 385 in zaslužn h in častnih 270. Od akt Iv n h č lanov je 4.488 opera­tivnih, 1.062 pa upravnih. Po­leg teh je v OGZ Novo mesto še 159 pionirjev. V navedenih števi lkah so vštete tudi žene, zlasti mladinke. Teh je 7S5: na operativo j h odpade 567. na upravo 80, v rezervo pa 138.

Celotna gasilska organizacija OGZ šteje torej skupno 6.684 članov. Po socialnem sestavu je v gasilskih organizacijah OLO Novo mes+o 47r£ kmetov, kar priča, da so najmočnejša podeželska društva, delavcev je 3 0 ^ , obrtnikov In us lužbencev 11.8%, delovne ''nteMgence je 2.4%, ostalih pa 8.8%. Poli­tična opredeljenost je razvid­na ;z s ledečih števi lk: V SZDL je skupno 5.370 č lanov, v Z K S 239. Od leta 1946 do danes je na območju današnje OGZ na­raslo števi lo č lanstva za 5.121 članov.

Kako važno vlogo igra pri nas gasilstvo, Je razvidno tudi iz števi la požarov, škode in rešenega premoženja .

Ce upoš tevamo samo' lansko leto, naš te jemo na območju OGZ Novo mesto (všteti niso požari bivš? OGZ Črnomelj , ker nimamo podrobnih podatkov) 19 požarov, pri katerh Je sodelo­valo 45 PGD s 548 člani. Skoda, ki je pri teh požarih naspala, je bila ocenjena na 36,762.000 di­narjev. Z nastopom gasilcev pa je bilo obvarovanega po urad­ni ocenitvi najmanj za 19,936.000 d narjev ljudskega premoženja. Ce pa pogledamo za deset let nazaj, bomo videli,- da je po­vzročil ogenj v 580, primerih, pri katerih so sodelovali gasil­ci, na ljudskem premoežnju eno milijardo 919.000.000 d narjev škode, nastop gasilcev pa je preprečil za 957 milijonov 936.000 dinarjev škode.

Iz navedenih števi lk je torej jasno razvidno, kako velik po­men ima gaslska organizacija, posebno v našem pasivnem okraju, z nizkim narodnim do­hodkom, zaradi česar je ogrom­na večina ljudskega premože ­nja nezavarovana ali premalo zavarovana.

Današnji ča s pa zahteva od gasilcev veliko strokovno spo­sobnost in popolno predanost s o c a l i s t l č n e m u razvoju. V ta namen imamo pri republiški GZ stalno gasilsko šolo, kjer se šo­lajo gasilski častniki in pod­častniki. Opažamo pa, da se te šole dolenjsko gas Istvo vse premalo poslužuje. Kjer imajo v PGD res izšolan kader, se to zelo pozna; tam vse delo , zelo dobro uspeva, drugod pa le ži­votari. Zato je potrebno, da dajo vse množične organizacije mladini pobudo za vstop v ga­

silske organizacije. V okrajnem merilu imamo v gasilskih dru­štvih 65 častnikov, od teh ima­jo samo trije častniško šolo, in 156 podčastnikov — od teh 84 z gasilsko šolo.

Prav tako važni kot dober ga­silski kader so tudj gas lski do­movi. Teh je v novomeškem okraju 93, brez domov pa je 30 PGD. Po osvoboditvi je bilo zgrajenih skupno 11 domov. Prenosnih motornih brizgaln imamo 91. prevozn h 7, medtem ko imajo gasilci 5e vedno 56 ročnih brizgaln. Skupno jih je torej 154. Avtomobile jma 10 ga-s lskih čet.

Ko ob 80-letnlci novomeškega PGD pregledujemo pridobitve gasilstva v desetih povojnih letih, vidimo, da smo kljub ne­katerim slabostim n velikim težavam dosegli vendarle zelo lep napredek. To je zasluga dobrih, naprednih gasilcev in centralne organizacije, pred­vsem pa naše ljudske oblasti, ki daje potrebna f inančna sred­stva za gas Isko opremo. Pred gasilstvo pa se iz leta v leto postavljajo težje naloge. Kos jim bomo le, če bomo strokov­no in pol i t ično dovolj utrjeni. Pomagat; pa mora vse prebi­valstvo, saj zaščita pred poža­rom ni samo stvar gasilca, mar­več vsakega državljana.

Ob bsernem jubileju čes t i ta ­mo društrvu k njegovemu delu. Pozdravljamo vse druš tveno č lanstvo kot neustrašene borce proti ognjeni nevarnosti in se jim za njihovo požrtvovalno de­lo iskreno zahvaljujemo, V bo­dočih letih pa jim žel imo č m večjega razmaha in še več jega napredka, da bodo resnično kos vsaki, še tako težki nalogi, ko bodo šli b l ižnjemu na pomoč!

—r

Opekarna v Kanižarici bo samostojno podjetje Na predlog sveta za gospodar­

stvo je občinski ljudski odbor Črnomelj na svoji osmi seji raz­pravljal o osamosvojitvi opekar­ne v Kanižarici .

Opekarna je doslej obratovala v sklopu Belokranjskega grad­benega podjetja, kolektiv pa je ugotovil, da je nadaljno obrato­vanje pod sedanjimi pogoji ze­lo otežkočeno. Zlasti je pereče vprašanje zaposlitve redne de­lovne sile, kajti delavstvo vedno zncva zapušča delo. Vzrok je neredno in nepopolno izplačane plače že od maja letos dalje, kar je posledica težkega f inančnega stanja v mat ičnem podjetju. Opekarna bo kot samostojno podjetje tudi laže dobila inve­sticijski kredit za preureditev, mehanizacijo in povečanje ka­pacitete. Podjetje ima že izde­lan ustrezni, ekonosko uteme­ljeni elaborat.

Ko>ktiv opekarne je predlog za osamosvojitev predložil de-

Ns magistratu v Novem mestu Je bil prejšnjo soboto neobičajni civilni obred: Merharjev novorojenček z Grma pri Novem mestu je bil slovesno vpisan v mat ično knjigo in dobil ime Bojan. Obenem je prevzel častno in odgovorno dolžnost botra vseh treh otrok Merharjeve družine Martin Pavlin, sekretar Novolesa in tajnik okrajnega odbora ZB Novo mesto. Otrokovo ime in botra je vpisal v mat ično knjigo matičar Ljubči Muren, v ime­

nu občinskega odbora je pa obred opravil Jože Moretti.

lavskemu svetu mat ičnega pod­jetja, toda ta je predlog zavr­nil. Zato je kolektiv poslal svoj predlog svetu za gospodarsvo pni ob. L O . Svet ga je proučil in izročil ljudskemu odboru v dokončno rešitev. Odborniki ©o ugotovili, da je zahteva kolek­tiva upravičena, zlasti ker so dani vsi materialni pogoji, đa podjetje lahko poveča obseg svoje dejavnosti. Opekarna je pa v Beli krajini zelo potrebna, saj morajo sedaj dovažati ope­ko iz bolj ali'manj oddaljenih krajev Slovenije in Hrvatske, kar vsekakor podraži ceno. Ljudski odbor se je enoglasno izjavil za osamosvojitev opekar­ne.

Na isti seji ob. L O je bila za­nimiva tudi razprava o rešitvi vloge K Z Dragatuš glede vr­nitve lastništva nad tamošnj im zadružnim domom. Z domom je upravljala bivša občina Dra-gatuš, po reorganizaciji je pa uprava prešla na novoustanov­ljeno obč ino Črnomelj . Odbor­niki so prošnji ugodili toliko, da se dom prepusti v upravljanje tamošnji K Z . S tem sklepom pa se ni strinjal Član obč inskega odbora DragatuŠ, češ da zahte­vajo dragatuški zadružniki, da se dom prepusti njim v last. Pozabili so namreč , da je za­družni dom. čeprav so posamez­niki pni gradnji sodelovali s ka­kim kubičn im metrom materia­la *li s prostovoljnim delom, splošna ljudska lastnina, ne pa lastnina vaščanov .

Občinski odbor je tudi podelil K Z Črnomelj v upravljanje okrog 4 ha zemlj išča, last sp lo š ­nega ljudskega premoženja , ki leži ob Lahinji pri Butoraju. To zemlj išče je sedaj očiščeno pra­proti in robidovja ter preureje­no v nasad maraske. K Z Črno­melj jamči , da bo nasad dobro negovan. Pb

Od privatne šivanke do druž­benega podjetja

Med napis: na hišah novome, škega Glavnega trga lahko opa­zite na enem izmed poslopij na­sproti mestne občine desko z besedami »Splošno damsko kro-jaštvo Novo mesto«. Nič dru­gega. Sele poizvedovanje raz­odene, da se v dveh tesnih pro­storih stiska ed.no socia l i s t ično podjetje š ivi l jske stroke v No. vem mestu.

Te dni bodo praznovali deset­letnico svojega deiovanja. Lepa priložnost, da spregovorimo o delovnem podjetju nekaj besed.

Podjetje ž e ' o s e m let vodi š i ­vilja Marija V r a n č č e v a Začeli so s šest imi dekleti in dvema privatnima strojema. Zdaj dela v š ivalnici 12 š i v i l j s k h vajenk in š iv i l j . Zanimivo je, da ima med sedmimi šivi ljam: — po­močnicami v podjetju — 6 moj­strske izpite, a 2 enoletno moj­strsko krojno šolo v Mariboru. V desetih letih so nakupili šest strojev, k so zdaj družbena lastnina. Čeprav so se morale š ivi l je zaradi stanovanjske sti­ske v Novem mestu že štirikrat seliti, jim je uspelo obdržati stalne stranke, za katere dela­jo že 10 let. Splošno damsko krojaštvo ima kot s o c i a l s t i č n o podjetje z raznovrstnimi druž­benimi dajatvami težak položaj , saj dela v okolici. Novega me­sta in v samem mestu mnogo privatnih š iv lj a sorazmerno nižjimi dajatvami družbeni skupnosti in mnogo šivilj brez dovoljenja za opravljanje obrti. Toda v tako imenovanih »suhih mesecih«, ko bi podjetju dela primanjkovalo, izdelujejo š iv i ­lje konfekcijo iz »Novoteksove-ga« blaga. Za uspešno rast de­lovnega kolektiva jn za prizna­no kvalitetno delo je treba upravnemu odboru jn č lanom marljivega kolektiva izreči pri­znanje in jim želeti še večj ih uspehov v bodočnosti .

V Skopju prva Jugoslovan­ska razstava tobaka

Ce boste potovali v Makedoni­jo, si boste od 10. do 20. sep­tembra na prvi naši razstavi tobaka laJhko ogledal.; vse vrste tobaka in tobačnih izdelkov, ki jih pri nas pridelujemo ali izde­lujemo. Razstava bo naše tobač­ne izdelke predstavila svetu, hkrati pa si bodo naše tobačne tovarne pri tej priložnosti iz­menjale izkušnje.

V TEM TEDNU NABIRAMO

Cvet jesenske rese 100 dinar­jev, rmana 50 dinarjev, sleze-novca 900 dinarjev, rdeče dete­ljice 90 dinarjev, bele deteljice 140 dinarjev.

List volčje češnje (beladona) 150 dnarjev, robide 40 dinar­jev, maline 40 dinarjev, borov­nice 100 dinarjev, melise 150 dinarjev, slezenovca 200 dinar­jev.* šmarmce 100 dinarjev, ozkolistnega trpotca 80 dinarjev, pekoče koprive 40 dinarjev, vi ­nogradniškega lapuha 60 dinar­jev.

Rastlino ptičjega dresna (mo_ ravka) brez korenin 50 dinar­jev, breskove dresnj 25 dinar­jev, ženikelja 140 dinarjev, rmana 36 dinarjev, mater ne dušice 36dinarjev, urhovke 60 dinarjev, gladišnika 40 dinar­jev, tavžentrože 70 dinarjev.

Korenine malega divjega ja­neža 300 dinarjev, velikega div­jega janeža 220 d narjev, glade-ža 65 dinarjev, kompave (bo­deča neža) 100 dinarjev, srčne moči 200 dinarjev, baldrijana 260 dinarjev.

Plodove jerebike 80 dinarjev. Opozorilo. Rastlina slaka se

ne odkupuje več. Rastlina pt i č . jpga dresna (moravka) se bo od­kupovala samo do konca meseca avgusta. Breze ne odkupujemo več.

Honfe^euca in #io$nie Danes bodo v Londonu sedli za mizo predstavniki tistih dr­

žav, ki. so sprejele povabilo treh zahodnih velesil, poslano 21 deže lam, na konferenco o Sueškem prekopu.

Jugoslavija je povedala svoje mnenje o tej konferenci. Pred­sednik Tito je v posebni izjavi poudaril, da ima naša de&ela vso pravico do udeležbe na takšni konferenci, saj je zakoitili po­morski naslednik bivše Avstroogrske v njenih pravicah, teme­lječih na sporazumu iz 1888 o plovbj skozi Suez, razen tega pa je ena izmed pomorskih sredozemskih dežel ter zato neposredno zainteresirana na plovbi skozi Sueški prekop.

Predsednik Tito ni kritiziral samo dejstva, da niso na kon­ferenco povabili Jugoslavije, marveč tudi to, da so organiza­torji lega mednarodnega sestanka nasploh samovoljno izbirali udeležence . Ze podatek, da pripada od 24 povabljenih držav kar 15 zahodnim vojaškim zvezam in paktom, je dovolj zgovorno.

T r i zahodne velesile so si torej že le le že v naprej zagoi,.viti več ino za svoje predloge in načrte. Ti načrti pa so usmerjeni na eno: vsiliti suverenemu Egiptu določene stvari, »dati mu lek­cijo«, ponižati ga.

Predsednik Tito je v tej zvezi obsodil gospodarske sankcije proti Egiptu in grožnje, da bodo zahodne države uporabile silo. S tem, je poudaril predsednik republike, je bil zadan udarec Združenim narodom in vsem dosedanjim naporom za popuščanje mednarodne napetosti in ohranitev svetovnega miru.

Predsednik Tito je tudi izjavil glede nacionalizacije Sueške družbe, da »nihče ne more odrekati suvereni državi pravice, da

bi na svojem ozemlju nacionalizirala kar koli, če sodi, da je to v prid ljudstvu in suverenosti države«.

Razvoj dogodkov v zadnjih dneh je tudi popolnoma potrdil pravilnost Titove Izjave, da »način, kako so sklicali londonsko konferenco, in vzdušje , ki je nastalo spričo grožnje, da bodo uporabili silo, onemogočata todi drugim zainteresiranim deže* lam, da bi zaupale konferenci«.

Tako je v ponedeljek ameriška agencija AP že poročala i* Londona, da je načrt treh zahodnih velesil o mednarodni upravi nad Suešk im prekopom zbudil' znatno opozicijo. Polovica izmed 24 povabljenih držav namreč nasprotuje osnovnim stvarem v zahodnem predlogu. Zato v Londonu sodijo, da bodo imele za­hodne velesile velike težave, Če bodo vztrajale na svojih načrt ih .

Da je temu zdaj tako, je veliko prispevala tudi izjava egip­tovskega predsednika Naserja, s katero je predlagal sklicanje veliko širše mednarodne konference o Suezu, ki bi jo organizi­rale vse naslednice držav sporazuma iz 1888, udelež i le pa bi se je vse zainteresirane dežele . Dnevni red konference ne bi bil v naprej določen, njeni sklepi pa bi nosili pečat OZN.

Tudi namen zahodnih velesil, zlasti Velike Britanije in Francije, da bi Egipt osamile, spravile na kolena, je spodletel. Z D A se drže ob strani, egiptovsko stal išče pa sta odločno pod­prli nad dve tretjini č loveštva .

Navedimo na koncu še nekaj zgovornih podatkov, ki v mar­s ičem pojasnijo vso stvar, čeprav ne izčrpajo vseh razlogov tega in takšnega razvoja dogodkov v zvezi s Suezom. Angleški profit od Sueške družbe je osemkratno presegel vloženi kapital. Lani je Sueška družba potrošila samo petintrideseti del za izboljšanje plovbe po prekopu. . . Sleherni od direktorjev te družbe — in teh ni bilo malo — je letno prejel sedem milijonov frankov samo zato, da je enkrat mesečno prisostvoval seji upravnega odbora. . .

So pa še drugi razlogi, morda še odločilnejši . Kolonialni "si­stem poka Po vseh šivih in Velika Britanija ter Francija se za­vedata, da bi končni Naserjev uspeh v tej stvari še bolj poveča l njihov kolonialni glavobol, ki je že tako čedalje boij mučen . Stanje v Alžiru bj se še bolj poslabšalo, petrolejska polja — Za­hodna Evropa dobi 82% petroleja ravno s Srednjega in Bl i ž ­njega vzhoda — bi bila z zahodnega vidika še bolj ogrožena.

Cas pa hiti dalje in odpor kolonialnih krogov ga ne mo^e ustaviti . . .

$ V belgijskem rudniku Mar-cinclle je prišlo do strahotne nesreče . Kr&tek stik je povzroč i l požar, blizu tri . s to rudarjev, med njimi štiri ali pet jugoslo­vanskih izseljencev, se je znašlo v ognjenem peklu, iz katerega so doslej rešili le malo ljudi . . . Ta strahotna n e s r e č a je pretre­sla ves svet. Iz mnogih d r ž a v 5o priskočil; na pomoč svoj-cem ponesrečenih. M e d drugimi ža­luje za svojimi očeti tudi okrog 400 otrok-sirot.

% Po 34-dnevni stavki v ame­riških jeklarnah, v kateri je so­delovalo 650.000 delavcev, so iz­računali, da je s stavko, ki se je zaključi la s kompromisom, ameriško gospodarstvo izgubilo okrog deset milijonov ton jekla, delavci pa so pr; mezdah bili prikrajšani skupno za 225 mili­jonov dolarjev.

£ Sovjetska zveza ni sprejela japonske zahteve, naj bi ji vr­nili dv a otoka. Zavolijo tega je japonska vlada sklenila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe med obem a državama, da pa bo­do skušal; pogajanja nadaljevati po londonski konferenc; o Sue­

zu. Z n a č i l n o je, da je japor.ski zunanji minister Š igemicu , k i je vodi l delegacijo na pogajanjih v M o s k v i , uv ide l . da nima smis la od laša t i s podpisom mirovne po­godbe zaradi omenjenih dveh otokov. Toda njegovemu s ' a l i š : u so se postavi l i po robu"krcei p. d vodstvom b i v š e g a japon?ke?a ministrskega predsednika J o š i d e , k i nasprotuje normal izac i j i o d ­nosov s Sovjetsko zve2\>,

41 Predsednik vlade Laosa, deže le v Indokin i , je iz jav i l , d a bo vlada zdaj, ko so se j i p r i ­druž i l ; tudi predstavniki g iba ­nja Patet L a o . k i se je bo r i lo na s trani Ho Si M i n h a , u v e l j s v -ljf.la nevtralno pol i t iko in d a želi imeti prijateljske odnose s svoj imi sosedi, po drug; s t rani pa se ne bo p r i d r u ž i l a noben3mu v o j a š k e m u bloku.

p SiovHo brezposelnih ,v Z a ­hodni Nemči j i se je m i n u l i m e ­sec zmarjSalo za 49.000. tako da znaša zdaj 429.543 (od tetra 1<>4 t : s o č 425 m o l k i h i n 235.118 žensk) .

Najnove jš i podatkj kaže jo , da brezposelnost med ž e n s k a m i na ­rašča .

ELEKTRIČNA C E N T R A L A N A V E T E R

Požarevačko podjetje »Prepo­rod« je začelo serij,;<ko izdelo­vati majhne električne centrale na veter, jakosti 60—80 vatov. Centrala je namenjena manjšim kmečk im gospodarstvom, mej-

•nim karaulam, v a š k i m ambu­lantam, zobnim postajam i td . Obenem z akumulatorjem stane 50.000 d in .

V ANGLIJI JE NAJVEČ MEŠČANOV

V A n g l i j i ž 'vi v , mestih več j i odstotek prebivalcev kot v k : ' č -r i kitili d rug i d r žav i na svetu. A n g l i j a ima nekaj nad 49 m i l i ­jonov prebivalcev, od tega jih) živi v mestih 81 odstotkov.

Naročajte In be!':e »DOLENJSKI LIST«!

BELOKRANJSKA KMEČKA ZORA V E R G O T :

GOSPODINJA 5 (Nadaljevanje in konec)

Trdo prislu-fceni denar lz tujine ni dvignil ž iv l jenjske ravni prebivalstva, ne pospešil razvoj kulture in omike. Revšč ina se je po odto­ku moške delovne sile še pove­čala. Zemlja je hirala, ker je bilo premalo delovnih rok, ne­rodovitne površ ine so se širi le lin razbohotili so se prostrani steljniki. Izseljevanje je bijio to­rej v večjo škodo ko korist. Be-lokranjci so to jedrnato izrazili: »Denar izseljencev je ko krom­pir, ki traja samo eno leto!« Kako enostavno in kako trpko povedano.

Doma 1'J o«tala žena z druži ­no, la družina je pa bila po na­vadi števi lna. Tako je žena po­stala o č e in mati, gospodar In gospodinja. To pa je %ilo le pre­težko. Od ranega jutra do poz­nega veČe-ra trdo" delo in boj za skopo zemljo, pozimi pa spet za kolovratom ali statvami prav

tako od Jutra do noči. Zato Je bil dom. domače gnj išče , torej pravo gospodinjsko delo, zadnje, čemur se je lahko posvetila. V najskremnejš ih razmerah se je pehala za najosnovnej še pogoja za preživ l janje družine. Siroma­štvo je hromilo napredek In vtisnilo belokranjski gospodinji — materi tako znači lne poteze. Telesno je šibka, starost je pre­zgodaj pogoltnila njena mlada in zdrava leta. V gubah njene­ga obraza Je skrita vsa težka usoda belokranjske žene. Rev­ščina Je mati zaostalosti. Tako opevana sončna Bola krajina danes t.čl v mraku in se pre­bija skozenj, iščoč izhoda. Vse naštete tegobe so pehale. ;n ŠP danes pehajo, belokranjsko go­spodinjo s poti napredka in jo zavirajo, da bi si ustvarila bolj­še ž iv l jenje .

Oglejmo si dom, oziroma na­vedimo uradni zapis:

»Vas, ki leži 4 in pol kilome­

tre od Črnomlja, ima 44 hiš; od teh Jih je zidanih in v precej dobrem stanju 16, napol zidanih 8, lesenih pa 28. V vseh hišah je le 18 kuhinj, drugod kuhajo v vežah- Sob imajo 69 s 188 po­steljami, tako da ležita na eni postelji po dva. Pohiš tvo je povsod še staro, izpred vojne, nikjer pa ga nimajo dovolj. Od kuhinjskega pohištva je najti v vsej vasi le dve kredenci. Rav­no takfS s-labo so založeni s pe­rilom, bodi s telesnim aH s po­steljnino . . . Manjka posoda, zlasti pa pribor . . .

Vas, ki leži nekoliko v iše od omenjene: socialni položaj je tu kar obupen. Hiš ni, t emveč same zidanice, skupaj 29; zida­nih je 6, pa tudi te niso hiše, ampak zidamice, spremenjene v stanovanja; pol lesene so štiri, č is lo lesenih je 19. Te hiše ima­jo skupaj 40 sob, kuhinji sta samo dve, drugod kuhajo v ve­žah, največkrat pa kar skupaj v dstem prostoru. V nekaterih hišah, kjer šteje družina 6 do 7 članov, Imajo samo eno poste­ljo. Okna so majhna, prostor prenatrpan In zatohel.c

Komentar, k temu res nt po-troben. Potrebni pa so ukrepi in dejanja. Bela krajina je pokaza­la v najtežj ih trenutkih naše mrodne preizkušnje , d'a Je ljud­stvo spoznalo, kjer je prava pot, in se zavedlo svoje dolžnosti . Bela krajina je to dolžmoat čast ­

no izpolnila in se zapisala na strani nedavne zgodovine. Smo social is t ično urejena družba in in naša socia l i s t ična dolžnost je, pomagati Beli krajini, pomagati belokranjski gospodinji, da si bo ustvarila boljše In lepše ž ivl jenje . Belokranjski gospodi­nji radi oči tajo nečistočo, nego-spodinjskost im splošno zaosta­lost. Težki očitki , toda — kaj smo storili, da ji pomagamo? Koliko wrno se poglobili v nje­na dnevna vprašanja in tego­be? Smo resno pretehtali, zakaj je tako? Le prevečkrat smo sa­me sodniki, po goli črki higien­skih sa.nftairmh in gospodinjskih predpish o sodobnem urejenem domu. Takh gospodinjstev, bolje družin, kot sem jih omenila, je v Beli krajini 80"/o, torej malo­ne vsa Bela krajina. In kako naj pomagamo?

1) Strgajmo belokranjskega človeka lz revšč ine , dajmo mu možnosti , da bo razvil vse svo­je sile, umstvene in telesne;

2) to borno storili, č« bomo dali Beli krajini materialne po­goje, ki bodo pa Šele tedaj do­nosni, če jih bo belokranjski Človek znal pravilno izkoristiti;

3) in to bo, ko ga bomo dvig­nili \i zaostalosti. Nudimo mu torej več kulturnih dobrin, v e č k ;n et sk o-gos p od i n j sik e p ros ve te. Pokažimo mu svetlo pot pro­svetnega človeka, da se bo otre-sel manjvrednosti in bo po­

gumno stopil na novo pot, na kateri bo zaživel novo ž iv l jenje , k; ga danes še ne pozna; tedaj mu bo domača gruda postala ljuba, ne bo bežal z nje, pač pa jo bo vzljubil, saj je ljubezni potrebna in tudi vredna.

Beli krajini je nujno treba dati toliko industrije, da bo za­poslila odvisno delovno silo, ki jo ima doma na pretek. Drobna kmetska gospodarstva s š t e v i l ­nimi družinami imajo danes do­bro tretjino neustvarjalnih lju­di. To so kmetske hčere in si­novi, ki so ostali doma, torej na zemlji, ki jo je 1« ena družina obdelovala in bi tej družini tu­di pridelek zadostoval. Toda tu se, grmadijo mladi ljudje, ki z leti prehajajo v domači hiši v slare strice in tete, delajo le v sezonskem delu, sicer pa se nji­hov« delovne sile uspavajo iz leta v leto in zato predčasno ugasnejo, ostare. Tako srečuje ­mo mlade starce, ki *o jim ro­ke omahnile, predno so resno za delo prijele. Doma naj osta­ne le ena družina, za drobno posest. Naravnih bogastev Je tu zadosti, rakaj jih ne bi izkori­ščali vsaj nekaj, vsaj toliko, kolikor bi bilo potrebno za za­poslitev nadštev i lne delovne si­le 1

Po tej poti bomo pač dal; Be­li krajini tista sredstva, da si bo pomagala tudi sama. Za ta­ko trditev imamo števi lne doka­

ze. Kot dokaz bom začpla z vprašanjem: Kje so bili belo-kranjci v letih velikih možno­sti, zakaj jih niso vendarle iz­koristili, kot so jih drugi kraji naše republike? Zd>i se ml, da prav tu tiči veliika, ž a l o s n a resnica, ki se glasi takole: B e -lokranjec je svojo revščino do­bro občutil v kapitalist ični dru­štveni ureditvi. In ker je po­znal težko ž ivl jenje , je predano, dal vse svoje sile v dobi NOB. Po vojni pa je šel, karoor so mu pač pokazali pot, najraje čimdlje od doma- Povsod si na­šel Belokranjca, skoro vedno na vodilnih mestih, in v dob; veli­kih stvaritev je prav belokranj­ski č lovek delal pri izgradnji naše socia l i s t ične domovine drugje. Bela krajina sama pa je bila prazna.

Odšli so vsi oni, ki so Iskali svoj dom izven Bele krajine, /.a seboj pa so pritegnili ves ustvarjalni del mlade Bele kra­jine. In ta je dal v izgradnji vse svoje sile. Ko pa »o se raz­mere pri nas delno umirile, so se začeli vračati številni Belo-kranjci, ki sov vsa ugodna leta delali drugod. Toda čas je 8el mimo. Sredstva so kopnela in kjer Je nekoč že obstajala indu­strija, jo je Belokrainjec poma­gal pomladiti ali izpopolnit! doma pa tedaj ni bilo ljudi, ki bi to vsaj začeli . Doma so osta­le matere in nedorasli otroci,

ki so je po starem ubadali pa skopi zemlji, toda trdno so ve­rovali, da za njih čas še prida. Verovali so v pravično razde­litev dobrin. Toda ta čas je šal prav tedaj mimo, upajmo, d a n « za vedno!

Omenila sem že, da je Bela krajina sedaj dežel ica »pre­gnancev. Poznam jih mnogo, mnogo, ki jo tako občutijo. K a ­ko to paemagatl?

Ljudska oblast j« dala Bell krajini glede prosvete dosti. Tako imamo v Črnomlju popol­no gimnazijo, poleg kater* stoji mogočen in sodoben dijaški dom. Ta dom čaka belokranjsko mladino. Toda ta je še vednoi revna, s troškov za šolanje star­ši' dostikrat sami ne zmorejo-Oblast je začela v prvih začet ­kih reševati tudi vprašanje vzgoje kmetske mladine. Hote­la ji je dati poavo osnovo in je zato ustanovu oziroma nada­ljevala z delom gospodinjske šole, ki je zaživela takoj po osvoboditvi na belokranjskem ozemlju. Pred letom in pol je zaživela še kmetijska ^ola za mladeniče . Vse je seveda v za­četkih, toda na dobri poti. Z a ­vedajmo se. da se bo le belo­kranjski i /obraženee In strokov­njak oklenil svoje zemlje s t i ­šin ljubeznijo, ki jo prav ta / mlja tako potrebuje in zaslu^ a ,

Btev. (336) . D O L E N J S K I L I S T « Stran 3

Obiskali smo Mirno peč DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Takra t , ko se- je raizlivalo t r i

In, dvajset t isoč hektarjev A u e r -6 £ e r g o v e g a knež jega gospodstva o d K o č e v s k e g a Roga čez zeleng K r k o prav v globodolske in p o d b o r š k e rebr i na sam prag a n i r n o p e š k e fare, je pešč ica m i r -n o p e š k i h h i š okrog m o g o č n e de­k a n i j sike cerkve ž a r e l a v ponos­n i gospošč in i . No 1894. leta so ropota l i skozi vas t e žko n a l o ž e ­n i par izar j i . Po g lavni deže ln i cest i so iz Ljubl jane v Vojno k ra j ino nenehno peketale p o š t ­ne koči je . Poslej pa, kakor bi se ž iv l j en j e ogibalo M i r n e peč i . ' Ce lo lokomot iva je raje zasopla v klance nad M i r n o pečjo , k a ­k o r v vas. K r a j sam se je zapr l vase, na nj ive so kmetje zape­l j a l i zadnje vozove konjskih f ig in ca v r t n i m i plotovi so za­če l ; t rohneti furmanski bič i .

»SEME M O R A Š Z A V I T I V G N O J ! «

T a k o je povedal mlad i Ja rc Iz Ivame vas i . »Kaj misl i te , da d r u g a č e p r i nas kaj zraste? K a j š e ! Ž i ta letos zaradi moče niso obrodi la . V s a k k o š č e k zemlje moramo gnoji t i , ka j t i p r i nas so t l a i lovnata i n i l ov ica ne rodi rada . P a še to: s tar i ljudje so na laga l i dinarje v hrani lne kn j i ž i ce i n je banke vzel v rag . namesto, da bd nam naprav i l i gnojnione jame. Jaz pa zdra­v i m . . •« se m l a d i Ja rc nasmeh­ne in pokaže umazane roke i n k ravo . »Sajevec. D r u g a č e je ži­v i n a zdrava, le t is t i ka še l j je dobi la , k i ga tudi veter inar j i preganjajo. Jaz sem tudi zdrav, l e denarja m i manjka in dobro b i b i lo , ko b i nam kmetom že enkra t zaupali posojila, da b i e i nap rav i l i to i n ono gospodar­sko reč .«

M l a d i n a se ne b r iga za g r u n ­te ,« potoži stairi Kovač i č iz I va -a;e vas -i. »Najra jš i hodi v svet, nas stare l jud i pa pusti doma. J a z sem dvakrat pogorel. Č e ­prav imam grunt, da bi davke l ahko zmogel, vendar n i p r i h iš i rok, k i b i delale. Oba z ženo se m u č i v a , s in pa noče grunta i n n o č e pr i je t i za delo. In s tar i K o v a č i č sede spet na t la, kaj t i s tat i ne more, ker ima strto no­go.

P E R O K A R N A P R E J Š K R I P L J E

V rokah pa ima to šk r ipa joče pero Pepca P lavc , m a t i č a r k a . K a k o je kaj? v p r a š a m o . — E , n i č pcsebnega n i p r i nas! za­mahne z roko. — Nič? — No. če že hoče te , zadn j ič sle zapisali v ča sop i su nekaj o n a š i h odborni­k i h , pa je b i la jeza. Pero ka r

v p r a š a m o . •— Nič takega, dvigne m a t d č a r k a za trenutek pogled, pa se spet poglobi v delo.

N a j b r ž so zbra l i že vse takse, mis l imo, n a j b r ž so ljudje čisto zadovoljni z delom l judsk ih od­bornikov, n a j b r ž so vesel i , da n i p r e v e č sence, ne prehudih davkov in ne p r e v e č amer ikan -cev na ob:9kih.

C E H O D I J O S O S E D J E V A S O V A T

Takole -po l ure se že pogovar­jamo v pisarni m i r n o p e š k e za­druge. Nač r t i , sikrbi. Najpre i

majo stanovanj. P r a v b i b i lo , ko bi D o m dogradi la občina .« »Se kaj?« »Vpraša j t e po tu joč i k ino , zakaj nas n i č ne obišče!«

»JE FTJRATI F A J N . . . « Nekje iz gozdnih obronkov

j u ž n e s t rani M i r n o p e š k e doline so po vojni spel ja l i cesto do S t r a ž e . T a k o o d v a ž a procesija

•*v6z m i r n o p e š k i m vozn ikom les skoraj izpred praga v S t r ažo , da ga lahko M i r n o p e č a n i spet zagledajo, potem ko je v mo­g o č n e m loku obk rož i l dolino i n p r i še l po s I rašk i železnici v

Pod Golobinjekom ob Temenici ždi Mirna peč, nekoč znana fur­manska postojanka na cesti Ljubljana—Novo mesto.

naprej Škriplje: drugega novega

Je še kaj M i r n i peči?

smo se v r t e l i okrog d o b r n i š k e -ga posestva. »Dobrnišk i m a n i -puHant se sprehaja vse pogosteje po munnopeških t leh.« p r ipove­duje .poslovodja zadruge. »Mi sklepamo odkupne dogovore z n a š i m i z a d r u ž a n i , toda on po­nud i denar naprej in če je s t i ­ska p r i kmet ih huda, z a d r u ž n a zavest pač ne zavrne d inar jev .« »Dobro, toda od kod d o b r n i š k i zadrugi večja gospodarska moč?« v p r a š a m o . » N o v o m e š k e m u ž iv i l ­skemu in ž i v i n s k e m u trgu so zaradi b l iž ine k ra ja M i r n o p e č a ­ni mnogo bolj naklonjeni , kakor dobrn i šk i z a d r u ž n i k i . Ze tako gredo naš i ljudje če le utegnejo, radi v mesto, to l iko prej, če kaj prodajajo. D o b r n i č u pa je me­sto bolj od rok, zato se zadruga med l judmi lahko m o č n e j e uve­l javl ja . Tako ama več j i promet in več dobička.«

Pogovor je nanesel na n a č r t e . »Naša n a j v e č j a skrb je zad ružn i dom«, pripoveduje poslovodja. »Okrog nedodelane zgradbe i m a ­mo skoraj ves gradbeni mate r i ­al . Man jka nam poldrugi m i l i ­jon, da bi ga vg rad i l i . Potem bi lahko mis l i l a n a . svoje pro­store m i m o p e š k a pošta , kasneje kra jevni urad in ljudje, k i n i -

V o gi c d n a D v o r — risba 19-letnega invalida Alojza Špeca, ki N o v o m e š č a n o m vsak dan dostavlja Ljudsko pravico

Velika revija kasaških konj iz vse Slovenije

SenDjernei je bi l v nedeljo, 12. *. m., prizorišče velike revije dTkaln ih konj iz Dolenjske, Spodnjega Posavja jn ostalih k ra ­jev Slovenije. Ob tej pr ložnosti je šent jemejski Klub za konjski sport proslavil TO-letn'"o dirk, da je Šentjernej baje imel že £ cntjernejsike dirke ie s tarejše, nekateri pa celo zatrjujejo, da so 1«17. leta svoje dirkališče, zato verjetno tudi tekme. Pripovedu­jejo, da je začetnik konjskega Soorta v Šent jerneju poznejši izumitelj ladijskega v i laka Ceh Jožef RA&sel, ki Je kot gozdar prišel na posestvo Pleterje. Baje je imel Ressei sam žejo dobrega di rkača . Po icosselovem odhodu BO dlriko opustili, pozneje pa spet Uvedli. Takratne diirke so bile na r rvn : cei~M med Šent jernejem in Kostanjevico, tekmovali pa so z navadnimi kmečkimi vozovi, ker danasnj.h lahkih takmovaln h voz, tako imenovanih »gugov«. takrat 6r niso poznali, V Šent jerneju ima k kj Sport zato Se lepo t rad: . Cdjo Tudi stara Avstrija Je po­magala popu ' i rat i ta Sport, ko Je z Srebčaivno |n kobilarno ustvarjala »talno rezervo konj, k i 60 j ih UporaJbljall v vojaSke na­mene. Te hleve »o leta 1*43 po­žgali Neme'«

LeloSnie JubllcMn« konjske dir­ke, kater h pokrovitelj je bi l predsednik OLO Novo mesto to­var i š Franc Pirkovič . »o navzlic ne'ceterlm orgr,/n!za>ci;J*kim po-mrn lk l j lvas l lm v glavnem u«pe1e. V akoraj s-iciriurnem sporedu se Je v deset h t;ič,;sh zvrstilo preko t r. dese t konj na progah od 1400 do 2400 m.

V o i v . o r i nj-vlh o v ' Jk. imenovani •Dolenjska* (enovprežna vožn ja 1

za dveletne konje iz Doleniskc n Bpnrtntega Posavja) na progi, dol­gi 1.40:'m. ie zmagal Dodo Z vo-7 čem Jožetom Vizierjem i« Ve ­l ike vasi pred Nor! lem (vozač Kocjan |I Mihovlve) m Jerco (Ke-r n Franc, Podbnčie) .

D.rka »Slovenija« ,Je bila med r mivej&inv. Namesto ene Vožnje so tu za pla«man Odloče-1 t| vseh treh voženj na pro_ Ki. dolgi I .B00 metrov. Zmiiuala je kobila PikM-i /. vozačem Ma-teviem K ruš čem i« Ljubljane pr^d O toliko (Oatunder Franc. Ver­ze}) jn Santo (Piiftenjak Bojan, Llulomer) . Najbolj* po prvih dveh vo&nlah — P i k (Jamnlk Svrr>, LJufc'lJana) <e bil po drugI PMnti dlakvalifli ' ' e n .

V dirki »Okraijnl ljudski odbor N o v o mesto« (enovprežna vožnja za triletne in starejše konje ix Dolenjske in Spodnjega Posavja) na progi 1.800 metrov je med dva­najstimi vpregami zmagala kobi la Ida. la-.t Jožeta Vodopivca iz Smalčje vasi Stami Vodoolvec ob kOftČU dirke sploh ni mogel ver-je-tii, da je zmagal njegov konj. Povedal Je, da se že 40 ukvarja Z dirkači in da je končno dobil plačilo za svoj trud. Drugo mesto le usvojila Briska z vozačem Rad-kovlčem iz Dolnje Bpezovice, tretje pa Pluta (Tuj-k Janez, Roje).

Brez dvoma je bila poleg d>vo_ vorežne vožnje »Jubilej« najleipSa dirka »Naš kasač«. To je e n o -Vprežna vožnja z a tri do dvanajst­letne kasalke konje na progj 2000 metrov. Po napeti borbi Je zma­gala Otamija z vozačem B rud ar . 1em Zanljem iz Maleira Mraševe-ga Progo sta prevozila v času .3:27 0 Na drugem mestu je Dična (Tkalcev Štefan. Tumiftee), na tretjem Dita (Balon Ivan, B;zelj_ R k o j jtd. . .

V osmi d :rk! (dvovprežna vož-nia za triletno In s tarejše konje z Dolenjske na progi 2000 metrov le zmagal par Beba— Miška z vo-za čem .Jožrtom Lindičem iiz Dra ­me pred parom Abni—Bnftka (Radikovlč Dolnla Brezovica) i n [* Pluto (Turk Janez. Roje).

i v i k a »Jubilej« (dvovprežna v<v.T»|a za triletne in »tarejse ka ­saške konje) na naldal jš l progi 2.400 metrov Je Se najbolj vžgala" Stfviilne gledalce Talko zagrizene borbe od starta do eilja Se nismo videli . Zmagal j r par Dična —Me-r:ka z vozačem S'.efanom Tkalce, vim 17. TIUTIISČM pred Perno—Pro-Jo (Slavič Jo*ko, Stara vas) In Oalko-^anto (Galunder Franc. Veržej)

V zadnji točki »o nastopili do­mači konji v galop^ki ri<rki. Z m a . trala je Beba M. z Jahačem Stan-k o n Punperčarjeii i |t Dolnle Pre­kope pred P r a i m o m Zeriavo

Vse kaže. da je narava tokrat pr'r/.nnpsla orf.an i/.ator jeni dirk. Ko je hiia zaključena zadnja t o č . ka, se Je vl i lo kot 117. »ka.fu \ n ni prenehalo deževa.ti do pozuvih ve­černih 111*. Organizacija dfcrk le bila pomanjkljiva. Sodu Ak. zbor )e bil omahljiv in je tudi po tr i ­krat spremenil svojo odločitev. V ostalem so letošnje »edemde*ete 1iib"ci ;ne di'rke uspete m «,o po­kazale lep napred-ek naAeffa kon1_ bikeiga sporta. F . M .

M i r n o peč , od koder ga v l e č e lokomot iva naprej v svet. V N o ­vem mestu pripregajo lokomot i ­ve, da zmore kompozic i ja vzpon petnajstih p romi l p r i mi rnope-

šketm predoru. K a j povedo go­spodarski r a č u n i ? Voznina za vagon lesa l& S t r a ž e v L j u b l j a ­no je 8000 d in , i z Novega me­sta 7.700 d in , z M i r n e peči le 6.800 d in . Mirnopečatni niso tem š t e v i l k a m pr i š te l i s t r o ške za po­sebno lokomotivo, k i pomaga p o t u j o č e m u lesu čez m i r n o p e š k o vzpetino. Zato bi bi lo prav, me­nijo, da b i Gozdno gospodarstvo zgradilo še t is t ih 150 m ceste na V r h o v e m p r i M i r n i peči in tako usmeri lo promet z lesom na m i r n o p e š k o postajo.

K d o ve, ko l iko je resnice v teh sanjah m i r n o p e š k i h v o z n i ­kov. Dobro bi bi lo, da bi pove­dal i o tem predlogu svoje mis l i tudi naš i gospodarstveniki i n Gozdno gospodarstvo.

INOZEMSKI F O T O A M A T E R J I

Mars ikda j se ustavi v M i r n . peči inozemski turist i n z zan i ­manjem mot r i naravo. P r i š e l je na prag tistega, v tuj ini z ro­m a n t i č n o r azbu r l j i v im p r i zvo­kom opevanega Ba lkana , ki naj s kontrasti svež i utrujeno i i v -Ijensko silo n e k o č tako podjet­nega Zapada- G le j . č lovek, ob cesti f an t a s t i čno zgradbo z l i n i -cam- in r a z m r š č e n o streho — kot bi rast la iz tal živa podoba sredjega veka, Štrk-posnetek za radovedne oči pri jatel jske d r u ž ­be na ozkem f i lmskem t raku . Š t r k - p o d o b a »divjega B a l k a n a « — nekdanja f a r o v š k a k a š č a — v sicer lepi i n pr i je tn i m i r n o p e š k i do l in i . Vb.

KINO »Krka« — Novo mesto: od 17.

do 20. avgusta: ameriški barvni fi lm »Lahko je ljubiti«. Od 21. do 23. avgusta: ameriški f i lm »Rume­no nebo«.

Dom J L A — Novo mesto: od 17. do 19. avgusta: italijanski f i lm »O'kej Neron«. Od 21. do 23. av­gusta: italijanski fi lm »Dekleta iz San Ferdiana«. •

Trebnje: 18. in 19. avgusta: ita­lijanski f i lm »V vrtincu greha«. Predstava v nedeljo ob 14.30 uri .

Kostanjevica: 19. avgusta: ame­riški film »Vrni se mala Sheba«. 22. avgusta: jugoslovanski film »Daleč je sonce«.

Dol. Toplice: 18. in 19. avgusta: italijanski f i lm »Za spuščenimi zavesami«. 22. avgusta: italijanski film »Za dva solda upanja«.

Šen t j e rne j : 18. in 19. avgusta: ameriški barvni f i lm »Moulin Rouge«.

Mokronog: 18. in 19. avgusta: Jugoslovansko nemški f i lm »Po­slednji most«.

Met l ika: 18. in 19. avgusta: »Pe­sem ulica«. 22. avgusta: »Trenutki odločitve«.

OBJAVE Opozarjamo vsa podjetja, k i

nameravajo obiskati Zagrebški v-elesejem od 7. do 20. septembra, naj pravočasno naroči jo pri nas avtobus.

TURISTIČNI BIRO »PUTNIK« — Novo mesto

RAZPISI Kmetijsko gospodinjska šola

Gradac v Bel i krajini bo spre­jemala v šolskem letu 1956'57 kmečka dekleta v šolo. k i traja od 6. septembra do 10. jul i ja 1957.

Namen šole je, dati gojenkam teoret ično in prakt ično izobrazbo iz kmetijstva in gospodinjstva.

Pogoji za sprejem v šolo so: 1. Popolna osnovnošolska iz­

obrazba, •

2. starost od 17 let dalje, 3. mesečna vzdrževalnina znaša

3500 din. Lastnoročno spisani prošnji za

sprejem je treba priložiti nasled­nje dokumente:

1. Lastnoročno napisan življe­njepis,

2. Zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo o vpisu v voli lni

imenik, 6. obvezo staršev ali ustanove

o rednem plačevanju vzdrževal-nine. Revne gojenke se naj pr­venstveno obrnejo na pristojno K Z za vzdrževanje.

Prošnjo s prilogami je oddati ali poslati na Kmetijsko gospo­dinjsko šolo Gradac v Bel i kra­j in i , najkasneje do l . septembra 1B56.

O pr iče tku šolskega leta bodo sprejete gojenke pravočasno ob­veščene.

R A Z P I S I N D U S T R I J S K A ČEVLJARSKA

S O L A V 2 I R E H razpisuje razred zi

sprejem učencev v I, šolsko leto 1956 57.

V štirih gorskih vaseh je zasvetila elektrika

Kandidati za vpis morajo imeti sledeče pogoje:

1. Najmanj dva razreda gimna­zije ali 6 razredov osemletke.

2. Starost od 14 do 18 let. 3. Kandidati morajo biti telesno

in duševno zdravi. 4. Pred sprejemom morajo opra­

viti sprejemni izpit iz slovenščine in matematike iz učnega progra­ma I. in II. gimnazije ali V . in VI. razreda osemletke.

Sprejemni izpit bo ha šoli 4. septembra ob 8. ur i .

Lastnoročno pisani prošnji , k i jo je treba vložiti najkasneje do konca avgusta na ravnateljstvo šole in kolkovati s kolkom za 30 din, je priložiti sledeče listine:

1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 3. Kratek življenjepis kandidata

z opisom premoženjskega stanja staršev.

4. Zdravniško spričevalo.

Sola bo nudila učencem V in ­ternatu popolno mesečno oskrbo za 4000 dinarjev. Učenci preje­majo za časa učenja mesečno na­grado in sicer: v I. razredu 15nQ dinarjev, v II. razredu 2000 d i ­narjev, v III. razredu 2500 dinar­jev.

Učenci se lahko odločijo za pouk ročne izdelave obutve al i pa za kombinirani pouk ročno-strojne izdelave obutve.

Učna doba traja 3 leta. Po dovršeni šoli dobi učenee

takojšnjo zaposlitev.

OSVESTILA Podjetje »Obrtnik« iz Novega

mesta sporoča, da se je kro jašk i oddelek preselil iz Arkove ulice 7 v Druš tveno ul. 4, čevl jarski oddelek pa na Ljubljansko cesto štev. 17.

Cenjenim strankam se še dalje pr iporočamo!

O B V E S T I L O Uprava Kmetijske šole na G r m u

pri Novem mestu sporoča, da bo zaradi večjega števila prijav v šolo v novem šolskem letu spre­jemala prošnje le do 20. avgusta. Pozivamo prosilce, naj č imprej vložijo prošnje z vsemi potreb­nimi dokumenti na upravo Kme» tijske šoie Grm.

MALI OGLASI Z E L O UGODNO T R O D A M k o m ­

binirano omaro, kavč z omari., co, mizo -n &va tspecirana sto­la. Naslov v upravi Tsta,

POCENI P R O D A M ali zamenjam radijski aparat znamke R T A za dobro ohranieno moško kolo. Poizve se v Žabji štev 2.

POCENI P R O D A M ve! ko kuhinj ­sko kredenco. Naslov v uorsvt lista. (3M-S6)

P R O D A M HlSO z vsemi pr pad?>_ joSimi gospodarskim: po^lbpji (n 0.15 ha orne zemMe; Muh č Alojz, upokoip'nec, Golobinjek; št. 23 — p. Mirna peč.

P R O D A M MOTOR »SACHS« — 97_kubičen. jn moško kolo. Na„ •lov v upravi i s ta . (355-55)

12 M A T I Č N I H U R A D O V

NOVO MESTO

V e l i k dogodek j e b i l za gor­ske vasi P r u š n j a vas, F r luga , Gradnje in Mlad je v kostanje-v i ško -podbošk i o b č i n i v nedeljo 5. avgusta — ta dan j i m je pr­vič zasveti la e l e k t r i č n a luč . D v e ­letni t rud i n naporno delo je bogalo p o p l a č a n o . Nič več ne bo v izbah br le la petrolejka in k v a r i l a zraka, nič več niso o d ­rezani v a e č a n i teh vasi od sve­ta. T o je pr idobi tev, k i jo znajo ceni t i .

Za e lekt r i f ikaci jo so b i l i i zvo ­l jeni posebni odbori , k i so z vso p o ž r t v o v a l n o s t j o začel i o rgan i ­z i ra t i prostovoljna dela, nab i ­ra t i drogove in gradi t i t rans­formator- Skupna vrednost pro­stovoljno oprav l jen ih del jn da­rovan ih drogov z n a š a okrog 3.200.000 d in . O L O K r š k o je b i l leta 1954 odobr i l 5,100.000, K Z Kostanjevica je pr ispevala 350.000, G l a v n a z a d r u ž n a zveza Je p a ' o d o b r i l a 700.000 kredi ta . Elekt ro podjetje K r š k o je č a ­kalo na p lač i lo storjenih uslug cel ih 10 mesecev. Nadal je je p l ača l O L O Trbovl je 1,700.000 din dolga pr i E lek t ro podjetju K r š k o . N a p o m o č je p r i skoč i l š e O L O Novo mesto in posodil 500 kg žice, k i je še manjkala za d o k o n č n o napeljavo.

ŠAH Finale moštvenega prven­stva Dolenjske bo 25. in 26. avgusta v Črnomlju

Po zadnjem obvestilu priredi­telja leto&njega finalnega turnir­ja za mo&tveno šahovsko prven­stvo Dolenjske bo zakl jučni tur-n r v soboto in nedeljo, 25 in 26. avgusta v Črnomlju. Finalisti so več ali manj že znani. To so lanskii zmagovalec SD Novo me­sto, SD Črnomel j , SD Kočevje in S K Trebnje. Finale se bo igralo v treh kolih, od katerih bo eno v soboto popoldne, ostala dva pa v nedeljo. Prirediitelj je za naj­boljša moštva in tudi za posa­meznike pripravil lepe nagrade.

Novo>me&čani. ki bodo branili n;islov moštvenega prvaka Dolenj­ski-, bodo ve^jertno nastopili z na­slednjimi igralci: Sila. Skerlj , S i ­tar, Prime, dr. Goleć. Medic, Doki , Avsec, Bojan ić ;n Verbič.

To p r i č a , da so b i l i P r i e lek­t r i f ikac i j i teh vasi razen samih vaščanov u d e l e ž e n i tudi vsi ob­lastni č in i te l j i . Vašk i i n obč insk i odbor S Z D L sta si na vse na ­č ine pr izadevala , da je b i l 0 to ve l iko delo k o n č a n o tako u s p e š ­no. Danes s % ponosni na to, ka r je bi lo storjenega, hkra t i je pa ta e lekt r i f ikaci ja ponoven dokaz r azn im omahl j ivcem, kaj zmorejo zavedni ljudje v svo­jem pr izadevanju za bo l j šo bo­dočnos t v naš i socia l i s t ični do­m o v i n i . .

S tem pa delavnost teh noš ih gorskih prebivalcev še ni k o n ­čana . Zače l a se je gradnja nove ceste P r u š n j a vas — Mlad j e — Dol — Š u t n a . T o bo druga zma­ga za napredek in l epše ž iv l j e - , nje tega gorskega pod roč j a .

Z a e lektr i f ikaci jo 'gre h v a l a

l judsk i oblasti, z a d r u ž n e m u sek­torju, E lek t ro podjetju K r š k o i n vsem, k i so kakor ko l i pomaga­l i , da se je u r e s n i č i l a ta v e l i k a že l j a prebivalcev. P o h v a l i t i je treba predsednika e l ek t r i f i ka ­cij sk ih odborov M a r t i n a P e t r i č a mla j šega , k i je n e s e b i č n o ž r t v o ­val ve l iko časa in materiala , r a v n a j o č se vedno Po navod i l ih obč . odb. S Z D L in e l ek t r i f i ka ­cij skega odbora.

N a dan, ko So zagorele ž a r n i ­ce* je b i l a popoldne na F r i u g i majhna slovesnost. Ta jn ik ob ­č i n s k e g a L O Kostanjevica *— P o d b o č j e L u d v i k Mete lko je v svojem nagovoru i zč rpno orisal ves potek tega vel ikega dela i n se zahva l i l vsem. ki so pokazali tolike razumevanja za te n a š e gorske vasi-

ski

V času od 4. do 11. avgusta Je bilo rojenih U dečkov ln 7 de­kl ic .

Poročili so se: Rešetič Ivan, opekarniški delavec z Malega Slatnika, in Rolih Martina, de­lavka s Podgore. Vrabič Jožef, strojni kl jučavničar iz Črnomlja, in Janežič Alojzija, delavka iz Črnuč.

Umr l i so: Žagar, roj. Glavič Frančiška, gospodinja, 60 let, iz Novega mesta. Lindič Betka, knjigovodkinja, 45 let, iz Trži­šča. Lopatic Mihael, poestnik, 67 let, iz Boršta. Zveglič Jože, vo­jaški vojni invalid, 77. let iz Str-•žišča. Meršol Ferdo, sodnik v po­koju, 63 let, iz Novega mesta. Hribar Anica, otrok, 4 leta, iz Bržane.

Novomeška porodnišnica Pretekli teden so v novomeški

porodnišnici rodile: Baligač K r i ­stina iz Kočevja — dečka, Sitar Marija iz Novega mesta — de­klico, Mahkota Berta lz Dol . To­plic - - deklico, Konci l i ja Darinka iz Ruman.ie vasi — dečka. Slak Antonija z Malega vrha — deč­ka, Mitrovlč Marija lz Gribelj —

Gorenjci in Dolenjci med seboj Počiftniška koloni ja Zveze bor­

cev n o v o m e š k e g a okraja nam ponovno priše iz Pol jan nad Skof-L o k o in pozdravl ja znance :n prijatelje v d o m a č i h k ra j ih . T a ­kole pravi jo otroci:

»Z veseljem smo sprejeli obisk koloni je Z B okraja K r a n j , k i jo L o k o in pozdravl ja znance in Sorškj dol in i , kjer obiskuje par­tizanske vasi in vse zgodovinsko pomembne kraje iz N O V . V P o ­l janah so se otroci iz K r a n j a ustavi l i za en dan, zato smo j i h povabi l i na š p o r t n o tekmovanje. V celodnevnih »borbah« so se tekme konča l e v pr i ja te l jskem v z d u š j u takole : v š a h u so zma­gal i Gorenjc i s 3 : 2, v nogo­metu pa 3 3 : 0. V s t re l janju je zmagala skupina Dolenjcev s 640 : 540 in v odbojki z 2 : 1. Z a z a k l j u č e k smo zveče r p r i p r a v i l i taborni ogenj, okol i katerega sta se »bral i obe koloni j i in po l jan­ska mlad ina . Pesem je donela v prijetno noč , bilo je ve l iko lepih recirtacij, plesal i smo kolo in podobno. To s r e č a n j e nam bo ostalo v v e č n e m spominu.

Medtem smo si ogledali tud; gorenjske lepote. V bližini P o ­l jan je bilo n e š t e t o borb z oku­patorjem. P r a v tu so, kakor nam je povedal^ predsednik Z B v Pol janah, t ek le skupne borbe gorenjskih in dolenjskih par t i ­zanov. Ob i ska l i smo rudarje in t o v a r n i š k e delavce v Idr i j i , kjet smo si natanko ogledali p r idob i ­vanje ž ivega srebra. B i l i smo tudi v znameniti part izanski b o l ­nišnici »Franj i« , v v e l i k i tavarni »Iskra« v K r a n j u , v L i p n i c i pa v

tovarn i u r »Tulip«. B i l " smo med kroparsk imi kovač i , kjer st nam je predvsem dopadlo »mrz­lo« kovanje železa. N a V r b i smo obiskali rojstno h i šo pesnika Franceta P r e š e r n a , s i ogledal: B l ed in zav i l i spet domov v Poljane. Povsod smo v ide l i spo­menike, spominske p lošče N O V in muzeje i n vse to nam bo os­talo v trajnem spominu.

Vsem, k; so nam omogočil i tako lepe poč i tn ice , n a j l e p š a hva la !« M-k.

Strokovni dvig kanižarskih rudarjev

V pre tek l ih dveh mesecih sta b i la na r u d n i k u K a n i ž a r i c a za­k l j u č e n a s t rokovna teča ja za jamske k o p a š k e p o m o č n i k e (pol-kval i f ic i ran«. rudarje) in za k o ­p a č e premoga (kval i f ic i rane r u ­darje) ter seminar za strelne mojstre (strelce) za odstrel je-

Tokrat je šel dobiček po vodi

Knafličeva, Dolenc ln Ostankova že deseto leto nastopajo za be-lozelene barve Novega mesta

MoStveno prvenstvo Dolenjske

Predtetkmovanja za mošt veno prvenstvo Dolenjske se bližajo koncu. V novomesk coni Je po-sta^a zmagovalec prva ekipa SD Novo meato, k i Je najprej p o m a ­ga l i n . dklpo i«tega diruAtva s 6:2. V nedeljo pa v Straz ; še do. mačo »Svobodo« s 7:1. V dvoboju s straftko »Svobodo« 90 Novome-ščant dosegli 6 zmag ln 2 remija Zmaga-M so Doki, Picek, Kačunič . ttabram, Vodopivee in Dejanovlč. medtem ko sta Medic m L i t ina m i i / . rala. prvi z Barbičem, dru­gI a Pavlinom

V stiski coni se nadaljule pre­dajanje dvobojev brev, borbe. Ker ne »tiski saihlati nino mogli zbrati, da bi se pomerili s Ti-ebanjei, so slednji poitalt prvak; cone n se bodo v soboto (n nedeljo, 56. ln 2«. t. m., meril i v Črnomlju z ostal m l to-emi finaltRti.

O reoiujtatilh V kočevski in č rno-m, i i*k coni namn trenutno s> nI nič znanega. F. M .

Balrj Icot polteno dV.o na doma­čih kmetijah aJi bližnjih kmetijskih posestvih na Kočevskem, k i iim primanjlkuje delovne siile, je Janka DamjanoviČa, Nikola ja Raba in

kazinovati. Uparno, da se bo tudi Petra Selaikoviča iz Suhorja v Be­li krainni veselilo prekupčevanje z na/jrazl.ćnejŽLmi predmeti, pred­vsem z amerikamskimi stofi doma­Čega izvora. To ie vrglo 7. m.rlo kruda dosti dobička. V »voijem »Ir^oivamjiu«, se niso omajcv.iili na določene kra,je, ampak prcikuipče-val'. po vsoj Sloveniji. T o doka­zuje predvsem kazenski list za Re-ba, 'p. katerega ie ra.zvidno, da ye postal zairadi nedovoljnega trgo-vanra znanec ze Mnogih vniižč v Sloveniji, medtem ko ostala dva v tem posilu Se nista toliko i/unjena.

Z a spremembo, po vsej verjet-nos*i pa f.z varnostnih radogov 90 tokrat usmerili trgovsko dejav­nost na Grenjsko. Pod firmo po­oblasti! Umetniškega zavoda z a povečave in umetniško repmxluik-cijo slik >/. Zagreba, da smejo v imenu tega podljc'ja zbirati nairo-čila »n oredplači ta / a povečanje slik po vsej drŽavi, so s« ornen '«-ni »«rgovci« pridno loti l i prepro­daje bflaga. V rrgovinah v Ljublja-ni so nakupili večje koll'čine bla­

ga v kosah, znamke »tiropical«, po

1500 dinarjev za meter ter ga pro­dajali i ljudem pod firmo amersker ga Šrofa, ki naij bi ga doblii od svojih sorodn kov po 3 do 4 * i -soč dinarjev za meter. Nekaj na-itvnežev, k i še vedno mislijo, da je vse tuje več vredno kot do­mače, jim je nasedlo in prav dra­go plačajo tc amerkanske stofe domačega Jzvora, k i jih prodaijajo vse trgovine po najnižjih cenah. T a dobičkanosnj posel so kmalu p rekn i l i varnostni organi, k i so sredi najiživahnejše kupčije prijeli najprej DamjanovjČa na Jesenicah, nato pa še ostala dva bl izu R a ­dovljice. O b aretaciji so na&li pri vsakem še 6 metrov bl?gar.

N a sodišču so enoglasno tmdil:, da so si kupili i blago -/a lastno po­trebo, česar jim pa sodišče v Ra,-dovil"ic:. ni verjelo *emveč obsodi­lo Reba na 4 mesece zapora, Se-lakoviča na 12.000 dinarjev de­narne kazni, Damjanoviča pa na 15.000 dinarjev denarne ka^ni ter na plačilo stroškov kar/en skega postopka v zneskih od 1000 do 1500 dinarjev.

Poifg kav.ni je sodišče odvzelo vsakemu 6 metrov blaga in s tem rešilo marsikaterega naivneža , k i b' ga kupu. Moirda .ih bo kazen spametovala, da se bodo l o i l i bolj poštenega dela, T . R .

va lna dela v j ami . P o z a k l j u č k u t eča jev ozi roma ' seminarja so VS' ude ležene ; polagal i Izpite pred ustreznimi i zp i tn imi ko­mis i j ami i z predpisane u č n e snovi .

P r e d izpi tno komisi jo , k i jo je imenoval upravni odbor rud­n ika , SIJ z uspehom položi l i i z p i ­te za k o p a š k e p o m o č n i k e 4 vo­zač i ; J o ž e Savor celo z od l i č ­n i m uspehom. Za jamske kopa ­če je opravi lo izpite pred k o m i ­sijo okraja Novo mesto 23 k o -p a š k i h p o m o č n i k o v : trije, rudar­j i - F r a n c Buta la , Stanko M u -hiČ i n F ranc Š n e l e r so op rav i l i izpit z o d l i č n i m uspehom, 9 kandidatov s prav dobr im, 10 z dobr im in 1 z zadostnim uspe­hom. K v a l i f i k a c i j o strelcev, k a ­te r im bo v bodoče dovoljeno sa­mostojno odstreljevanje m i n v jamah brez metana, pa gj je z u s p e š n o oprav l jen imi izpi t i p r i ­dobilo 19 s t a r e j š i h , i z k u š e n i h j amsk ih k o p a č e v .

De lavsk i svet rudn ika j e i z ­rekel priznanje vsemu s t rokov­nemu osebju rudnika , k i je s pr izadevanjem pripomoglo k u s p e š n e m u pouku in z a k l j u č k u t eča jev . Delavski »vet je sk le­n i l , da bo podjetje nadaljevalo s s trokovno izobrazbo svoj ih de­lavcev in bodo sedaj p r i p r a v i U mater ial za t eča j za v i s o k o k v a -Jifieirane rudarje. s poukom pa bodo začel i jeseni. Pb

2400 F i r O R E K C E N T N I H C E V I N A D A N

Tovarna e l e k t r i č n i h ž a r n i c v Zagrebu je komaj pred letom in pol zače la izdelovat i f luorescent­ne cevi . ta sodobni v i r svetlobe. Danes izdelajo že 2400 teh cevi na dan, obenem so pa dv ign i l i tudi kva l i t e to : doslej so te cevi sveti le 5000 ur, sedanja s v e t i l ­nost pa je 5700 ur.

dečka, Kotar Mi lka iz Velike L O J ke — dečka, Crnelič Simona it Novega mesta — deklico, Dulaif Marija iz Gor. Podborš ta — de­klico, Blažič Marija iz 2ihovega sela — deklico, Jevnikar Justina z Dol — dečka, Metikoš Dragica iz Gullčev — dečka, J ake t i č A n a iz Novega mesta — dečka, Gra -brijan Anica iz Črnomlja — deč ­ka, Hrovat ič Marija iz Vinje vast — dečka, Kramar Amali ja z L u -terškega sela — dečka, Sevšel« Francka iz Ovsenega — dečka, Irt Mi lka iz Praproč — deklico, Grabrijan Helena iz Zil j — de­klico, Luk Kris t ina lz Knežje Lipe — deklico.

Kronika nesreč Berka Viktor i ja , sina posestnika

s Prelesja, je soseda z mot ikd usekala v desno nogo. Bobnar Miha, kleparski vajenec iz Petan, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. ZupanCiC Stelka, hči de-levca z Loke, se je s trsko zboula v levo nogo. V Mežana Ivana, žoferja iz Novega mesta, se jo zaletel avtomoDil in mu poško­doval trebuh in kolena. Starih* Marjana, uslužbenka iz Ljubljane, je padla s kolesa in si poškodo­vala glavo in levi bok. Zagora Franc, posestnikov sin iz Petan, je padel s kolesa in si poškodo­val glavo. Pižmoht Franc, sin po-sestnice iz Starega trga, je padel z voza in si poškodoval desno roko.

Pečaver Ivan, sin vojnega inva« lida iz Podhoste. je padel s ko­zolca in si poškodoval desno no­go. Bolite Ana, priložnostna de­lavka s Poljan, je doma padla i o si poškodvovala desno nogo. Bar-letu Adolfu, mizarskemu vajencu z Brezij, je leseni hlod padel na desno roko. Svenrto Fil ipa, vojana iz Bršljina, je vojak Tilosovec Zlatko po nesreči ustrelil v levo nogo. Žagar Franc, sin delavke s Koče, je padel s kozalca in si zlomil desno roko. Kastelic Iva« na, posestnikova hčerka iz 2v i r č , se je s sekiro usekala v levo nogo. Bajuk Neži, posestnici iz Primostka, je mlatilnica poškodo­vala desno nogo. Zamido Helmu­ta, uslužbenčevega sina iz Dol . Toplic, je pes ugriznil v glavo. Pečjak Jože, posestnik iz Smi -hela, si je pri mlačvi poškodoval desno roko. Malešič Ju l i j , usluž­benec z Mirne, se je pri kontroli orožja v Zapužah po nesreči ustrelil v levo roko.

1

IZLET Z ŽALOST­NIM KONCEM

V nedeljo 29. j u l i j a letos je ko lek t iv kmetijske zadruge iz Trebnjega napravi l izlet z v l a ­kom v Brež ice M e d ude l eženc i izleta je bdi tudi Ignac Slak iz Trebnjega V nedeljo popoldne okol i 16. ure so se kopa l i v S a v i . Prj tem je Slak, k i je baje p l a ­v a l po Sav i navzdol , zaradi č e ­sar ga. je tok zanaša l , u ton i l . Njegovo truplo je Sava nap la ­v i l a še le pet dni pozneje p r i Podsusedu pr i Zagrebu.

P o prizadevanju njegovega brata Janeza so truplo ponesre­č e n e g a S laka pr ipel ja l i v d o m a č i kraj in ga pokopali na t rebanj­skem pokopa l i š ču ob izredno v e ­l i k i ude ležbi ljud'1 iz ' b l i žn je in dal jne okolice. Takega pogreba v Trebnjem še ni b i lo; ude l ež i lo se ga je nad 1.200 l jud i , med n j imi predstavniki o b č i n s k e g a l judskega odbora, K Z in m n o ­žičnih organizicij ter zelo v e l i k o l judi i z Trebnjega i n okolice, saj je b i l pokojnik sp lošnq znan in ak t iven č l an mnogih organ i -zaeji. Star je b i l 4fi let. zapusti l je ž e n o in t r i n e p r e s k r b l j e n « otroke.

Z E L E N J A V A S T O P L I H V R F L C E V

V S t u b i š k i h topl icah (Hrva t ­ska) so začeli p o s k u š a t i , k a k o bi ob toplotnih v r e l c i h go j i l i zelenjavo, kaj t i topla voda o d ­teka povsem n e i z k o r i š č e n a . T o p ­l ih vrelcev j e v naš i d r ž a v i v e ­l iko , pa so se s t rokovnjak i do­m i s l i l i , da bi odteik?4^>čo vodo uporabil i za gojitev zelenjave. Poskusi v S t u b i š k i h top l icah bodo pokazal i , kako bj na ta nač in i zkor i s t i l i brez haska očl# t eka jočo vodo ' toplih v r e l c e ^ j

Str-an 4 » D O L E N J S K I C I S T « Ste v. 33 (336)

reizkušnja Z novomeškega učiteljišča je odšel spet nov

rod mladih vzgojiteljev

10. ;unija so se lolska vrata spet zaprla za dobra dva meseca. Mladina je pohitela na svoje do­move, da se po delu oddahne in si nabere novih moči za jesen. Toda to ni veljalo za vse - za ab­solvente višjih gimnazij in uči te­ljišč se je tedaj glavna skrb žele pričela. Čakal jih je namreč še .taVjučnj izpit - matura oziroma učiteljski di-plomski izpit, k i naj dokončno odloči, kdo ie že zrel za ž ; vijen;e.

N a novome-kem učiteljišču sta bila letos dva peta letnika s 40 d i : ak i . Vsi mladi ljudje koma; čakajo, da bodo stopili po k o n č a ­nem študiju v šole kot učitelji tn vzgojitelji naših najmlajših. K e r je zaključni izpit ne samo pre­izkus znanja, a-mpak marsikomu tudi hud živčni .preizkus, ni nič čudnega, če se ga človek spominja vse življenje in če se nekdanji sešolci, čeprav jih življenje prive­de skupaj nemara po več deset­letjih, najrajši znova in znova pogovarjajo le o izpitu-

Za Itotolnjf kandidate profesor­j i niso bil i v posebnih skrbeh. Vedno so bili mnenja, da sta le­tošnja letnika doslej najboljša in najresnejŠa. Niso se moti l i . Z a ­ključni izpit je pokazal, da si je veČina absolventov z vestnim in Tztrajnim delom p r idob i l lepo

znanje in da gredo v ž ivl jenje dobro pripravljeni-

»Boj« je torej končan . Zeleni prt je izgini l z izpitne mize, d i ­jaki in profesorji so si segli v ro­ko in se razšli. Slovo je zmeraj težko. V izpitni sobi pa so še o-stale tri k lop i , v katerih je vsak dan po sedem mladih ljudi ner­vozno čaka lo , da se zvrste. Tem kiopem so kandidati često podza­vestno zaupali svoje občutke, bo­j i - n i in omahovanja pa tudi ra­dost, k o so izipit srečno prestah. A l i spioh vedo, kaj so vrezovali v klopi s svinčnikom? Sedaj, ko je vse to že za njimi, se bodo go­tovo nasmehnili, ko bodo brali tele zapise. V prvi k lop i beremo:

»Adijo, šola! Fanika!« »Trpin i smo bil i , sedaj smo re­

šeni!« Nekomu pa se je pocedil verz

goriškega s lavčka: »Mojo srčno kr i škropite . . .« Tem čustvenim i z l ivom je za­

dnji dan energična reka zapisala zmagovite besede:

Matura. 21. V I . 1956. Štefka. V drugi k lopi so bi l i kandida­

t i , pravzaprav kandidatinie, bolj optimistično nadahnjeni. T u bere­mo:

»Draga kolegica, k i prideš po­poldne na tole mesto, vedi, da T i želim vso srečo! Sa : ni tako hudo. Ida, » J J Z tudi Olga«.

Optimizem izredne vrste ipa ve­je iz izjave:

»Res ni nič hudo, počutim se odl ično. Mar ica« .

Takoj za tem pa je S l a v i c i e-nergično dostavila:

»Jaz sem pa ravnokar jezna«. Vsekakor bogata lestvica čustev

in razpoloženj! Med njimi pa so bile tudi poe­

tične dušice. Ena je v z k l i k n i l s C a n k a r e m :

»Zemljam, zemljica, mati! Če nimaš kruha, daj mi kamen in še ob kamnu ti bom prepeval!« Nič Čudnega, če je sorodna narava dodala Kosovelova besede:

»Vsi bodo dosegli svoj c i l j , le jaz ga ne bom dosegel . . .«

Ta še nekaj uradnih podatkov! K letošnjim učiteljskim dipiom-skim iizpitom se je .pri 5avilo 39 kandidatini in en kandidat ter 4 privatistke. Tzpjt ie trajal od 12. do 21, junija. Za predsednika komisije je republiški svet za Šol­stvo imenoval pros. Alfonza Gspana, znanstvenega ' sodelavca Narodne in univerzitetne knj iž ­nice. N a oodtaei uspehov je_ izpit­na komis i j . odloČila, da morao od rednih dijakov tri kandidatke opraviti v jeseni popravni izpit iz

enega predmeta, ena kand ida tk i p i ga bo opravljala v celoti. Prav tako imajo popravni izpit tri pri" vatitsfee.

N a p r a v i l i pa so celotni izpi t : 1. ) z odl iko: Anica Gaaperič

(oproščena ustnega izpita), A n i ­ca Hrastelj (opr. ust. lz*p.), Olga Lenac (opr. ust. izp.), Anica M i -helič;

2. s pri"" dobrim uspehom: V i ­da C v i r , Anica Fifolt, Mari ja Godler, J o ž i c i Herega, Ivanka Kuhelj , Ana Kukovič , Štefka Pe -čariČ, Mar i ja Petan, Olga Rupar, Lojze Stih. Rozaiija Tr inko , Nada Vučajnk, , Mari ja Zilavec, Ivana Znidaršič;

3. ) z dobrim uspehom: Olga Bizjak. Ida Čeh, Terezija Kodr ič . Rozaiija Kožar , Jožica Lamov-šek, Fani Lenič, Ana Mrvar , Iva ­na Oberstar, N e ž k a Ogrinc, Pav­la Perovšek. Fani Pintar ič , Dar -ia Podb^vŠek, Mari ja Prušek, A n a Smolič, Dušanka U d o v i c u . Štefka Vraničar , Marija Zagore Slavica Z idar ič . V ida Lalič Gpr»v, dopol. izipit)

Želimo vsem mladim učiteljskim kandidatom veliko uspeha v ž iv ­ljenju. L . R.

Za smotrno kulturno umetniško prizadevanje

V našem javnem življenju se vsak dan močneje uveljav­lja družbeno samoupravljanje. Nove naloge, ki nam jih na­rekuje razvojna pot t? socia­listično družbeno ureditev, ne rešujejo več administrativna telesa državne uprave, ampak predvsem- družbene organiza­cije, sveti državljanov, zbori proizvajalcev, delavski sveti, sveti potrošnikov, tore] lake organizirane oblike družbene­ga upravljanja, v katerih so se zbrali izvoljeni in opolno-močeni predstavniki določene­ga kroga gospodarskih, poli­tičnih in kulturnih dejavnosti.

Toda medtem, ko smo na Dolenjskem skoraj za vsako "ejo pnspodarskegra, politične­ga, splošno clovečanskega in športno zabavnega udejstvova-" j a ustanovili različna dru-itva in klube, še vedno ni­mamo kluba dolenjskih kul­turnih delavcev.

Zakaj je ustanovitev kluba dolenjskih kulturnih delavcev

Zakaj je Naser tako vzburil svet Mladina je prišla

Vsele j , k o so se skoraj ne­premaglj ive gospodarske t ežave v povojnih letih zgostile v ne­reš l j iv vozel , k i je g roz i l , da bo zajezil n a š o gospodarsko Tast, je p r š l a na n a š a prostra_ Ha de lov i šča — mladina .

B r č k o — B a n o v i č i , Samac—Sa­rajevo, Beograd—Zagreb: ceste, že lezn ice , mesta.

Navsezadnje na š n o v o m e š k i rtegometni stadion, k i že mese­ce vabi delovne roke, n i tako gigantsko de lov išče , da b: opra­v i č e v a l o nenehne SOS k l i ce v

časop i s ju , n i t i n i delovna s i l a n o v o m e š k i h š p o r t n i k o v tako n e p o g r e š l j i v a , da b i bi lo treba spoš t l j ivo pok leka t i pred njo in jo pros i t i , naj vzame v roke samokolniice a l i lopate; vendar je tudi na n o v o m e š k i nogomet, ni stadion morala p r tj mlad ina . Medtem ko so n o v o m e š k i no­g o m e t a š ; govor i l i , č e š : »Vzeli so nam stadion, dajo naj nam no­vega«, k a k o r da- Je i judska oblast n e k a k š e n »da j -dam« apa_ rat, so i z r a v n a v a l i zeml j i šče za stadion vo jak i in p l a č a n i de­lavci i n medtem ko n o v o m e š k i Špor tn ik i s kopa l i š ča zaskrbl je­no motri jo, kako napredujejo dela, da b i se morda jesenski treningi ne zakasni l i , je p r i š l a na de lov i š če mladinska delovna brigada.

N a nogometnem stadionu je začelo redno delati 26 m l a d i h l judi , b r ž k o n e pa se bo š tev i lo ustali lo p r i tridesetih. Delovod_ j a nam je povedal , da so m l a ­dinci izredno dobro zagrabi l i . Nogometni stadion' d o b i v a vse do ločne jšo obl iko. Do lg je 105. š i rok 70 metrov. Od pomlad ; do teh dni so delavci premeta l i 15.000 k u b i č n i h metrov zemlje in 600-kraf. razstrel jeval i p o l -tretji meter globok zasek. N a š a s l ika prikazuje delo mladine pred šes t imi let i na L o k i . T a ­krat je mlad inska brigada gra­di la atletski stadion, letos no­gometnega. Naš list bo še spremljal delo mladinske b r i ­gade.

Naserjev odločni sklep, da nac iona l i z i r a D r u ž b o S u e š k e g a prekopa, je preseneti l svet, z l a ­sti Pa tiste, k i so p r i tem naj­bolj pr izadet i . Toda egiptovsko s + aLšče je naletelo na n a v d u š e ­nje p r i ostalih arabskih narodih in na odobravanje p r i več in i svetovnega mnenja. V n a š e m l i ­stu smo predpretekl i teden že pisal i o Prv jh dogodkih v zvezi s S u e š k i m prekopam, danes pa bomo povedal i nekaj š tevi lk , k i bodo razodele zakaj je postalo mars ika teremu p o l i t i k u v svetu zaradi sue škega v p r a š a n j a v r o č e .

S u e š k i prekop bj mora l tako a l i t ak Q pr ipast i Egiptu 1. 1968, se prav; čez 12,]et. S u e š k a d r u ž ­ba je b i l a n a m r e č ustanovljena takoj po zgradi tvi p rekopa le ­ta 1869 za dobo 99 let. G l a v n i de ln i ča r j i te d r u ž b e so b r i t an ­skega i n francoskega porekla . Ang l i j a s i je levj i de lež delnic pr idobi la šele pozneje s suml j i ­vo kupč i jo . L . 1875 je tedanji egiptovski v ladar kediv Ismail sp rav i l deže lo z razs ipnim ž iv -lierfjem na rob prepada. V stiski je mora l prodati za 4 mi l i jone funtov delnic. O d k u p i l Jih je tedanji b r i t ansk i premier D i s -rae l l . V ang le šk i zgodovini ime­nujejo to akcijo eno » n a j f i n e j ­ših potez a n g l e š k e d i p l o m a c i j e « . Te akcije so že leta 1929 ve­ljale 72 mi l i jonov funtov jn so prinesle za 38 mi l i jonov d i v i ­dend. Nj ihova vrednost je ne­nehno rasla, tako da znaša ce­lotna izguba Egip ta zaradi te dvomlj ive kupč i j e do danes že več ko 200 mi l i jonov funtov. Odtlej je v po l i t i k i prekopa poleg Franci je imela glavno be­

sedo tudi A n z h j a . V br i t ansk ih r o k a h ' j e skoraj po lovica vseh delnic, n a tretj ini vseh ladi j , kj plovejo skozj prekop, pa se vije b r i t anska zastava. Odtod tudi tako žolčna m razbur l j iva

Vsakdanja zgodbica Po dolgih predolgih lerih se sre­

čata Fridolin in Koprnela. O n je bil n tkoč postaven fant, sladkih besed in lop na oko; ona je bila brhko, kodrotlaso dekle. Srečata se. F r d o l i n je pr i osemdesetih, kaŠiija in hodi s paJice*.Koprnela je sklju­čena in siva.

Pogleda Koprnela starca pa ve­selo vzklikne:

»Jo.j, Fr idol in , kaj si res ti?« Starec debeio pogleda in kar

.slane, kol ikor mu revmatzem pu­sti:

»Oh, seveda sem p r i v i ! In t i s i Koprnela! Kdaj te že n:sem v i ­del . . . «

»Pa še zmeraj žrviŠ, Fridohn?« »še, kot vidi«, Lj-uba Koprnela .« »Oh, F r d o i m — se spominjaš,

kako si se pred 35 leti rottl, da nit i eno leto ne boš mogel več ži­veti brez mene . . . *

»Res je, Koprnela . . . In tr, se spominjaš kaj si mi pisaila, ko sem te po enem mesecu pustil: V smrt

pojdem. nezvesti Fndol n. Ze v i ­d im rože, k i zalijšaijo oder, n i k a ­terem l e i i rnose truplo in v n.jeni srce, k i si ga mi stri . , . «

»Eh, j i ! . . . « vzdtihneia starca in odideta vsak svojo pot.

reakcija v Londonu na sklep egiptovske vlade, o razlast i tvi D r u ž b e S u e š k e g a prekopa. R a ­zen tega bo d r u ž b a ob vsakolet­ni dob iček , k i znaša nič manj ko 100 mi l i jonov dolarjev. S tem denarjem namerava zdaj egip­tovska vlada začetj f inansirat i dela p r i gradi tv i asuanskega jeza jn j i zato ne bo potrebna tuja pomoč . -

161 k m dolgi Suešk i prekop pa ima tudi za druge in ne samo za Br i tan i jo ve l ik gospodarski, po­l i t ičn i , s t r a t e šk i i n prometni pomen. Prekop veže Sredozem­sko morje z Rdeč im in tako ogromno zman j šu j e razdalje med Evrooo ter . Vzhodno A f r i k o , Srednjo Azi jo , Avs t ra l i jo i n D a l j n i m vzhodom.

Ze teh nekaj suhih podatkov nam kaže ve l i kansk i pomen S u e š k e g a prekopa, hkra t i pa tu­di razloge, spr ičo kater ih se na Zahodu ne morejo tako z lahka pomi r i t i z njegovo izgubo. Ce-< prav bi mora l prekop po 12 l e ­t ih pr ipas t i Egip tu , je b i l 0 prav zadnje dni s l išat i čeda l j e več slasov, kj so se up i r a l i izroči t i Suez egiptovski r epub l ik i . T u d i tako huda reakci ja v Londonu in P a r i z u kaže , da se tam niso hoteli kar tako zlepa sprijaznit; s to mi^ - jo . Vsem tem glasovom in tudi sk r i t im nameram je N a ­serjev sklep z enim zamahom odrezal korenine.

Taka od ločna poteza mlade republ ike lahko zbudi le s impa­tije, saj znova potrjuje Naser-jeve besede, da se bo Egipt bo­r i l za r e s n i č n o po l i t i čno , gospo­darsko in socialno neodvisnost.

mMmk

121. Priš la sta že v bližino njune ute, ko se Je Rok

nenadoma ustavil. Zasl išala »ta glasno smrčanje . »Razbojniki v naši uti! Gotovo so jih psi pripeljali Po najini stari sledi- Pojdiva naprej proti Dovga-nov koči!« »Ne grem brez bisera in orožja,« je *amrmral VilČe.

122. P»i so se zvečer gotovo raztepli za d iv jač ino

daleč okrog po gozdu, ker jih dečka nista niti s l išala niti opazila. Priplazila sta s« do svojega bival išča. Do orožja sta prišla kaj hitro, ker a« ga razbojniki pometali iz ute, da bi imeli v njej dovolj prostora za spanje.

123. Z biserom pa Je bilo teže. Rok se Je splazil

sam v uto in v poltemi tipal pred seboj. Brazgo-tinec Je ležal na trebuhu. Rok mu je previdno pihal za tilnik in ta se je godrnjajoč prevalil na hrbet. Zagledal j« mošnj ieek z biserom. Rok j« previdno odprl mošnj iček in Izvlekel biser.

124. Toda, glej smolo! Ko je hotel oditi, Je zadel ob

nogo m e š a n c a ln možje so se prebudili. Komaj se mu je še posreči lo uiti. Dečka sta /dirjala v gozd. Za seboj sta slišala žvižge, * katerimi ao razboj­niki klicali k sebi pse.

125. Fanta sta tekla kolikor hitro sta mogla. Zdelo se

jima je, da nikoli ne bosta dosegla cilja. Prvi sončni žarki so že prodrli skori jrnsto vejevje. Psi »o jima bili tesno za petami. Vi l** je v diru vrgel Roku tul s pušč icami in lok.

126. Psi ao utihnili, znamenje, da bodo napadli- Rok

Je med begom položil puščico na tetivo ln skočil za drevo. Tetiva Je zabrenčala in pes je obležal. Ko Je Rok posegel po drugi puščici , je Vtič« dobro opravil svoje delo s kamnom. Druga puščica je zgreš i la in delo je dokončala sekira*

u p r a v i č e n a in po t rebna? D o ­slej so bila žarišča vsega kul­turno umetniškega in splošno izobraževalnega dela na Do­lenjskem kulturno umetniška društva in delavske Svobode

Jzdaj Zveza prosvetnih dru­štev in Svobod) ter dolenjske srednje in osnovne šole. Za­radi relativne duhovne zao­stalosti Dolenjske so kulturno prosvetne organizacije imele z dolenjskim šolstvom skoraj vzporedne cilje: posredovati najširšim slojem p r e b i p a l s t u a splošno osnovno izobrazbo, iz-koreninjati vse oblike vraže-verstva in p r i m i t i v i z m a , iz­trebljati škodljive p redsodke o d m i r a j o č e preteklosti. Ta cilj so kulturno prosvetne organi­zacije pri nas skoraj vedno dosegale, toda pri svojem pio­nirskem splošno izobraževal­nem delu se niso skoraj ni­koli povzpele na tako umet­niško raven, da bi dolenjskim znanstveno umetniškim pri­zadevanjem prisluhnila slo­venska javnost. Prav tako kulturno prosvetne organiza­cije na Dolenjskem niso niti najmanj vedele, kam naj bi organizacijsko uvrstile dolenj­ske pesnike, pisatelje, zgodo­vinarje, literarne kritike in slikarje. Zato ni čudno, če so neorganizirani umetniški na­stopi posameznikov (literarni večeri, glasbeni večeri, slikar­ske razstave) pogosto bile vi­deti prej ambiciozno poudar­janje avtorjevega »jaza« ka­kor kulturni dogodki in druž­beno priznana kulturno ume t ­n i š k a razodetja, ki jih javnost od kulturnih delavcev redno pričakuje in želi. Tudi Po-murje s sedežem v Mursk So­boti je ustanovilo svoj Klub kulturnih delavcev (kakor so ga osnovale že skoraj vse slo­venske pokrajine), ki izdaja svojo revijo, - medtem ko v prostrani Dolenjski še danes nismo resno mislili na podob­no organizacijo. V večji meri je prav zasluga pokrajinskih klubov kulturnih delavcev, da imajo skoraj vse obrobne slo­venske pokrajine svoje tiskar­ne in knjižne založbe, medtem ko je na Dolenjskem dob i l o

tiskarno le Kočevje, ki nika­kor m ne pokrajinsko ne kul­turno središče Dolenjske, a je nima Novo mesto, nekdaj znat­no knjigovezniško in tiskar­sko središče jugovzhodnega slovenskega predela. In ven­dar je tiskarna prepotrebna, ustanova vsaki pokrajini, ki hoče izrasti iz duhovne zao­stalosti in se otresti še skoraj srednjeveškega mračnjaštva. Doslej ni kulturno umetniško delo na Dolenjskem ocenjeva­la ali vrednotila napr, izra­zita kulturno umetniška orga­nizacija, kakršen naj bi bil Klub dolenjskih kulturnih de­lavcev, ampak okrajni odao* ljudske prosvete, oziroma za­radi nedelavnosti sveta za, kulturo in prosveto pri OLO mora le tajništvo odbora, to­rej izrazito administrativno telo, neposredno podrejeno dr­žavni upravi. Okrajni odbor ljudske prosvete je izdajal edino povojno revijalno gla­silo na Dolenjskem »Dolenj­sko prosveto«, ki naj bi bila, dolenjska znanstveno-umetni-ško poučna kulturna revija, a ni mogla zatajiti svojega na­pol administrativnega porekla in je bila zato v prvi vrsti uradno glasilo Okrajnega od* bora ljudske prosvete.

Vsakodnevne materialne i n duhovne spremembe v našem življenju, ki so posledica na­še ravno začrtane poti v so-' cializem, zahtevajo vedno no­ve oblike združevanja ljudi, da bomo lahko kos nalogam, ki jih pred nas razporeja živ­ljenje. In če imajo svoja dru­štva kegljači, ribiči, zbiralci znamk in še druge organiza­cije izrazito športno zabavne­ga namena, toliko prej je na­ša dolžnost, da osnujemo klub dolenjskih kulturnih d e l a r -cev, organizacijo ljudi, ki t> umetniških podobah oblikuje­jo dolenjsko pokrajino ln upo­dabljajo dcJenl'ko življenje. Seveda pa moramo dati novi organizaciji tisto materialno podporo in tisto mesto v druž­benem življenju Dolenjske, kakršnega zarad\. svojega po­membnega kulturnega poslan­stva zasluži. Vb.

Naš rojak Martinčič tretjič na obisku

v glas

n a š e m u r e d n i š t v u se je i l te dni s tar i znanec in

n a r o č n i k našega l ista v F r a n ­c i j i t ova r i š Jože M a r t i n č č, do­ma iz S top ič pr i N o v e m mestu. Z ženo sta p r i š i a za mesec dni v rojstni kraj na obisk. K o sta pred dvema letoma p r i š l a p r v i č po 32 l e i : h odsotnosti, sta sk le ­n i la , da bosta p r i š l a vsako leto, dokler j ima bo dopušča lo zdrav­je. To obljubo tudi izpolnjujeta. Letos sta p r i š l a v d r u ž b i š t e v i l ­n ih d rug ih Slovencev, k i so prav tako pr i š l i na ob sk. V eni skupin i j i h je p r i š l o 116.

T o v a r i š M a r t i n č i č je upokoje­n i rudar in živi s svojo d r u ž i n o v severn; F r a n c i j i v rudarskem bazenu Pas De Calais, kjer je

ve l iko na š ih izseljencev. Z a n i ­mivo ga je pos luša t i , ko pr p o ­veču j e o ž iv l j en ju na š ih l j ud i v F r a n c i j i . Zelo so vessl i obiskov jz domovine, zlasti pa k u l t u r n i h skup n, k i prihajajo mednje. Obiskal j i h je tudi n a š veleposlanik v F ranc i j i dr. B e ­bler s soprogo. Ponosni so, da so Slovenci in s r č n o se vesele vsakega napredka v rojstni do­movin i . Tovar š M a r t i n č i č je posebej poudar i l , da so prav Slovenci izm«d vseh drugih na ­rodnosti, k i ž ive tam, de ležni na jveč je pozornosti in obiskov z domovine. Obema ' M a r t i n č i -

Čevima in vsem ostalim ro j a -k e m žel imo pri jetno bivanje v domovini .

Z1N1M Dvojčka z 12 dni presledka

V Londonu je Mar ie Col l ins rodi la pred k ra tk im dečka . 12 dni po tem je rodila še enega. P a č redek primer v zgodovini p o r o d n i š t v a .

Rodovitna hruška Na v r tu Ahmeta Sučeske v

Sarajevu raste h r u š k a , v isoka okrog 30 metrov, k i daje na l e ­to okrog 2000 h r u š k .

čestkmt dvojčka A n n i e Formot iz Franci je , sta­

ra 39 let, je v 21 le t ih zakona rodi la sedemnajst otrok, med n j i m i š e s t k r a t d v o j č k e . Petnajst otrok živi, dva sta umr la .

Ameriška dobrodelnost v domači luči

F i n a n č n e m u odseku a m e r i š k e ­ga senata je bi lo p r e d l o ž e n o p r iporoč i lo , naj bi socialnim upokojencem, to je onemoglim star im l judem, dali mesečn i po-višek 10 dolarjev, toda v obliki nakaz i l za živež. Pravi jo , da prav ti socialni upokojenci naj­bolj obču t i jo draginjo. 2 iveža pa imajo v Z D A toliko, da ne vedo kam z nj im. F inančn i od­sek je ta p r iporoč i l a zav rn i l , ceš da bi zaradi tega mora l i zvišati davke. Poroč i la amer i ­ških časopisov dodajajo, da pač amer i šk i kongresniki nimajo razumevanja za domaČe reveže , č e p r a v se zelo bahajo, ko l iko r e v e ž e m pomagajo v drugih d r ž a v a h .

Zvišana vpisnina za uni­verze v Kanadi

Uprava univerze v Torontu je » V r o č i l * š t u d e n t o m , da Je zvišala vpisnino za 11.2 odstot-

od 225 do 550 dolarjev letno. Zvišan je vpisnine utemeljuje uprava s tem, da so se s t ro šk i poveča l i , univerza pa ne dobi več je d r ž a v n e pomoči . Student­ska organizacija je sporoč i la , da je to zv išan je m o č n o p r i za ­delo najbolj revne š tuden t e in mnogi bodo zaradi tega mora l i prenehat; s š tud i jem. Časopisno poroči lo še dodaja, da bo k a ­nadska vlada prispevala za vse univerze v d ržav i letos skupno 7.986.000 dolarjev, z a v o j a š k e namene pa skoraj mil i jardo 800 mili jonov dolarjev.

Razumljivo »Veš, letos p o t e č e ravno 20

let, odkar sem prenehal p i t i tU kadi t i !«

•»Čestitam! To pomeni, da boš Že drugo leto praznoval 25-let-nlco poroke!«

DOBESEDNO JE R A Z U M E L 'Mati: »Sinko, kod «1 hodil ta­

ko dolgo, saj sem ti naroči la , da se vrni naravnost domov?«

Sinko: »Saj sem poskušal iti naravnost, pa sem moral zape­ljati v potok. Čez sosedov vrt in" polje«.

Mati: »Kaj nisi šel po cesti?« Sinko: »Potem bi ne Sel na­

ravnost, saj cesta ima toliko ovinkov!«

Treba se ie pripraviti na najslabše, moj dragi prijatelj

ka. Doslej je znašala vpisnina r". mislim, da bo ozdraveUJ