NOVICE NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVId2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/LOGASKE NOVICE/2015/11.pdf · skupino, vendar še vedno velja stara kmečka modrost: »Zjutraj jej kot kralj,

NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI

NOVICE

SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA!

WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVI - NOVEMBER 2015 - ŠT. 11

LOGATEC BOGATEJŠI ZA NOVO ČISTILNO NAPRAVO

V HLEVIŠAH VODA NE BO VEČ ODNAŠALA CESTE

LOGAŠKA EKIPA NMP IZJEMNO USPEŠNA NA ROGLI

VETROVNIK – GOSPODARSKA IN TURISTIČNA PRILOŽNOST

2 LOGAŠKE NOVICE – NOVEMBER 2015 – ŠT. 11

PRAKTIKUM

Projekt Čista Ljubljanica – Odvajanje in čiščenje komunalnih

odpadnih voda v porečju Ljubljanice – 1. sklop je v zaključni fazi.

V osmih vključenih občinah so s pomočjo projekta odpravili vrsto

let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekal-

nih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi.

Projekt je zajemal posodobitev, nadgradnjo in izgradnjo kana-

lizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav v Občinah Logatec,

Borovnica, Brezovica, Cerknica, Pivka, Postojna, Škofljica in

Vrhnika. Skupna vrednost investicij znaša 70.679.639,83 € in jih

delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski

sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja

okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, ra-

zvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne

usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« (76,13 %),

delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Prvotno

je bil ta znesek manjši, a so z novo odločbo o sofinanciranju pri-

dobili še tako potreben dodatni denar, ki ne bo obremenjeval po-

sameznih občin.

Na zaključni novinarski konferenci so župani vseh osmih ob-

čin na kratko predstavili rezultate projekta in poudarili, da so

izjemno ponosni na tvorno in uspešno medsebojno sodelovanje

tako vseh osmih občin kot občin in posameznih izvajalcev del.

Kot so povzeli v svojih predstavitvah, so bili od leta 2012, ko se

je izvajanje projekta začelo, pa do danes, ko se počasi zaključu-

je, izgrajeni kanalizacijski vodi v skupni dolžini nekaj manj kot

89 kilometrov, 22 črpališč, 5 vakuumskih (podtlačnih) postaj. Na

novo zgrajenih ali nadgrajenih je bilo 7 čistilnih naprav, katerih

skupna kapaciteta sedaj presega 80.000 PE (populacijskih enot),

v občini Pivka pa je bilo naknadno obnovljenih še dobrih 11 kilo-

metrov vodovoda. Na novinarski konferenci so se župani še pose-

bej zahvalili občankam in občanom za strpnost in razumevanje

ter sodelovanje pri izvedbi tega pomembnega infrastrukturnega

projekta.

V posameznih občinah je vrednost izvajalskih pogodb prese-

gala vrednosti sofinancerskih pogodb, kar bi sicer pomenilo do-

datne obremenitve za posamezne občinske proračune. V zado-

voljstvo vseh deležnikov, ki v projektu sodelujejo, pa je bila juli-

ja 2015 izdana nova odločba, ki vrednost upravičenih stroškov iz

45.454.986,00 € povečuje na 54.160.302,11 €, kar pomeni dodatna

sredstva za večino občin.

Projekt Čista Ljubljanica se uspešno zaključuje

Operacijo delno financiraRepublika SlovenijaRepublika Slovenija

Aktivnosti po posameznih občinah:Projekt Dolžina kanalizacije (m) Vakuumska (podtlačna) postaja Črpališča (število) ČN (PE)

Št. 1: Občina Borovnica 13.917 1* 2 6.000Št. 2: Občina Brezovica 30.143 3 0 4.300Št. 3: Občina Cerknica 0 0 0 12.000Št. 4: Občina Logatec 15.993,40 1* 4 14.900Št. 5: Občina Pivka** 16.304 0 8 6.500Št. 6: Občina Postojna 460 0 0 21.000Št. 7: Občina Škofljica 3.218,51 0 2 /Št. 8: Občina Vrhnika 8.757,93 0 6 15.500SKUPAJ 88.793,84 5 22 80.200

* vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

** v občini Pivka so dodatno obnovili še 11.233 metrov vodovoda

Ljubljanica_oglasLogatec2_3.indd 5 28/10/15 04:46

3LOGAŠKE NOVICE – NOVEMBER 2015 – ŠT. 11

UVODNIK

sv. Martin, zaščitnik vinarjev in kmetov, nam v novembru, času, ko se mošt spreminja v vino, ponuja veliko priložnosti za razmi-šljanje o zdravi prehrani, pijači in okolju, v katerem živimo. Dela na polju se končujejo, letina je bila dobra. Mnogo je teorij o pre-hranjevanju, o kombinacijah različnih vrst hrane glede na krvno skupino, vendar še vedno velja stara kmečka modrost: »Zjutraj jej kot kralj, opoldan kot kmet, zvečer kot berač.«

Tudi letos bomo v šolah in vrtcih pripravili slovenski zajtrk, mle-ko, kruh, maslo, med, sadje. Poudarek je na hrani, ki je pridelana v naši bližini. S tem je omogočeno, da jemo svežo, polnovredno hrano, s prevozi zmanjšamo vplive na okolje in podpiramo do-mače pridelovalce pri samooskrbi prebivalcev. Naš organizem je »naštelan« na hrano iz domačega okolja.

Za čisto, zdravo okolje moramo kot skupnost in kot posamezniki skrbeti z vso resnostjo in odgovornostjo. Organiziran imamo od-voz odpadkov, veliko pa moramo postoriti z odpadnimi vodami. V novembru z velikim veseljem dajemo v obratovanje novo čistilno napravo in dvanajst kilometrov kanalizacijskih vodov v samem Logatcu. V Rovtah sistem že uspešno deluje, začeli smo z gradnjo v Lazah. Projekti v Jakovici, Grčarevcu, Hotedršici in Log-Zapla-ni so v pripravi. To bo za nas,družbo, velik zalogaj, a cilj je jasen: bodimo eko junaki, taki, o katerih razmišljajo učenci CPB-mento-rica Petra Pugelj:

»Mi smo mali EKO JUNAKI, bodite nam enaki! Čistite in ločuj-te kot mi, odpadke vrzite v ustrezne smeti! V modrem smetnjaku papir je doma, zelenemu pa se steklo najbolj poda. Ko naš razred travo kosi, rjavi smetnjak kar k nam hiti. A rumen smetnjak roj-stni dan ima, se z embalažo napolni kot skrinja zlata. Če pa kdaj kakšen odpadek v napačen smetnjak zleti, se smetnjak razjezi! Ta-krat EKO škrat prihiti in nas na napako opozori. Potem mi pobe-remo napačno zložene smeti, jih damo v pravilen smetnjak in vsak od nas je EKO JUNAK!

Spoštovane, spoštovani, skupaj zmoremo vse.

Župan Berto Menard

Spoštovane, spoštovani!

IZ VSEBINE

PRAKTIKUMČistilna naprava Logatec – kako deluje? .......................................... str. 4Silvestrski večer s Polono Vetrih ............... str. 7Zaledje Soške fronte ................................. str. 8

DRUŽBAV Hlevišah voda ne bo več odnašala ceste ........................................ str. 12Metka Rupnik: Življenje je lahko tako lepo.................................................. str. 19

GENERACIJEKLŠ: Uvodni žur z Manouche in Klemnom Klemnom ............................. str. 21

KULTURAIz bogate glasbene srčnosti ...................str. 22Koncert v spomin na župnika Jožeta Gregoriča .................................... str. 24Katrina praznična tržnica ......................str. 29

GOSPODARSTVOVetrovnik v Logatcu .................................str. 33Ustanovljen Gospodarski strateški svet .....str. 34

ŠPORTTudi Logatčani smo bili del tekaškega praznika ...................................................str. 35TSK Logatec: Že pred začetkom zimske sezone niz uspehov ................................str. 36SSK Logatec: Nik Gostiša in ekipa dečki do 11 let državni podprvaki .................. str. 37

Projekt Čista Ljubljanica – Odvajanje in čiščenje komunalnih

odpadnih voda v porečju Ljubljanice – 1. sklop je v zaključni fazi.

V osmih vključenih občinah so s pomočjo projekta odpravili vrsto

let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekal-

nih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi.

Projekt je zajemal posodobitev, nadgradnjo in izgradnjo kana-

lizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav v Občinah Logatec,

Borovnica, Brezovica, Cerknica, Pivka, Postojna, Škofljica in

Vrhnika. Skupna vrednost investicij znaša 70.679.639,83 € in jih

delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski

sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja

okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, ra-

zvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne

usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« (76,13 %),

delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Prvotno

je bil ta znesek manjši, a so z novo odločbo o sofinanciranju pri-

dobili še tako potreben dodatni denar, ki ne bo obremenjeval po-

sameznih občin.

Na zaključni novinarski konferenci so župani vseh osmih ob-

čin na kratko predstavili rezultate projekta in poudarili, da so

izjemno ponosni na tvorno in uspešno medsebojno sodelovanje

tako vseh osmih občin kot občin in posameznih izvajalcev del.

Kot so povzeli v svojih predstavitvah, so bili od leta 2012, ko se

je izvajanje projekta začelo, pa do danes, ko se počasi zaključu-

je, izgrajeni kanalizacijski vodi v skupni dolžini nekaj manj kot

89 kilometrov, 22 črpališč, 5 vakuumskih (podtlačnih) postaj. Na

novo zgrajenih ali nadgrajenih je bilo 7 čistilnih naprav, katerih

skupna kapaciteta sedaj presega 80.000 PE (populacijskih enot),

v občini Pivka pa je bilo naknadno obnovljenih še dobrih 11 kilo-

metrov vodovoda. Na novinarski konferenci so se župani še pose-

bej zahvalili občankam in občanom za strpnost in razumevanje

ter sodelovanje pri izvedbi tega pomembnega infrastrukturnega

projekta.

V posameznih občinah je vrednost izvajalskih pogodb prese-

gala vrednosti sofinancerskih pogodb, kar bi sicer pomenilo do-

datne obremenitve za posamezne občinske proračune. V zado-

voljstvo vseh deležnikov, ki v projektu sodelujejo, pa je bila juli-

ja 2015 izdana nova odločba, ki vrednost upravičenih stroškov iz

45.454.986,00 € povečuje na 54.160.302,11 €, kar pomeni dodatna

sredstva za večino občin.

Projekt Čista Ljubljanica se uspešno zaključuje

Operacijo delno financiraRepublika Slovenija

Aktivnosti po posameznih občinah:Projekt Dolžina kanalizacije (m) Vakuumska (podtlačna) postaja Črpališča (število) ČN (PE)

Št. 1: Občina Borovnica 13.917 1* 2 6.000Št. 2: Občina Brezovica 30.143 3 0 4.300Št. 3: Občina Cerknica 0 0 0 12.000Št. 4: Občina Logatec 15.993,40 1* 4 14.900Št. 5: Občina Pivka** 16.304 0 8 6.500Št. 6: Občina Postojna 460 0 0 21.000Št. 7: Občina Škofljica 3.218,51 0 2 /Št. 8: Občina Vrhnika 8.757,93 0 6 15.500SKUPAJ 88.793,84 5 22 80.200

* vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje)

** v občini Pivka so dodatno obnovili še 11.233 metrov vodovoda

Ljubljanica_oglasLogatec2_3.indd 5 28/10/15 04:46

ČISTILNA NAPRAVA LOGATEC

4

PRAKTIKUM

KAKO DELUJE?

LOGAŠKE NOVICE – NOVEMBER 2015 – ŠT. 11

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V OBČINI LOGATEC V NOVEMBRU

KDAJ: 25. NOVEMBER 2015 med 12. in 17. uro

KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATECPRVO NADSTROPJE, SEJNA SOBA

OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01/7590-600

Naslednji termin za brezplačne pravne nasvete za občane je 23. december 2015.

Nova čistilna naprava Logatec je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod, odpadnih vod javne uprave, male obrti in delno tudi industrijskih od-padnih vod v Občini Logatec. Kapaciteta čistilne naprave je 14.900 popula-

cijskih enot, ima pa naprava še 30-odstotno rezervo.

Gre za napravo s tehnologijo MBR (Membrane Biological Reactor) ali enostavneje, membransko čistilno napravo. Prednost te tehnologije je, da se vsa očiščena voda pred izpustom v okolje filtrira skozi membrane, kar pomeni, da je med očiščeno vodo in biolo-škim muljem fizična meja, ki preprečuje izpust suspendiranih in drugih plavajočih snovi v okolje.

Membrana ima pore, skozi katere prehaja očiščena, mikrobiološko neoporečna voda. Sama čistilna naprava pa je sestavljena iz več stopenj. Ima mehansko stopnjo predčišče-nja, kjer odstranjuje večje in manjše plavajoče snovi, pesek in maščobe. Prav tako ima naprava bazen za zadrževanje meteornih vod.

Ob večjih nalivih je namreč pomembno zadržati najbolj onesnažen val odpadne vode, ki ga potem v sušnem obdobju nadzorovano prečrpavamo na čistilno napravo. Po mehan-skem čiščenju odpadnih vod se le-te stekajo v biološki reaktor. Tukaj najprej naprava od-stranjuje organsko obremenitev in nato še nutriente (dušik in fosfor). Po tako opravljenem biološkem čiščenju se voda pretaka v bazene z membranami, kjer se prefiltrira in izteka v okolje.

Po drugi strani je treba obdelati tudi odpadke, ki smo jih v procesu čiščenja odstranili iz vode. Zato ima naprava po vsaki stopnji mehanskega čiščenja vgrajene pralce in kom-paktorje ograbkov ter peska. Na ta način s pranjem zmanjšamo organsko onesnaženje odpadkov in peska ter jih pred nadaljnjo obdelavo osušimo do najvišje možne stopnje. Nazadnje moramo obdelati še odstranjen mulj (primarno in biološko blato) iz naprave.

Tega v procesu čiščenja občasno prečrpamo v zgoščevalec blata, zgoščenega pa potem kemijsko obdelamo in peljemo na centrifugo, ki ga osuši in odlaga v za to namenjen zabojnik. Blato prevzema za to poblaščeno podjetje in ga odvaža na končno dispozicijo/predelavo.

Na ta način sklenemo krog čiščenja odpadnih vod na novi membranski čistilni napravi Logatec.

Branko Potočnik

KOLOFONLogaške novice, glasilo Občine LogatecISSN 03509281Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občiniIzdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 LogatecOdgovorna urednica: Blanka Markovič KocenUredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi.Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 MengešGrafični koncept: Nicolas SautetDatum izzida: 6. 11. 2015Naklada: 4.500 izvodovNaslovnica: Čistilna naprava LogatecFoto: arhiv občinske uprave

Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.

5

PRAKTIKUM


NOVEMBER – ZADNJI MESEC ZA ODDAJO VSEH ZAHTEVKOV ZA SREDSTVA Z RAZPISOV 2015

Vse upravičence, ki ste kandidirali za sofinanciranje svo-jih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2015, pred zaključkom razpisnega obdobja spominjamo, da je

zadnji rok, ko morajo biti vsa poročila dostavljena na sedež sofinancerja, 23. oz. 27. november 2015 (odvisno od področja oz. pogodbe). Dokumentacije, ki bo dostavljena po tem roku, Občinska uprava ne sme več upoštevati, denarna sredstva pa upravičencem tako zapadejo. V primeru poročanja za dogodke oz. aktivnosti, ki jih boste izvajali med 23. novembrom 2015 in 31. decembrom 2015, se odda izpolnjen obrazec Izjave, ki je prav tako objavljen na istem mestu na logatec.si kot drugi obrazci za področje sofinanciranja Občine Logatec.

Vsako razpisno področje ima svoje posebnosti in različne pogod-bene zahteve, zato priporočamo, da upravičenci poročila pripra-vijo pravočasno in podrobno preverijo vsa pogodbena določila.

Z oddajo zahtevane dokumentacije upravičenci ne čakajte do za-dnjega dne, ampak jo čim prej dostavite sofinancerju, pri čemer priporočamo, da se z dokumentacijo najprej zglasite pri pristoj-nem uslužbencu, ki bo preveril, ali je vse pripravljeno skladno s pogodbenimi določili.

Vsi obrazci poročil so na voljo na več mestih spletišča www.logatec.si.

Pri pošiljanju omenjenih dokumentov prosimo vse upravičence, da dokumentov ne spenjate s spenjačem.

Občinska uprava

6

PRAKTIKUM


Vsi moški so copate. A le pravi moški si to upa povedati na glas. Ranko Babić bo poskusil to storiti

v Veliki dvorani Narodnega doma v Logat-cu v petek, 27. novembra 2015, ob 19. uri, ko bo na vrsti druga abonmajska predstava abonmaja komedije Občine Logatec.

Resnica namreč še nikoli ni bila tako za-bavna kot v tej komediji, ki se brez izjem in dlake na jeziku dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti do prvega skupnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi. Izvedeli boste, kakšen izgo-vor uporabiti, ko vas zasačijo pri …, zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svo-jega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos.

Namesto vas je namreč vse te boleče lek-cije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko. Moški hodijo v službo, moški dvigujejo uteži, moški pije-jo pivo, moški ne spuščajo deske na stra-nišču, moški perejo, moški likajo, moški kuhajo in moški vzgajajo otroke. Prav take obožujemo. In prav take tudi iščemo. Kdo si torej še upa trditi, da je slabo, če je mo-ški copata?

Z vami bo delil spoznanja iz zajetne študi-je o razumevanju fenomena, imenovanega ženske. In modrosti iz biblije zapletenega osvajanja emancipiranega moškega. Komik Ranko Babić preprosto prizna: za svojo žen-sko bi naredil vse, četudi v posteljo pride ...

Kako do vstopnic za izven (cena 15 eur)? Vstopnice za izven za vsako izmed abo-nmajskih predstav in vstopnice za silvestr-sko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Trža-ška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tr-žaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41- Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18.

Vstopnice za abonmajske predstave (za izven) bodo na voljo teden dni pred predstavo.

Občinska uprava Fot

o: Š

past

eate

r

VSI MOŠKI SO COPATE

7

PRAKTIKUM


Letošnje silvestrovanje bomo začeli v družbi žlahtne komedijantke in dobitnice mnogih nagrad Polone

Vetrih v dobro uro trajajoči monokomediji, ki prihaja na slovenske odre v decembru.

V četrtek, 31. decembra 2015, se bomo nekaj pred 19. uro zbrali v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu ter takoj po koncu predstave skupaj nazdravili prihaja-jočemu letu.

Kdo je Polona Vetrih? Polona Vetrih nas je velikokrat nasmeja-la skozi svoje vloge tako s televizijskih ekranov kakor z gledaliških odrov. Je prejemnica naslova žlahtna komedijantka za vlogo Lotte v Leticiji in luštreku Petra Shafferja (1992). Pred tem pa je prejela na-slednje nagrade: Zlati smeh - Dnevi satire Zagreb, za monodramski nastop v Blagih pokojnikih, dragih možeh Alda Nicolaja (1991), Zlati smeh - Dnevi satire v Zagre-bu, za vlogo Ženske v Queneaujevih Vajah v slogu (1983), nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi Marcolfe v Komičnem teatru Daria Foja in Ženske v Queneauje-vih Vajah v slogu (1983) in Zlata ptica, za vlogi Darje v Šeligovi Šaradi ali Darji in Voditeljice zbora v Jovanovićevih Žrtvah mode bum-bum (1975).

Njena filmografija obsega kar 17 filmov: Vsako jutro dobro jutro (1983), Revolucija (1975), Delegatski sistem (1977), Samou-pravna interesna skupnost (1977), Temelj-na organizacija združenega dela (1977), Pomladni veter (1974), Prestop (1980), Pustota (1982), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Naš človek (1985), Čisto

pravi gusar (1987), Poletje v školjki (II) (1988), Rojevanje Leara (1993), Naša kra-jevna skupnost (1980), Bio jednom jedan Sneško (1987), Instalacija ljubezni (2007) – nedokončan in Kosilnica (2006).

Sicer pa ljubezen do gledališča ne deli samo v profesionalnih vodah, temveč tudi v zasebnih kot partnerica Mitje Rotovni-ka, dolgoletnega direktorja Cankarjevega doma.

Kot upokojena članica Slovenskega naro-dnega gledališča Drama se jim še vedno pridruži v kateri od uprizoritev, k nam pa prihaja s svojo avtorsko predstavo, ki jo pripravlja v sodelovanju z režiserjem Ro-bertom Waltlom, koreografinjo Mašo Ka-gao Knez, kostumografinjo Mojco Makuc in raperjem Joseom.

Česa se lahko nadejamo v silvestrski predstavi? Pretirano vdajanje pohotnim razvadam utegne biti nevarna zadeva. Po drugi strani pa so lahko človeške napake zelo duhovite in nas nasmejijo do solz. Če k temu doda-mo še glasbo, ki privzdiguje pete, in hu-domušne rapovske verze, ki jih je spesni-la sama Polona Vetrih, nam ne preostane drugega, kot da se odpravimo na predstavo in zaužijemo porcijo humorja, so zapisali predstavniki SiTi Teatra, ki bodo komedijo na silvestrski večer pripeljali v Logatec.

Dodatne informacije o predstavah bodo na voljo na spletišču občine Logatec, zato nas obiščite na www.logatec.si

Kako do vstopnic? Vstopnice za silvestrsko predstavo (10 eur) bodo od začetka decembra 2015 na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Trža-ška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tr-žaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41 - Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18.

Lepo vabljeni.Občinska uprava

Vir: arhiv SNG Drama, foto: Peter Uhan

SILVESTRSKI VEČER S POLONO VETRIH

BREZPLAČNA SVETOVANJA V OKVIRU PODPORE DOPOLNILNIM DEJAVNOSTIM NA KMETIJI TER NEPOSREDNI PRODAJI PRIDELKOV IN IZDELKOVV okviru podpore dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter neposredni prodaji pridelkov in izdelkov je Občina Logatec zagoto-vila možnost brezplačnega svetovanja vsem, ki tako dejavnost že imate in jo želite razširiti, ali pa interesentom, ki vas odprtje take dejavnosti zanima.

V ta namen lahko za brezplačne informacije pokličete na tel.: 05 37 43 914 (Idrijsko - cerkljanska razvojna agencija), lahko pa se dogovorite tudi za brezplačno svetovanje, ki bo v Sejni sobi Upravnega centra Logatec, 18. novembra 2015, od 10.00 do 12.00 ure. Obvezne so prijave po e – pošti: [email protected] ali po telefonu: 05 37 43 914. Vabljeni.

ZALEDJE SOŠKE FRONTE + SOŠKA FRONTA + 100 LET KASNEJE = POT MIRU

8

PRAKTIKUM


Občine Logatec, Idrija in Cerkno so se pred dobrim letom dogovorile za sodelovanje v Lokalni akcijski

skupini (LAS) z imenom LAS s CILjem. Eden izmed največjih ciljev je oživitev spomina na dogodke izpred stotih let, ko so naši kraji predstavljali zaledje Soške fronte. Za preveritev kdo vse in na kakšen način bi lahko sodeloval, sta občini Idri-ja in Logatec v torek, 13. oktobra 2015, v Jožefovi dvorani pripravili prvo delov-no srečanje na temo zaledja Soške fronte. Povabljeni so bili vsi posamezniki in pred-stavniki organizacij, ki so v zadnjem obdo-bju raziskovali področja 1. svetovne vojne na območju občin Idrija in Logatec.

Delovnega srečanja se je udeležilo kar 20 posameznikov, ki so predstavili svoje dose-danje delovanje in videnje možnosti za svoj doprinos k razvoju projekta oživitve zaledja Soške fronte. Po predstavitvi lastnih dose-danjih del so razpravljali o pridružitvi k že uveljavljenemu skupnemu imenu aktivnosti pri oživljanju spomina na soško fronto, ki je Pot miru. Vsi prisotni so se strinjali, da je treba obiskovalce nagovarjati s skupnim imenom Pot miru in pri pridobivanju evrop-skih in drugih sredstev nastopati skupaj, saj se tako zmanjšajo stroški in poveča možnost promocije. Na koncu pa so za razmislek do naslednjih skupnih dejanj načeli tudi temo idej, kako najbolje javnosti predstaviti oba večja tunela, in sicer logaškega pod Naklom in godoviškega.

Fot

o: P

rim

ož G

odin

a

ZALEDJE SOŠKE FRONTE IN FRONTA SKUPAJ, NE SAMO IDEJNONe samo te tri občine, pač pa še več, na pobudo občin Logatec in Idrija, so se za sodelovanje in razvoj skupnega projekta zavzeli kar na širšem območju, tako zaled-ja kakor same Soške fronte. V Kobaridu je sedež Fundacije Pot miru v Posočju, ki je eden izmed vodilnih akterjev raziskova-nja, in ohranja ostaline 1. svetovne vojne, organizira dogodke in ozavešča o tej temi. Maša Klavora, predstavnica Fundacije Pot Miru, je o povezovanju povedala:

»Dolino Soče, Vipavsko dolino, Kras, Lo-gatec, Idrijsko-cerkljansko ter Gorenjsko je pred sto leti močno zaznamovalo do-gajanje med prvo svetovno vojno. Dolina Soče je predstavljala prvo frontno črto, ostala območja pa zaledje soške fronte. Iz tega obdobja se je tu ohranilo veliko števi-lo ostalin (kaverne, jarki, spomeniki, obe-ležja, ostanki ozkotirnih železnic, vojaških taborov, bolnišnic…), ki predstavljajo po-membno dediščino slovenske in evropske zgodovine.

Dediščina soške fronte na nekdanji fron-tni črti je skupaj z naravnimi, kulturnimi, etnološkimi, kulinaričnimi in drugimi posebnostmi doline Soče povezana v Pot miru od Alp do Jadrana. Spominja na vse, ki so trpeli v času 1. svetovne vojne in opo-minja, da se vojne ne smejo več dogajati.

Predvsem pa spodbuja vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj zgodovinske-ga turizma. Na glavno traso poti miru smo v letu 2015 že navezali pot, imenovano oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče, ki se iz Bohinja preko Komna in Krna nave-zuje na Pot miru v zgornjem Posočju. V Vipavski dolini pa smo točkovno označili vojaška pokopališča. V okviru tega pro-jekta želimo vse že opravljene aktivnosti v preteklih letih nadgraditi, vključiti turi-stične ponudnike in vodnike ter na pot miru navezati območja na nekdanjem zaledju soške fronte, saj so predstavljala pomemb-na oskrbovalna in sanitetna središča za de-lovanje same fronte.

V okviru projekta bomo izdali skupno promocijsko brošuro, ki bo predstavljala dopolnitev obstoječe promocije. Na do-ločenih lokacijah dediščine soške fronte bomo postavili dodatno informatiko, iz-delali bomo nekaj drobnega promocijske-ga gradiva, spletno stran www.potmiru.si nadgradili z dodatnimi vsebinami, izvedli bomo izobraževanja za vodnike in ponu-dnike, pripravili dogodke in razstave na prostem na temo prve svetovne vojne ter zbirali arhivsko gradivo.«

KAJ JE FUNDACIJA POT MIRU?Dolina Soče je bila v prvi svetovni vojni med letoma 1915 in 1917 del soške fronte. Ob Soči so se bojevali, umirali in trpeli fan-

9

PRAKTIKUM


tje in možje mnogih narodov. Iz tega obdo-bja so se ohranile številne ostaline (strelski jarki, utrdbe, kaverne, cerkvice in kapele, spominska obeležja, vojaška pokopališča), ki predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino nacionalnega in mednarodnega pomena. Da bi to dediščino zaščitili in ohra-nili, je bila leta 2000 ustanovljena Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«.

Ustanovitelji Fundacije so bili Zdravko Li-kar, Željko Cimprič, univ. prof. dr. Anton Jeglič in akademik prof. dr. Robert Blinc (pokojni). Članica uprave pa je poleg usta-

noviteljev še univ. prof. dr. Petra Svoljšak. Vlada Republike Slovenije je leta 2000 sprejela desetletni program ovrednotenja zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne v Posočju, Posočje – Poti miru. Leta 2011 je Vlada RS podprla nov petletni program. Sredstva za izvedbo pro-grama prispevajo Ministrstvo RS za izobra-ževanje, znanost in šport, Ministrstvo RS za obrambo, Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter sponzorji. Vedno bolj pa Fundacija pridobiva lastna sredstva. Kot je zapisano v statutu, je na-

men Fundacije splošnokoristen in trajen. Osnovne aktivnosti Fundacije so študijsko--raziskovalno delo, obnova in predstavitev zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne, založništvo strokovnega in promocijskega gradiva, ureditev in bogati-tev zgodovinske knjižnice Kobarid, razvoj zgodovinskega turizma, sodelovanje s Fur-lanijo - Julijsko krajino.

Občinska uprava

Zaradi bolezni v ansamblu je bilo tre-ba prestaviti izvedbo prve abonmaj-ske predstave na nov datum, in sicer

bo komedija Mame na odru Narodnega doma uprizorjena v nedeljo, 15. novembra 2015. Pričetek je ob 19. uri. Vstopnice za izven za to predstavo z datumom predstave 18. oktober 2015 veljajo za predstavo, ki bo na sporedu 15. novembra 2015. Če se predstave na novi datum ne morete udele-žiti, prinesite vstopnice na sedež Občine Logatec najkasneje do petka, 13. novembra 2015 do 13. ure. Kasnejša vračila ne bodo

več mogoča. Komedija je nastala v produk-ciji Krekerja in SiTi Teatra BTC.

Dodatne informacije o abonmaju sezone 2015 / 2016 bodo na voljo na spletišču ob-čine Logatec v dneh pred posamezno pred-stavo, zato nas obiščite na www.logatec.si.

Kako do vstopnic za izven (cena 15 eur)? Vstopnice za izven za vsako izmed abo-nmajskih predstav in vstopnice za silvestrsko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih: - Upravni center Logatec, recepcija, Trža-

ška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00 - Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tr-žaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41- Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18.

Vstopnice za abonmajske predstave (za izven) bodo na voljo teden dni pred predstavo.

Občinska uprava

PRVA ABONMAJSKA PREDSTAVA MAME PRESTAVLJENA NA 15. 11. 2015

10

PRAKTIKUM


KAJ PRINAŠA NOVA UREDBA O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJI?

Vlada RS je konec julija sprejela Uredbo o dopolnilnih de-javnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15; v nadalje-vanju: Uredba). V veljavo je stopila dne 15. avgusta 2015.

Zakon o kmetijstvu določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove zna-čilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmeti-jam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju. V Uredbi so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahteva-jo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij. Dopolnilne de-javnosti opravlja več kot 4.800 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 15.000 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,2 dejavnosti na kmetijo). Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah so predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.500 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko doseže-jo dodano vrednost le-teh. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 % lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti pa lahko dokupijo do 50 % pridelkov z drugih kmetij. V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vino-toč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 2.100 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 % vrednosti lastnih pridel-kov. Do 25 % vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 % vrednosti ponudbe pa je mogo-če dokupiti v prosti prodaji. Za obveščenost porabnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin. Uredba prinaša pomembne administrativne poenostavitve za kmete. Odpravlja se vodenje poseb-nih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevani deleži surovin se bodo ugotavljali na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na

podlagi drugih zahtev. Novost v tej uredbi so dejavnosti s področja celodnevnega in dnevnega varstva odraslih in starejših na kmetijah. Na kmetiji se bo izvajal le del dejavnosti - prebivanje, hrana. Zdravstvena oskrba pa se bo opravljala v okviru javne mreže. Starejši s podeželja, kjer je slabša pokritost javne mreže in so bolj navezani na domači kraj, se bodo lahko odločili za nastanitev na bližnji kmetiji namesto v domu za starejše. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavno-sti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način.(vir: spletna stran Program razvoja podeželja)

Vsi nosilci, ki dopolnilne dejavnosti že opravljajo na podlagi ve-ljavnih odločb, morajo najpozneje do 1. 1. 2016 opravljanje dejav-nosti uskladiti z določbami nove uredbe. Zato se morajo zglasiti na Upravni enoti in urediti vse potrebno za izdajo nove odločbe.

Za lažje razumevanje določb nove uredbe vabimo vse nosilce do-polnilnih dejavnosti in tudi tiste, ki se za registracijo dopolnilne dejavnosti še odločate, na

PREDSTAVITEV NOVE UREDBE O DOPOLNILNIH DEJAV-NOSTIHinPREDSTAVITEV NOVOSTI V DAVČNI ZAKONODAJI(DAVČNE BLAGAJNE)

v četrtek 12. novembra 2015, ob 9. uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu.

Predstavitev bosta vodili Barbara Lapuh in mag. Vesna Velikonja s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana.Sodelovale bodo tudi predstavnice Upravne enote Logatec.

Besedilo in foto: Mojca Vavken, KSS Logatec

LOGAŠKI SVETNIKI POTRDILI PREDLOG PRORAČUNA V PRVEM BRANJU

11

DRUŽBA


v

v v

v

v

v

v

Oktobrska seja logaškega občinskega sveta ni prinesla pre-senečenj. Podobno kot lani je bil predlog proračuna v pr-vem branju potrjen, vseh želja pa tudi tokrat ne bo mogo-

če uresničiti. Predlog proračuna Občine Logatec za leto 2016, ki predvideva prihodke v višini dobrih 14,7 milijona evrov ter več kot 16 milijonov evrov odhodkov, gre zdaj v javno razpravo.

Vsi zainteresirani lahko do 16. novembra pisne predloge in pri-pombe posredujejo županu, nekatere pa je bilo slišati tudi v raz-pravi na oktobrski seji. Poglejmo najprej nekatere številke. Občina Logatec bo glede na prej povedano v prihodnjem letu ustvarila proračunski primanjkljaj v višini skoraj 1,4 milijona evrov, ki naj bi ga pokrila iz ocenjenega prenosa sredstev iz letošnjega leta.

Po mnenju župana Berta Menarda je proračun uravnotežen in ra-zvojno naravnan za celotno občino v dobrobit občanov, čemur pa so nekateri svetniki oporekali. »Zavedamo se, da je potreb in že-lja več, kot jih je mogoče uresničiti, sredstev pa vedno manj,« je dejal župan in poudaril, da je proračun naravnan v zagotavljanje vseh zakonskih obvez, hkrati pa usmerjen v porabo sredstev, ki so nujno potrebna za uresničitev zastavljenih ciljev. Najvišji vir prihodkov predstavlja dohodnina, več kot 7 milijonov evrov, več kot 1,2 milijona evrov pa bodo na prihodkovni strani prinesla državna in evropska sredstva za projekt Porečje Ljubljanice ozi-roma vodovodne sisteme. Večji postavki sta še prodaja stavbnih

zemljišč, 900.000, in 800.000 evrov iz naslova nadomestil za upo-rabo stavbnega zemljišča pravnih oseb. Največ sredstev, skoraj 3,7 milijona evrov, bomo v Logatcu namenili izobraževanju, slab mi-lijon manj pa varovanju okolja in naravne dediščine. V letu 2016 bo predvidoma za dobrih 7 milijonov evrov investicij, kar pomeni 44% vseh odhodkov v predlaganem proračunu. Pri izvajanju inve-sticij bodo imele prednost tiste, ki so jih začeli pred in v letu 2015 in se v prihodnjem letu zaključujejo, med njimi izgradnja pločnika na Martinj Hribu, kanalizacije Laze in vodovoda na Vrhu Svetih treh Kraljev.

Nekateri svetniki so zato predlogu proračuna očitali, da novih in-vesticij praktično ni, glede predvidenega nakupa športne dvorane v Zapolju za 600 tisoč evrov pa so pogrešali strategijo upravljanja ter vizijo obratovanja. Svetnik Miran Obreza, Naša Notranjska, je opomnil, da projektno dokumentacijo za Narodni dom potrjujejo že tretjič in predlog proračuna označil kot slab dokument. Anja Sedej, SMC, pogreša kanalizacijo na Brodu, Jerneja Rupnik, NSI pa prenovo dvorane Tabor. Župan Menard je med drugim poudaril, da so pereče predvsem ceste, velik del je še vedno makadamskih, asfaltirane pa so marsikje razpokane, zato bo v prihodnje prenovi cest treba nameniti več sredstev.Se nadaljuje

Blanka Markovič Kocen

12

DRUŽBA


V HLEVIŠAH VODA NE BO VEČ ODNAŠALA CESTE

Konec oktobra so v Hlevišah pri Logatcu, v Krajevni skupnosti Vrh Svetih Treh Kraljev, slo-

vesno odprli obnovljeni odsek ceste med Hlevišami in Dolino, ki ga je ob zadnjih poplavah kar trikrat uničila voda.

»Vesel sem, da nam je uspelo asfaltirati dober kilometer te ceste, saj bi nam sicer lahko od-neslo kar dva mostova,« je ob odprtju dejal lo-gaški župan Berto Menard. Investicija, vredna 270 tisoč evrov, je bila precejšen zalogaj tudi za občinski proračun, a je bila, kot je poudaril župan, nujna, krajani pa so nanjo čakali kar 20 let. »Naj cesta povezuje ljudi,« je dejal župan.

Predsednik Krajevne skupnosti Vrh Svetih Treh Kraljev Boštjan Mivšek je v svojem nagovoru povedal, da gre za prvo pridobitev krajevne skupnosti v tem mandatu, naslednji zgodovin-ski projekt pa bo izgradnja prve faze vodovo-dne napeljave, ki bo vodovod pripeljala tudi v nekatere domačije, ki je doslej niso imele.

Nov cestni odsek je blagoslovil župnik Ja-nez Petrič.

Blanka Markovič KocenFoto: Blaž Korenč, Špela Bezgovšek

Trak je slovesno prerezal predsenik KS Vrh Svetih Treh Kraljev Boštjan Mivšek

Cesta po vodni ujmi in danes

LOGAŠKA EKIPA NMP IZJEMNO USPEŠNA NA ROGLI

13

DRUŽBA


V konkurenci 23 ekip iz Sloveni-je in s Hrvaške je ekipa NMP Zdravstvenega doma Logatec

pokazala izjemno znanje in usposoblje-nost ter osvojila odlično tretje mesto.

Urgentna medicina je področje, kjer najbolj pridejo do izraza besede znanega zdrav-nika Jeana Bernarda: »Usmiljenje brez znanja je zasmehovanje poškodovanega ali nenadno obolelega, požrtvovalnost brez ustreznih ukrepov je nesreča za prizadetega in sramota za reševalca.«

Tudi s ciljem ohranjanja enotne doktrine na tem področju na Rogli od leta 2007 poteka mednarodno tekmovalno-izobra-ževalno srečanje ekip nujne medicinske pomoči (NMP).

Organizirajo ga Sekcija reševalcev v zdra-vstvu, Slovensko združenje za urgentno medicino in Ministrstvo RS za zdravje. Poleg organizatorjev sodelujejo številni prostovoljci – igralci, gasilci, policija ... Tridnevnega tekmovanja se je letos ude-ležilo skupno 23 ekip iz Slovenije in s Hrvaške, od tega 17 ekip z zdravnikom in 6 ekip brez zdravnika. Sodelovala je tudi ekipa NMP Zdravstvenega doma Logatec v sestavi: Ana Kermavnar Marinšek, dr. med., ter Urban Korenč in Nejc Petrinčič, zdravstvena tehnika. Tekmovalne ekipe so izvajale oživljanje odraslih in otrok ter druge posege za reševanje življenja, oskr-bo poškodovanih in obolelih, se izkazale pri uporabi sodobnih pripomočkov ter spretnosti vožnje reševalnega vozila.

Organizatorji so kot vsako leto poskrbeli, da so scenariji različnih intervencij poteka-li zelo realno. Pri tem so tekmovalne ekipe pod budnim očesom sodnikov razreševale 13 različnih scenarijev – npr. prometne nesreče, internistična stanja, množične ne-sreče, prikaz tehničnih in teoretičnih znanj itd. Vse ekipe so se razvrstile na identičnih scenarijih in vnaprej niso vedele, kaj jih čaka. Točkovane so bile po enakih krite-rijih.

Nudenje prve pomoči terja trdno in ure-jeno znanje ter praktično usposobljenost. Ekipa NMP Logatec je to uspešno dokazo-vala skozi vse tekmovalne dni in na kon-cu z vsega le 12 točk zaostanka (od sku-

pno 1100 možnih) za prvouvrščeno ekipo (PHE Maribor) zasedla odlično 3. mesto! Drugo mesto je zasedla ekipa PHE Kranj.

V Zdravstvenem domu Logatec smo vese-li in ponosni, da imamo tako sposobne in izkušene sodelavce. Tudi ta izvrstna uvr-stitev ekipe NMP kaže na to, da smo na pravi poti. Da si prizadevamo biti najboljši v dobro bolnikov, ki si najboljšo oskrbo tudi zaslužijo.

Ob tem izjemnem uspehu čestitamo Ani Kermavnar Marinšek, dr. med., Urbanu Korenču in Nejcu Petrinčiču!

ZD LogatecFoto: arhiv ZDL

PREVENTIVNE PROMETNE AKCIJE S ČLANI ZŠAM LOGATEC

14

DRUŽBA


Tudi letos Združenje šoferjev in avto-mehanikov Logatec aktivno sodeluje pri preventivno-varnostnih akcijah

v Občini Logatec. Vsekakor je najpomemb-nejše sodelovanje pri varovanju šolskih poti prve dni septembra, ko se naši najmlajši prvič odpravijo v šolske klopi. Akcija je po-tekala prva dva tedna v septembru pod bu-dnim nadzorom policistov Policijske postaje Logatec pod vodstvom komandirke Majde Nagode, ki so skupaj s člani ZŠAM Logatec in Redarstvom Občine Logatec omogočili varno pot v šolo vsem osnovnošolcem.

Varovanje osnovnošolcev na poti v šoloZaradi mnogih nezgod v preteklosti se je varo-valna akcija močno zasidrala v naših krajih in daje zelo spodbudne rezultate. Lahko se po-hvalimo, da tudi letos v Občini Logatec nismo imeli nobenega nezgodnega primera. Prva pot v šolo je namreč za naše malčke naporna in stresna. Prvič se srečajo iz oči v oči s pastmi vsakodnevnega prometa in morajo se naučiti varno hoditi do šole. Zato že vrsto let prva dva tedna v septembru tako člani ZŠAM Logatec kot tudi policija in redarstvo budno nadzoruje-mo in umirjamo potek prometa ter opozarjamo na morebitne nevarnosti. Po predhodni oceni prometne policije je bilo za nadzor izbranih de-set kritičnih prometnih točk s prehodom za pe-šce v Občini Logatec. Nadzorovali smo jih poli-cisti, člani redarske službe in ZŠAM Logatec, ki smo sodelovali na sedmih kritičnih prometnih točkah s skupno dvanajstimi člani. Promet smo nadzorovali in pomagali našim malčkom čez cesto v Dolnjem Logatcu na treh, v Gornjem Logatcu na dveh točkah ter v Rovtah in Hotedr-šici na eni točki v bližini šole. Prehodi za pešce so namreč najbolj kritična mesta, še posebej na ulici Jačka v Dolnjem Logatcu v križišču s pri-ključkom na avtocesto, kjer je letos dodatno ne-varnost predstavljala sicer nujna rekonstrukcija

DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ – OPOMIN K VARNOSTIObčina Logatec je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga obeležu-jemo v novembru, v preteklih letih v povezavi s Svetom za preventivo v cestnem prometu in ZŠAM Logatec pripravljala dogodke na to temo, neprestano pa mlade, zlasti šolarje, opo-zarja na pomen varnosti v prometu. Preventivnim dejavnostim na tem področju bo občina v prihodnje namenjala še več pozornosti. Občina Logatec se akciji Bodi viden – bodi previden pridružuje v smislu opozarjanja na pomen varnosti v cestnem prometu, dogodek v ta namen pa bo pripravila v spomladanskem času.

B. M. K.

Fot

o: B

laž K

oren

č

ceste na Martinj Hribu. Mnenje članov ZŠAM Logatec, ki so sodelovali v akciji, je bilo, da je bil promet dokaj umirjen, da pa so presenetljivo veliko nepravilnosti opazili med kolesarji, pred-vsem nespoštovanje prometne signalizacije, ki ima lahko za mlade kolesarje usodne posledice. Temu primerno je bilo na zaključku akcije po-dano mnenje, da se bo treba intenzivneje posve-titi dvigu kolesarske kulture v občini.

Opozorilni prikazovalnik hitrosti na KalcahUmirjanje hitrosti v naseljenih območjih je že dolgo pereč problem. Zelo učinkovit način umirjanja predstavlja cestni prikazovalnik hitro-sti. Vozniki v veliki večini po prikazu radarsko izmerjene hitrosti prilagodijo hitrost svojega vo-zila dovoljeni in tako prispevajo k večji varno-sti. V logaški občini jih stoji že nekaj, za prika-zovalnik na območju Kalc je bila dana pobuda s strani SPV Logatec že leta 2013, do postavitve pa je prišlo letos. Precejšnja ovira je bila do zdaj možnost priklopa na električno omrežje, letos pa je zaradi nekaterih rekonstrukcijskih del v okolici predvidenega mesta postavitve problem odpadel in v sodelovanju s SPV Logatec, AMD Logatec na čelu z Jožefom Marinčem, ZŠAM Logatec kot nosilcem postavitve in Komunal-

Varovanje prvošolčkov na poti v šolo

Prikazovalnik hitrosti na Kalcah

Zduženi v skrbi za prometno varnost

nim podjetjem Logatec prikazovalnik že stoji in opozarja prehitre voznike na predpisano hitrost v naselju. Prikazovalnik omogoča tudi hrambo podatkov in izdelavo statistike o stanju kršitev predpisane hitrosti vožnje.

Niko Čuk, predsednik ZŠAM Logatec

Ljubgojni zbrali svojci ustreljenih talcev, predstavniki KO ZB Horjul, članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, župan Horjula Janko Prebil, ki je poskrbel, da je okolica spomenika urejena, ter seveda učenke in učenci Osnovne šole 8 talcev. Slednji so najprej obudili spomin na 26. junij 1942, ko je okupator v Lju-bgojni ustrelil osem mladih Logatčanov, nato pa pripravili krajši kulturni program, pri čemer sta sodelovali mentorici Melita Sark Mihevc in Katja Juh.

Besedilo in foto: Brane Pevec

PROMETNI ZNAKI NA TRŽAŠKI NE OGROŽAJO VEČ OBČANOV

15

DRUŽBA


Delavci Cestnega podjetja Gori-ca so oktobra prestavili prome-tne znake na kolesarski stezi in

pločnikih ob Tržaški cesti. V preteklosti je namreč občinska inšpekcija dobila ve-liko pritožb občanov, ki so se zaletavali v

drogove prometnih znakov, postavljenih kar sredi kolesarske steze ali pločnika ob omenjeni cesti.

»Glede na to, da je te znake postavila Direkcija RS za ceste, ki je upravljavec državne ceste, smo nanje pred časom na-slovili dopis in zahtevo, da te znake odstra-nijo z omenjenih površin in jih premaknejo ob rob. Tako namreč ne bi več predstavljali nevarnosti za udeležence v prometu (pešce in kolesarje),« je povedal inšpektor Jure Plečnik.

Direkcija je takšen predlog zavrnila, zato je Občina Logatec ob tednu mobilnosti sama pristopila k reševanju težave in na la-stne stroške prestavila omenjeno prometno signalizacijo, ki je zaradi neposrečene po-stavitve neposredno ogrožala naše občane.

B. M. K.Fot

o: B

rane

Pev

ec

Le-ta je bila letos že v petek, 23. ok-tobra, pred Spominsko kapelo pa-dlim v 1. svetovni vojni. Spomin-

ske slovesnosti se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki nas je v kratkem nago-voru spomnil na žrtve vseh vojn, pa tudi na vse, ki jih ni več med nami.

Na kratko se je dotaknil tudi tekoče pro-blematike, na koncu pa čestital vsem ob dnevu reformacije, ki ga v naši državi pra-znujemo 31. oktobra. Glasba je del nas ob rojstvu in nemalokrat tudi ob smrti, zato je razumljivo, da sta komemoracijo začeli in končali učenki Glasbene šole Logatec, violinistki Liza Šajn in Veronika Istenič, pod mentorstvom Marka Hvale. O novem-bru, muhasti naravi, življenju, rojstvu in smrti so premišljevali tudi slovenski pe-sniki Franci Lakovič, Ivan Minatti in Bin-na Štampe Žmavc, katerih verze sta nam predstavili učenki Osnovne šole Tabor Ka-ren Jereb in Sara Potočnik.

Spominska slovesnost v Ljubgojni pri spomeniku osmim talcemŽe dan prej, 22. novembra dopoldne, so se pred spomenikom osmim talcem v

DAN SPOMINA NA MRTVEZ OSREDNJE OBČINSKE KOMEMORACIJE

RDEČI KRIŽ: HVALA, KER DARUJETE ENERGIJO ŽIVLJENJA

16

DRUŽBA


Območno združenje Rdečega križa Lo-gatec je 1. oktobra

v Narodnem domu pripravi-lo slavnostno prireditev, na kateri smo podelili priznanja jubilejnim krvodajalcem. Poleg krvodajalcev so se pri-reditve udeležili tudi Suzana Đorđević z Zavoda za trans-fuzijo krvi Ljubljana, Bo-štjan Novak, strokovni sode-lavec za krvodajalsvo na RK Slovenije, in župan Občine Logatec, Berto Menard.

V Sloveniji vsakih pet minut kdo potrebuje kri, da preživi, zato vsak dan v povprečju potrebujemo 400 krvodajalcev, ki zagotovijo dnevno zalogo krvi. Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu, kjer je krvodajalstvo brezplačno, za kar se moramo zahvaliti vam, krvodajalcem, ki nesebično darujete svojo življensko tekočino in s tem rešujete življenja. Prav iz tega razloga smo na Rdečem križu Logatec podelili priznanja svojim jubilejnim krvodajalcem in se jim tako zahvalili za dolgoletno podporo in sodelovanje na krvodajalskih akcijah. Sama prireditev se je začela z Zdravljico, ki nam jo je zape-la Klavdija Kenk, nato pa so se na odru zvrstili slavnostni govorci, predsednica OZ-RK Logatec dr. med. Špela Albreht, Suzana Đorđe-vić, Bošjan Novak in župan Berto Menard, ki je z nami delil svojo izkušnjo o tem, kako mu je darovana kri rešila življenje. Celotno prireditev je z malce humornim pridihom povezovala naša »rdeče-križarka« Darja Rudolf, za spremljevalni program pa so poskrbeli še Maja Narobe in Jaka Južnič iz Plesnega mesta ter Anda Ovsec s svojim recitalom.

VAŠE ROKE LAHKO REŠIJO VEČ ŽIVLJENJ

Pod sloganom »Vaše roke lahko rešijo več življenj« Evropa 16. oktobra obe-ležuje evropski dan oži-

vljanja. Rdeči Križ Slovenije, Slovenski reanimacijski svet in Val 202 so ob tej priložnosti do 26. oktobra po vsej Sloveniji izvedli več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja in eden izmed njih je potekal tudi v Logatcu. Špela Albreht, dr. med., in Lado Korenč, sicer mentorja logaških ekip PP, sta nam najprej razložila teorijo temeljnih postopkov ožiljanja, nato pa smo udeleženci novo prido-bljeno znanje utrjevali na lutkah. Vadili smo oživljanje dojenčka, mladostnika, odrasle osebe in uporabo AED-ja. Spoznali smo, da avtomatski električni defibrator kjub svojemu nemogočemu imenu ni nikakršen »bav-bav«, ampak naprava, ki lahko reši življenje s samo preprostim pritiskom na gumb.

Besedilo in foto: Nina Jerina

Podelitev priznanj jubilantom Osrednje dogajanje prireditve je bila seveda sama podelitev priznanj. V Logatcu je približno 2.000 krvodajalcev in ker je praktično nemogoče priznanja podeliti vsem naenkrat, smo se odločili, da tokrat izkažemo pozornost tistim, ki so letos jubilejno darovali kri. Kar pa ne pomeni, da ne cenimo vseh drugih, brez katerih naše krvodajalske akcije ne bi bile uspešne. Priznanje za 10-krat darovano kri je podelil Boštjan Novak, ki je v svojem govoru poudaril, da se lahko na RKS vedno zanesejo na logaške krvodajalce. Nasmejana Suzana Đorđević je podeljevala prizna-nja za 20-, 30- in 40-krat darovano kri, posebna priznanja za zasluge na področju krvodajalstva pa sta podeljevala predsednica OZ-RK Logatec in župan. Prejemniki posebnih priznanj za 50-krat plus darovano kri so: Andrej Lukančič, Jože Lazar, Alojzij Jereb, Silva Bošnjak, med upokoje-nimi krvodajalci pa Dominik Brenčič, Anton Nagode, Bogdan Comino, Leopold Petkovšek, Franc Bogataj, Anton Mivšek, Leon Albreht in Ivan Rupnik. Po končani prireditvi smo člani Rdečega križa ter predstavniki Civilne zaščite in Občine Logatec na grob lani preminulega Filipa Gan-tarja položili cvetje in se mu tako zahvalili za dolgoletno sodelovanje na krvodajalskih akcijah. To je bilo prvo srečanje krvodajalcev, ki je pote-kalo v logaški občini pod okriljem Rdečega križa Logatec. Za uspešno izpeljano prireditev se zahvaljujemo vsem nastopajočim, kot tudi našim prostovoljkam in prostovoljcem za celotno organizacijo dogodka. V Ob-močnem združenju RK Logatec upamo, da bodo tovrstna srečanja posta-la redna in da bo naslednje že čez dve leti. Do takrat pa pridno darujte kri, saj nikoli ne veste, kdaj jo boste potrebovali sami.

Nina Jerina

OBNOVLJEN KRIŽEV POT

17

DRUŽBA


Petkovčani so praznovanje žegnanjsko – Lovrencove nede-lje združili z blagoslovitvijo obnovljenega Križevega pota. Bila je to lepa sončna nedelja, ki je privabila kar precej ljudi

od blizu in malo bolj daleč. Imeli so tudi čudovit razgled na vse strani, do Snežnika, Karavank do Javornika in Triglava. Malo pod cerkvijo je tudi rojstni kraj našega rojaka, gospoda msgr Janeza Hladnika, čigar 50-letnico smrti letos obhajamo in smo se ga spo-mnili tudi s priložnostno razstavo.Naš gospod župnik Janez Petrič, ki je obnovljeni Križev pot bla-goslovil, se je v uvodu v pridigo vprašal, kot se sprašujemo tudi drugi krajani Petkovca, kako da tu v cerkvi Svetega Hieronima praznujemo Svetega Lovrenca, ki ga kot kipa ali slike sploh ni-mamo v cerkvi. Pa tudi nekateri zgodovinarji so jo preimenovali v cerkev svetega Lovrenca. Ali je na svetega Lovrenca žegnanje zato, ker ravno dan prej praznuje nadangel Mihael, zavetnik naše farne cerkve, ali pa je kdaj v preteklosti ta svetnik bil na oltar-ju. Domačini pravimo tako, kot so rekli včasih: najprej gospodar, potem pa bajtar. Gotovo je to cerkev Svetega Hieronima, katere notranjščino smo sedaj v celoti prenovili. Lani je vsa ta dela bla-goslovil škof Anton Jamnik.Letos pa se je začela obnova Križevega pota, ki je bil že res v zelo slabem stanju in potreben polne obnove. Tako je slike obnovila akademska slikarka in konservatorka Manica Juvan, okvirje pa re-stavratorstvo Legan iz Žužemberka. Obema hvala za dobro opra-vljeno delo in za vso dogovorjeno izvedbo. Hvala tudi vsem, ki so

pri izvedbi del pomagali, in Občini Logatec za sofinanciranje po pogodbi iz razpisa za varstvo kulturne dediščine. Cerkvica Svete-ga Hieronima je tako v notranjosti zasijala v popolnem razkošju. Prihaja pa počasi zopet na vrsto obnova ostrešja.Tudi pri tem delu bodo dobri ljudje Petkovca in okolice ter Občina Logatec priskočili na pomoč. Hvala vsem.

Besedilo in foto: K. H.

V nedeljo, 20. septembra, smo logaški planinci prehodili manj obiskane vrhove na zahodu Karavank. Zgodaj zju-traj smo se peljali z osebnimi avtomobili do Gozda Mar-

tuljka in se po ozki cesti povzpeli proti Srednjemu vrhu. Od parki-rišča smo do lovske koče »za Lepim vrhom« hodili približno eno uro. Ob poti je na več mestih s hriba tekla studenčnica. Potem smo pot nadaljevali do planine Grajšca, kjer je lepo vidno domova-nje svizcev. Pred prihodom do prvega vrha, Maloškega poldneva (1825 m), se je pokazala lepa dolina Beljaka.

Po nekdanji graničarski poti na meji z Avstrijo smo prišli na Ostro peč (1802 m, na sliki)) oz. po nemško Mallestiger Mittagskogel, saj vrh to ime zasluži. Leži na severni strani glavne verige Kara-vank. Na vrhu, na katerem je križ, najdemo tudi vpisno skrinjico. Od tu se odpre lep razgled na Dravsko dolino, Julijske Alpe ter večji del zahodnih Karavank.

Po opoldnevu smo prišli do najvišjega vrha Kresišče (1.839 m), ki leži med Kepo in Trupejevim poldnevom, na njem je postavljen križ. Kaže lep razgled proti Avstriji, zahodnim Karavankam in Julijskim Alpam, od slednjih najbolj izstopa Martuljkova skupina. Spustili smo se do planine Grajšca in pozno popoldne prišli do parkirišča v del-no sončnem vremenu. Koče na poti ni bilo, zato smo imeli hrano v nahrbtniku. Prehodili smo lepe manj obiskane vrhove Karavank, po katerih nas je vodil izkušeni vodnik Dušan Jozelj.

Besedilo in foto: Marinka Petkovšek

LOGAŠKI PLANINCI PO MANJ OBISKANIH VRHOVIH KARAVANK

KATEDRALA NA KALCAH

18

DRUŽBA


Kar nekajkrat je ljubljanski pomo-žni škof msgr. dr. Anton Jamnik tako poimenoval novo kapelico

Rožnovenske Matere Božje na Kalcah, ki jo je blagoslovil prvo oktobrsko nede-ljo. Kapelica presega velikost, kakršna je zanje običajna; je res cerkev v malem, z zvonikom in uro na njej. Slovesnosti se je udeležilo veliko Kalčanov in gostov od blizu in daleč. Svoje so ji pridali združeni zbori gornjelogaške župnije pod vodstvom Janeza Nagodeta, moški pevci v narodni noši, ki se jim je pri litanijah pridružil dol-goletni gornjelogaški župnik Janez Selan, organistka Tatjana Hladnik, Katja Hodnik in Fabijana Štih, ki sta pozdravili in se za-hvalili škofu, ter Franc Rudolf, ki se je za-hvalil vsem darovalcem.

Škof je pohvalil prizadevnost ljudi, ki jim je mar za okolje, v katerem živijo, in ki se ne sramujejo pokazati svoje prepričanje. Izrazil je upanje, da se bodo ljudje z zau-panjem ozirali na znamenje. Večkrat pa je poudaril pomen treh besed: prosim, hvala in oprosti. Vsaka od njih svojsko izpričuje držo človeka, ki jih izgovori: prosim v po-

Med nagovorom škofa Jamnika zbranim ob blagoslovitvi kapelice na Kalcah

nižnosti, hvala v spoštovanju ter, najtežja od vseh: oprosti. Za odpuščanje prositi in opravičilo sprejeti je težko, a je hkrati edi-na pot, po kateri se ljudje lahko spravimo med seboj in v miru živimo.

Kazalci ure na zvoniku se bodo – bodi tako! – začeli premikati prihodnje leto. Zvon sv. Damijana pa je na poteg ministranta Domna tako kleno zapel, da je škof ministranta odo-bravajoče pokril kar s svojo čepico, ljudstvo pa je navdušeno zaploskalo.

Rahel dež je med slovesnostjo rosil in tro-sil nebeški blagoslov na katedralo in zbra-ne ljudi. In potem, ko smo odpeli Marija skoz življenje, so k blagoslovu svoje pri-maknile tudi kalške gospodinje. Pod veli-kim šotorom so bogato obložene mize po-nudile prigrizek vsem, ki so se še zadržali v prijaznem pomenku po tem zares slove-snem dogodku.

Besedilo in foto: Janez Gostiša

PEVCI PEVSKEGA DRUŠTVA LOGATEC PELI V JAVORJU NAD ŠKOFJO LOKO

Logaškega rojaka, župnika Cirila Isteniča, ki že deset let vodi župnijo Javorje nad Škofjo Loko, so zadnjo septembr-sko nedeljo obiskali pevci Pevskega društva Logatec in peli

pri deseti maši v župnijski cerkvi sv. Tilna v Javorju.

Vas Javorje leži v škofjeloškem hribovju pod Blegošem in ponuja pogled na Stari in Mladi vrh (1370 m), Blegoš (1562 m) ter okoli-ške vrhove. Na lično obnovljenih ali novih hišah so naslikane sve-te podobe. Očitno je tu doma slikarstvo. Na pročelju župnišča je večja freska Jezusovega lomljenja kruha v Emavsu in opozarja na domačega umetnika, samorastnika. Sv. Tilen je živel v 6. stoletju kot puščavnik in opat, odmaknjeno od sveta. Zaradi svetniškega življenja v samoti se je priljubil tudi našim prednikom. Čaščenje svetnika so na območje Javorja po vsej verjetnosti zanesli Korošci, ki so se tu prvi naselili v 12. in 13. stoletju. Zadnja večja obnova cerkve je bila v letih 1978/80. Takrat so postavili daritveni oltar proti ljudstvu. Izdelan je iz hotaveljskega marmorja, z lesenimi skulpturami – stebrički ga je obogatil domači kipar Jovanovič. Kupili so nove orgle in jih postavili v prezbiterij, kar je redkost v našem prostoru. V kapelah, iz katerih so odstranili oltarja, so namestili klopi, nad njima in ob straneh prezbiterija pa naredili dva kora s sedeži. Pevska empora, na kateri nikoli ni bilo orgel, je bila preurejena v prostor s sedeži. Leta 2010 je župnija praznovala 300-letnico posvetitve župnijske cerkve. Najbolj dragocena skulp-tura je kamnita gotska Sočutna iz 15. stoletja, ki je ena najstarejših

prič gotskega kiparstva na Loškem, od leta 1978 je v kapelici ža-lostne Matere Božje v Javorjah. Leta 2003 so stavbo utrdili, injek-tirali, zvezali in lepo prepleskali. Cerkev je spomeniško zaščitena od leta 2008, prav tako obe podružnici, sv. Brikcija v Četeni Ravni in sv. Valentina v Jarčjem Brdu. Ob koncu sv. maše se je župnik Istenič Ciril pevcem Pevskega društva Logatec po sv. maši zahva-lil za petje in izbrani repertoar ter opisal zgodovino cerkve ter pra-znovanje njene 300-letnice. Povabljeni na kosilo v bližnjo gostilno so tam še dolgo prepevali.

Marinka Petkovšek

Fot

o: a

rhiv

dru

štva

ŽIVLJENJE JE LAHKO TAKO LEPO

19

DRUŽBA

ČASTNI NASLOV V ROKE NEKDANJI UČITELJICI IN RAVNATELJICI METKI RUPNIK


Septembra je Logatec še prav posebno praznično obarvan. 20. september je namreč izbran za občinski praznik.

Navada je že od nekdaj, da se ob tej prilo-žnosti še posebej izpostavi nekatere ljudi, ki so vsak na svoj način prispevali k razvoju kraja in občine. Župan namreč podeli občin-ska priznanja. Gotovo je eno izmed najbolj cenjenih priznanj tudi naziv častni občan ali občanka občine Logatec. Ta naziv je šel le-tos v roke nekdanji učiteljici in ravnateljici Osnovne šole 8 talcev Logatec Metki Ru-pnik za izjemne dosežke na področju izobra-ževanja in razvoja v občini. Metka Rupnik, doma iz Hotedršice, je vital-na, mladostna upokojenka, ki ji tega, da je že v pokoju, ne bi mogli pripisati. Polna je na-črtov, aktivno sodeluje na mnogih področjih, najraje pa se seveda ukvarja s svojimi nasle-dniki, malimi vnučki, ki ji izpopolnjujejo že tako popolne dneve. Pogovor z njo nikakor ni jesensko in melanholično obarvan, ampak poln vedrine in odločnosti, ki ji je ni manjka-lo niti tedaj, ko je še bila v službi. Prav to je bilo njeno načelo, da je uspela jadra vedno obrniti v tisto smer, kamor je varno plula bar-ka. O svojem pogledu na prehojeno pot in se-

danje razgibano upokojensko življenje pa v naslednjem pogovoru. Metka ni dolgočasna sogovornica, marsikaj si je vredno zapomniti in ji slediti.

Metka, so vas z nagrado, ki ste jo prejeli, presenetili? Zelo, res nisem pričakovala, da bi me kdo predlagal za tako visoko občinsko priznanje.

Kakšen je bil vaš prvi odziv, ko ste izvede-li, kako pomembna oseba ste?Prva misel je bila, da sem premlada za tako priznanje, da pa sem pomembna oseba, ni-sem in ne bom mislila. To, da me je predla-gal kolektiv OŠ 8 talcev, je bil pa balzam za dušo! Vem , da na vodilnem položaju nisem bila enostavna, ampak zahtevna in dobro ter veliko smo naredili skupaj. Ponosna sem na OŠ 8 talcev, to bo vedno »moja« šola.

Vaše delo je bilo ves čas povezano z lju-dmi, bolje rečeno, z mladimi ljudmi. Kako se spominjate tistih dni, ko ste bili za ka-tedrom, pred vami pa kopica mladih, zna-nja željnih ( ali pa tudi ne) otrok?Še vedno se spomnim prvega šolskega dne,

ko sem stopila v učilnico 8. razreda. Učilnica je bila v starem delu, par stopničk navzdol v razred, in mislila sem, da se bom spotaknila. Učenci najbrž niso opazili, kako me je strah. Imela sem dobrih 20 let, oni pa 14. Zdeli so se mi veliki in resni. No, sedaj pa vnuki teh učencev že hodijo v šolo, tako to gre. Učite-ljica matematike sem bila rada, razredničar-ka tudi. Delo v šoli je lepo, res odgovorno, dolgčasa v šoli ni.

Bili ste matematik, fizik, kaj menite, je za naravoslovje pri otrocih dovolj zanima-nja, glede na to, da je ta stroka kar iskana med zaposlitvenimi možnostmi?Moji učenci matematike niso sovražili, lju-bili pa tudi ne, saj je zahtevna in veliko vaj je potrebnih, pa razumeti je tudi treba. Je pa pomembna v vsakem poklicu, vsaj osnovno-šolska.

Ste bili kot učiteljica strogi ali ste kdaj znali tudi matematiko narediti otrokom prijazno?Mislim, da sem bila stroga, tak je ta predmet. Menim, da je avtoriteta učitelja pomembna in pogoj za uspešno delo. Pri matematiki se

Metka sredi njej tako ljube narave

Fot

o: o

sebn

i arh

iv M

. R.

20

DRUŽBA


nisem trudila narediti predmet prijazen, to pa sem znala narediti pri razredni uri, na ekskur-ziji in še kje.

Po nekaj letih ste učiteljsko mesto zame-njali z ravnateljskim. Kako to, da ste se odločili za ta korak?Dobrih dvajset let sem bila učiteljica, delovala sem tudi v raznih organih šole in dobro pozna-la situacijo na šoli, začutila sem, da bi lahko bila uspešna ravnateljica in sem se prijavila.

Kakšna je bila vaša vizija, ko ste kot rav-nateljica vodili OŠ 8 talcev? Se vam zdi, da ste v teh letih ravnateljevanja uspeli narediti vsaj korak k boljši šoli?Vizija, ki sem jo skušala s strokovnimi delav-ci in z vsemi zaposlenimi doseči, je bila: dobri odnosi, zanimivo učenje, dobri materialni po-goji, znanje, vzgoja in varnost. Zelo pomemb-ni so se mi zdeli odnosi med učenci, učitelji in starši, ki z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarijo kakovostno šolo, če vsak naredi na svojem področju, kar je njegova dolžnost, če spoštujejo drug drugega. Če učitelj spoštu-je učenca, bo tudi učenec spoštoval učitelja, če starši spoštujejo učitelja in obratno, se bo tudi učenec znal obnašati v družbi. Temelji so doma, gradi jih šola, podpira družba …

Prav gotovo v vseh letih človek doživlja tako vzpone kot padce. Se je vam kaj po-sebno pozitivnega ali pa negativnega zgo-dilo, kar bi še posebej izpostavili?Pozitivnih stvari je bilo veliko, znala sem se veseliti uspehov učencev, sodelavcev in ni jih bilo malo. Kar srce mi zaigra, ko pre-berem objavljene doktorje v časopisu in na glas rečem: »Ta je bil pa iz naše šole.« Vesela sem, ko srečujem mlade družine naših učen-cev in vidim, da so srečni. Še vedno pa me zjezi, ko se spomnim neupravičenih prijav na šolsko inšpekcijo.

Razlike pri današnji mladini in otrocih so v primerjavi z leti nazaj ogromne. Permi-sivna vzgoja ali bolje rečeno nevzgoja je naredila svoje. Ali tudi vi to opažate?Morda se bo slišalo čudno, a v prvih letih poučevanja smo imeli več ekstremnih težav z učenci, ki so bile tudi posledica zanemar-jenosti in nevzgojenosti. No, sedaj so malo preveč razvajeni, ker je vsega preveč, nisem pa prepričana, da je beseda razvajeni prava. Morda je pomanjkanje privzgojenih vrednot, ki jih tudi v družbi ni več …

Kaj bi vi kot učiteljica in ravnateljica po-sebej izpostavili, da bi morda šolstvo zape-ljalo svoje konje v pravilnejšo stran?V šoli naj bo več praktičnih stvari, šolska nji-va bo postala spet moderna, domače naloge so nujne, lahko bi bile tudi ovrednotene, na-povedano spraševanje se je izrodilo, šola naj bo resna in zahtevna.

Kaj pa odnosi med mladimi, med učitelji in seveda med starši? Se vam zdi, da bi bilo treba tudi tu kaj narediti?Vsak naj opravlja svoje delo, čeprav je staršem zaradi dolgega delavnika tudi težko. Zdi se mi, da stanje sedaj ni dobro. Otroci ne morejo biti v šoli toliko časa, kot so starši v službi, in tudi veliko dejavnosti za učenca ni rešitev.

Komunikacije manjka, kako vi to opažate in kaj menite, da je tisto, kar nam komu-nikacijo ovira? Morda sodobni mediji in načini pogovorov preko različnih elek-tronskih izumov?Pogovora med učiteljem in staršem ne bo na-domestila nobena e-redovalnica, elektronski naslov ali podobno.

Ko ste se upokojili, vaše delo vsekakor ni zastalo. Postali ste aktivni na mnogih po-dročjih. Jih lahko nekaj izpostavite in po-veste kaj več o tem?Sem babica štirim vnukom, predsednica dveh društev, imam vrt, sem gospodinja, z možem imava načrte …

Univerza za tretje življenjsko obdobje. Bi lahko malce predstavili to dejavnost, kdo se vanjo vključuje, kaj delate, čemu je na-menjena?Društvo Univerza za tretje življenjsko obdo-bje je namenjeno starejšim, ki bi se radi učili in družili. Učijo se lahko jezike, računalni-štva, umetnostne zgodovine, uživajo lahko v mnogih ročnih spretnostih … 22 programov teče 4. študijsko leto. Pogojev za vključitev ni, saj je vsak, ki je skozi življenje prišel do upokojitve, naredil kar nekaj življenjskih šol in vsak, ki se želi učiti, lahko najde kaj zase.

Ne moreva mimo še ene vaše ljubezni- ze-liščarstva. Od kod to zanimanje? Verjetno tudi kraj, kjer živite, nudi ogromno mo-žnosti za stik z naravo. Ja, zeliščarstvo je moj hobi, in to koristen. Pri Društvu za zdravilna zelišča Logatec, ki ga vodim osmo leto, smo se veliko naučili od

priznanih zeliščarjev in tudi drug od druge-ga. Gojimo zdravilne rastline, v naravi nabi-ramo zelišča, znamo pripraviti sirupe, tinktu-re, mazila, naravna mila … Znamo skrbeti za svoje zdravje, čeprav brez zdravnika ne gre. Zeliščarji smo veliko v naravi, znamo jo spoštovati, narava pa nam vrača …

Kaj pa prosti čas? Ga sploh imate kaj? Ali so vaše dejavnosti hkrati tudi prosti čas?Prostega časa še nimam, za vsak dan imam načrt in vedno se kaj prenese v naslednji dan.

Imate vnuke, kaj vam napolnjuje dneve?Vnuki mi sedanje obdobje res napolnjujejo, rada jih imam, oni tudi mene in to je res dar!

Se lotite tudi kakšnega ročnega dela, mor-da klekljanja, pletenja, vezenja …?Tudi, a nič poglobljenega, veliko stvari bi še rada znala, ne znam plesti nogavic, vse še pride na vrsto. Bula za klekljanje počiva. Zeliščarstvo ima prednost.

Kam pa najraje zahajate, da si napolnite baterije?Rada grem v naravo, berem, grem v gleda-lišče, na koncert, z možem imava še veliko načrtov za potovanja, rada ustvarjam z vnuki …

Bi kaj položili na srce bralcem Logaških novic? Kako lepo misel morda?Vsak dan ti lahko prinese kaj dobrega, samo okoli pogledaš in zagledaš - življenje je tudi lepo! Spoštujmo drug drugega. Pomislite, kaj zares potrebujete, in ugotovili boste, da so materialne dobrine na zadnjem mestu, prej so osebe in veliko jih je.

Tako lepemu zaključku pogovora ni treba prav nič dodajati. Metka je res oseba, ki si zasluži naziv častna občanka, a veliko več je tisto, kar od nje dobijo njeni najbližji in njeni prijatelji, ki se jim neumorno razdaja. Da bi ji le bilo dano to delo opravljati še mnogo, mnogo let, pa seveda veliko zdravja in do-brega počutja ji želimo z njenimi rožicami in zdravilnimi rastlinami. Lahko si izposodimo znane besede: za vsako reč rož'ca rase. Med vsemi odgovori si lahko predvsem zapomni-mo njeno neobremenjenosti z leti. Pravi, da se z leti ne obremenjuje in jo gube celo zaba-vajo, saj so njene. Hvala, Metka!

Metka Bogataj

UVODNI KLŠ ŽUR Z MANOUCHE IN KLEMNOM KLEMNOM

21

GENERACIJE


Študijsko leto se mora začeti s pravim študentskim žurom, ki ga je KLŠ odprl v Navigator pubu. V Logatec

je pripeljal retro swing skupino Manouche ter, sedaj že skoraj stalnega gosta študent-skih zabav v Logatcu, Klemna Klemna.

Manouche so bili s svojimi hiti prava elek-tro swing poslastica. Le kdo ne pozna nji-hovih hitov, kot so Kje si, lubi?, Granata,

Stisn se k men ... Do zadnjega kotička na-bito poln Navigator pub so dodobra razgre-li, saj je ob njihovih ritmih plesalo staro in mlado. Manouche in gost večera Klemen Klemen pa so povezani tudi s skupno pe-smijo, ki seveda ni manjkala na repertoarju in je bila češnja na vrhu dogodka. Tako je energija pred nastopom Klemna Klemna rastla in rastla, kar je izkušeni raper izko-ristil ob svojih že zimzelenih hitih, občin-stvo pa je njegove pesmi rapalo z njim.

Prva zabava leta je uspela, lokal je pokal po šivih, dobre volje pa tudi mraz ni uspel skaziti.

Z novim študijskim letom pa je v KLŠ za-pihal svež vetrič, saj se je vodstvo zame-njalo, nova ekipa pa s svežimi idejami in predlogi že hiti v dogajanje tekočega leta.

K. S.

V petek, 23. oktobra, smo gasilci PGD Laze – Jakovica kot vsako leto gostili otroke iz vrtca in šole. Ker je letošnja tema meseca požarne varnosti evakuacija, smo vajo tudi

izvedli. Zadimili smo spodnji prostor šole, nato pa ob pozivu uči-telja prihiteli na pomoč z gasilskim vozilom. Dva gasilca sta se opremila z izolirnim dihalnim aparatom in vstopila v šolo, drugi pa so pomagali otrokom do zbirnega mesta. Vodji intervencije so poročali o številu otrok in ugotovili, da so vsi zunaj na varnem. Tako se je vaja evakuacije, v katero je bilo vključenih sedem gasil-cev, trije delavci šole in 12 otrok, uspešno zaključila. Ker nekaterih vrtčevskih otrok ni bilo, smo se dogovorili, da program pripravimo samo za osnovnošolce, za vrtec pa bomo določili drug termin.

S kombijem smo jih pripeljali do gasilskega doma in jih usmerili v dvorano. Tam smo jim predvajali didaktični film o evakuaciji, na enem od gasilcev pokazali, kaj vse mora imeti na sebi za vstop v goreč prostor in se pogovorili o ključnih zadevah. Ker pa je bil za učence to zadnji dan pred počitnicami, smo jim na koncu pred-vajali risanko Gasilec Samo.

Klavdija Modic

GASILCI PGD LAZE –JAKOVICA EVAKUIRALI ŠOLARJE- SAMO ZA VAJO

Na sliki z leve: predsednica PGD Laze – Jakovica Karmen Laznik, poveljnik Miran Kermavner, učitelj Mitja Ajdič, predstavnica za mladino Klavdija Modic in učenci podružnične šole Laze.

IZ BOGATE GLASBENE SRČNOSTI

22

KULTURA

KONCERT IZPRIČANIH MOJSTROVIN ORKESTRA, SOLISTOV IN DIRIGENTA VIDA PUPISA


Dvorana Narodnega doma se je 24. oktobra letos v svoji žlahtni polnosti predala koncertu Pihalnega orkestra Logatec, koncer-tu, ki je bil dognan po vsebini in izvedbi. In dragoceno spo-

znanje: tako rekoč domala vsi inštrumentalisti tega koncertnega večera so dar logaške glasbene šole; svojo glasbeno darovitost so nadgrajevali skozi nadaljnja konservatorijska in akademska šolanja, skozi delo v ra-znoterih pomenljivih glasbenih zasedbah in tudi skozi delo orkestra s prejšnjimi umetniškimi vodji. Že uvodna skladba Out of Africa Barrya in de Meija je nakazala razsežnost zvoka in bogastvo glasbenih izzivov. Potem so se zvrstili solisti. Najprej je Jernej Gantar, obetaven solist na trobenti z neštetimi prestižnimi priznanji, s Koncertom za trobento Aru-tuniana (v Dukerjevem aranžmaju) presenetil poslušalstvo v bogati ko-loraturi z dodobra zniansirano dinamiko v vseh ritmičnih potankostih. Kot najmlajša med koncertnimi solisti se je predstavila Špela Erjavec, flavtistka prenekaterih vrhunskih priznanj. V Mozartovem Andante v C-duru (v Waigneinovem aranžmaju) je tenkočutno lepo preigravala zahtevne pasaže bogate figuralike velikega baročnega mojstra. Škoda le, da je orkester mestoma preglasoval solistko, zlasti s trobili. Tudi za saksofonista Davorja Loštreka velja, da se je doslej preizkušal v različ-nih zasedbah in na najzahtevnejših tekmovanjih, koder je tudi zaneslji-vo zmagoval. Na koncertu se je z njemu lastno eruptivnostjo lotil De-messemanove Fantazije za alt saksofon (v Hastreiterjevem aranžmaju) in jo nadaljeval v pravih izvedbenih mojstrovinah, ki so s samozavestno izigranimi vragolijami segale proti perfekcionizmu. Gromoviti aplavz je bil nadvse zgovoren. Pianistka in tolkalistka Janja Nagode, prav tako zaznamovana z zlatimi priznanji z najbolj zahtevnih tekmovanj, se je po diplomi na ljubljanskem konservatoriju vpisala na podiplomski študij tolkal na glasbeno akademijo v Gradcu. Poslušalstvo je z Rosaurovim Koncertom za vibrafon očarala s subtilno, prefinjeno in ritmično jasno odmerjenim muziciranjem. Žal, na trenutke je njeno glasbeno eleganco

preglašal inštrumentalni korpus. Kvartet solistov klarinetistov – Luka Škrlj, Nik Marić, Žiga Lukančič in Fran Horzelenberg – je izpričal pra-všnjo bravuroznost v ansambelski prezentaciji pravih pravcatih glasbe-nih vragolij. Navdušeno in navdušujoče je izzvenel Ježkov Bugatti Step v Belohoubekovem aranžmaju.Sklepna skladba orkestra Ellisov The Chicken v Kjarnesovem aranž-maju je odmevala v pronicljivih jazzovskih tiradah, ki so jih mojstrsko izmuzicirali solisti: na klarinetu Luka Škrlj, na saksofonu Davor Lo-štrek, na trobenti Žiga Čuk, na bas kitari Iztok Flek in na bobnih Tomaž Facija. V dodatek pa je orkester priklical starožitne in še vedno paradno iskrive Slovence, ki so jih poslušalci pospremili skozi vse takte z nejenljivimi ritmiziranimi ploskanji. In hvaležnemu občinstvu so preostale ovaci-je, ki so veljale silno pomlajenemu orkestru, solistom in, bognedaj, da bi pozabili, dirigentu Vidu, ki z izostrenim glasbenim občutkom vodi orkester po poteh najbolj čarobnih glasbenih izzivov. Žal, pa: vse boga-stvo lepega se je dogajalo v dvorani škripajočih vrat – še vedno(!), vse se je dogajalo na nepreglednem odru – še vedno(!), na preutesnjenem prizorišču – še vedno(!), kjer je bilo komaj za kako ped prostora, na-menjenega temperamentnemu dirigentu, in še manj prostorčka, odmer-jenega čedni ustaljeni povezovalki koncertnega sporeda Anji Sedej. V povsem iztrošeni dvorani – še vedno(!), smo se poslušalci že nekako znašli; kaj da ne! Sploh pa, če si je moral celo dirigent utirati pot pred svoj orkester skozi preozkost avditorija. Notna stojala za soliste so sko-raj lebdela v zraku. Kdaj bo drugače? Morda nekdaj v nenatančno dolo-čljivi prihodnosti. Ko bi, ne le za glasbene mladce, temveč tudi za našo prostorsko stvarnost Narodnega doma obveljala kitajska modrost, da se iz semen sedanjosti rojevajo cvetovi prihodnosti.

Marcel Štefančič

Na koncertu Pihalnega orkestra Logatec z dirigentom Vidom Pupisom je vse presenetil obetavni trobentar Jernej Gantar.

Fot

o: V

alte

r Leb

an

»LUŠTNO« V NEDELJO

KDOR POJE, SLABO NE MISLI

23

KULTURA


Ženski pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec je v večna-menski dvorani Društva upokojen-

cev Logatec sredi oktobra priredil svoj že 18. tradicionalni koncert. Tokrat so v goste povabili kvartet Vandrovci iz Logatca, ki je s svojim petjem in glasbeno spremljavo po-pestril zborovsko petje. Pevsko društvo in-validov in upokojencev Logatec deluje že skoraj tri desetletja. Povprečna starost pevk je 70 let, kar njihovi pevski kakovosti daje veliko dodano vrednost. Dvanajstčlanski pevski zbor vodi zborovodja Matija Logar, ki ga je od Karoline Medvešček, ki ta je zbor vodila dolgih 12 let, prevzel leta 2007. Tu ne smemo spregledati predsednice ŽPZ Društva invalidov in upokojencev Logatec Antonije Rudolf, ki že od same ustanovitve

Zadnjo oktobrsko nedeljo je »Notranj-ska« vabila v objem vrhovske šolske dvorane k prireditvi, ki se ji ustalje-

no pravi »V nedeljo popoldne bo luštno pri nas«. In spet je bil prireditveni prostor – kot vselej – premajhen za udoben sprejem vseh, željnih prijazne živosti, kakršno ponuja »Notranjska« s svojimi gosti že trinajstič zapored. Šarmantna in zbistreno duhovita sta povezovalca Maja in Jože povsem spro-ščeno dovtipno in mikavno najavljala doga-janja, ki so se potem razdajala navdušenemu občinstvu.

Tako je Mihaela Kavčič z Ano Kreč in naj-mlajšim rodom Vrhovcev uprizorila domisel-no pantomimično igrivo štorijo o Šmentani muhi, pripravila četvero recitacijskih cukrčk-

ov in ljudski rej z vokalizacijo zgodbe o brez-repem psu. Žlahtno seme tudi za kasnejše plodove na vrhovskem odru!

Duo MIR alias Milena in Irena z Medvedje-vega to pot nista privoščila prisotnim svojega običajnega pevskega izročila, pač pa sta se predstavili z dvema lastnima skečema: naglu-šne rime, nato brez besed – cel kup domislic o dveh docela raznolikih civilizacijskih shemah. Za obilje smeha in hihitanja. S Čateža (pa ne onega termalnega pri Brežicah!), znanega po božjepotni cerkvi na Plazu, je z iskrivo in ugla-jeno zborovodjo Katjo Jarm prispel Mešani pevski zbor Kres. Pevci srebrnega priznanja so domačijskost občuteno izpeli z ljudsko v Tro-štovi priredbi Aj zelena je vsa gora, ljudsko v Kokolovi priredbi Pobelelo pole ter z avtorsko skladbo sopevca Mežlja, ki poje o čudodelni vodi in čudotvorni ljubezni na Zaplazu. Prav ta pesem je bila deležna največje pozornosti in pritrjevanja presenečenega poslušalstva. Do-padljivo je zbor prestal tudi spopad s tremi tu-jimi skladbami: z lirično de Marzijevo Signore delle Cime, s francosko poskočnico Certonovo La la la in s temperamentno črnsko duhovno Heaven is a Wonderful Place.

Gostiteljski zbor »Notranjska«, ki se naglih korakov bliža svoji 30-letnici – in nad katerim vse od začetka skrbno in uspešno bdi glasbeno razgledani in tenkočutni zborovodja Janez Go-stiša – je tako rekoč uokviril »luštno popoldne«

leta 1987 ostaja neumorna in si kljub svoji visoki starosti želi skupaj z zborom doča-kati okroglo 30. obletnico delovanja na lju-biteljskem kulturnem področju.

ŽPZ Društva invalidov in upokojencev Lo-gatec odlikujeta vztrajnost in odločnost in čas bo pokazal, da so veliko več kot pevski zbor. Lahko bi rekli, da so zgled, kako se neguje slovenska zborovska pesem.

Čestitke torej za vaš skorajšnji visoki jubi-lej in zahvala Občini Logatec za sponzor-sko pomoč.

Besedilo in foto: Vinko Aleksander

Čestitke Mihaeli Kavčič in njenim najmlajšim plesalcem.

Fot

o: A

rhiv

»N

otra

njsk

e«

PONUDBA IZOBRAŽEVALNIH IN SVETOVALNIH STORITEV V LOGATCU:

- INŠTRUKCIJE (MAT, TJA)- UČNA POMOČNa spletni strani poznanje.net lahko preverite ponudbo, cenik, kontakte in aktualne dogodke. Vabljeni!

Tina Arnuš Pupis Tržaška c. 90, 1370 Logatec

Tel: 041/698-944Tel: 041/698-944

Skupni nastop Vandrovci in ŽPZ Logatec

Ženski pevski zbor Logatec

s planinskimi napevi: od Vremšakove Kadar jaz na pvaninco grem prek Kramolčeve Poj-dam u Rute (z nežnim solom Vike Korošec), Zardini-Troštovih Planik (s sonornim solom Marka Škrlja) prek Avsenikovih Karavank, Ipavec-Močnike Planinske rože (z barvitim solom Franca Penca) do Bizjakove v Tamar. Vmes se je oglasila še Maroševa domačijska Pridi nazaj in dalmatinski nadih Pismo moja, hrli tamo. Zbor in zborovodja, zlita v eno. In odmev? Zanesljiv. S četverico razigranih har-monikarjev in z vodjo Matejem Justinom se je zabavno in navdušujoče sklenilo res luštno nedeljsko popoldne na Vrhu Sv. Treh Kraljev.

Marcel Štefančič

KONCERT V SPOMIN NA ŽUPNIKA JOŽETA GREGORIČA

24

KULTURA


Pred letom dni nas je zapustil naš predragi Jože Gregorič, Logat-čan in nazadnje brezovški župnik.

V njegovi zadnji župniji Brezovici pri Ljubljani je Jože pusti močan pečat. Ob prvi obletnici njegove smrti so ga žu-pnija in logaški ter brezovški glasbeniki počastili s spominskim tridnevjem, ki je potekalo od 23. do 25. oktobra.

V soboto, 24. oktobra, drugi dan spomin-skega tridnevja, je bil namenjen glasbe-nemu spominu nanj. Brezovška župnija je v farni cerkvi organizirala koncert, kjer so nastopili: otroški, mladinski in mešani pevski zbor z Brezovice, mešani pevski zbor Adoramus in Simfonični orkester Cantabile s solisti pod dirigentskim vod-stvom Marjana Grdadolnika.

Brez aplavza do srcProgram je obsegal najlepša dela iz zakla-dnice duhovne zborovske in instrumen-talne glasbe. Z izbrano besedo je koncert povezovala Alenka Klemenc. Med posa-meznimi skladbami ni bilo aplavzov, kar je dajalo koncertu še poseben ton.Izvajalci niso navdušili le s čudovitim iz-vajanjem glasbe, uspelo jim je, da so vse

poslušalce ponesli v čase, ko je bil Jože še med nami. Vsaj za en večer se je zdelo, da je bil res med nami, ne le v naših srcih.

Cantabile z najljubšimi skladbami v počastitev spominaV prvem delu koncerta je zvenela zboro-vska glasba. Vsak zbor se je predstavil z dvema izbranima skladbama. V drugem delu koncerta pa je igral Simfonični orke-ster Cantabile.Glasbeniki so še posebej ganili s skladba-ma Gabrielova oboa s solistko Evo Vrtač-nik in Caccinijevo Ave Maria s solistko Mojco Bitenc. V napovedi je bilo poveda-no, da sta to bili Jožetovi najljubši skladbi, ker sta ga popeljali v globoko molitev.Slišali smo tudi zborovsko skladbo Go-spod, ti si moj delež in moje veselje (Ps 16, 5) , ki je bila napisana na besedilo novoma-šnega gesla ob njegovi novi maši. Napisal jo je Marjan Grdadolnik in pod njegovim vodstvom sta jo izvedla oba mešana zbora skupaj. Nato se jim je pridružil še orkester in solistki Mojca Bitenc in Angelca Plev-nik z Webrovim Pie Jesu.Ob koncu pa so nas združeni pevci in glas-beniki z Benediktusom Karla Jenkinsa in solistom čelistom Petrom Avšičem opo-

mnili, da je čas žalovanja že minil. Glasba je prodrla do notranjosti vseh navzočih. Res veličastno, kot se za takega človeka spodobi.Še en košček Jožeta smo, združeni vsi glasbeniki in poslušalci, začutili v skladbi Jezus moj, ljubim te. To skladbo je še po-sebej rad pel in imel, poslušalci pa so ob koncu vse nastopajoče nagradili s stoječim aplavzom.

Knjiga pridigOb spominskem tridnevju je izšla tudi ču-dovita knjiga z njegovimi pridigami. Ure-dila in zapisala jih je Alenka Klemenc. Naš prijatelj Jože tako ostaja med nami z močjo svojih besed. Njegove pridige so bile zme-raj udarne in se jih marsikdo še vedno več-krat spomni. Niso namreč samo zadele bi-stva, ampak so tudi povezovale ljudi. Med seboj in tudi z glasbo. Jože je bil namreč eden od pobudnikov lanskega Gala novo-letno - božičnega koncerta Simfoničnega orkestra Cantabile v Cankarjevem domu Ljubljana. S to pobudo bomo nadaljevali tudi letos.

Lucija Treven

IZDELKI SO TAKI, DA TI SAPO JEMLJE!

25

KULTURA


V petek, 23. vinotoka zvečer, je bilo v Stekleni galeriji večnamen-ske Športne dvorane Logatec še posebej živahno. Kaj ne bi bilo, saj je na odprtje razstave Očarljivi svet servietk, na kateri so čla-

nice študijske skupine UTŽO Sončnice pokazale, kaj so ustvarile, prišlo staro in mlado. Kako so se svetile očke vnukinj in vnukov, ko so videli, kasneje pa tudi okušali stvaritve svojih babic!Zakaj Sončnice? »Ker sončnica cveti ob koncu poletja – tja v jesen. Ve-dno se ozira za soncem, zato vedno nosi toplo radost poletja … tudi me smo Sončnice, polne sonca in bogastva; nekoč medu in lepote, sedaj to-pline, predvsem pa znanja in izkušenj, ki ga z največjim veseljem delimo naprej,« je razložila mentorica Ivana Glušič Matko. In znajo marsikaj. Tudi olepšati stare predmete, jim dati nov smisel, z njimi deliti veselje in prinašati sonce v domove. Z izdelki so ga na to razstavo prinesle: Cveta Grgič, Jožica Nagode, Jožica Turk, Slava Jakopin, Slavi Lukman, Vanja Nagode in Vladimira Turk. Odprtje pa ne sme biti brez programa: obliko-vala in povezovala ga je Majda Cirman. Besedo so dobile razstavljalke, nastopila je članica Literarne kavarne Vesna Stražišar in učenca Glasbene šole Logatec, harmonikarja Anže in Blaž. Na ta lep večer je prišla tudi predsednica logaškega društva Univerze za tretje življenjsko obdobje in častna občanka naše občine Metka Rupnik, ki je pohvalila vse Sončni-ce; njena je tudi misel iz naslova. Po ogledu razstave smo poskusili še domače dobrote, katerih glavna sestavina so bila … sončnična semena! Razstava je bila na ogled teden dni, finančno jo je podprla Občina Lo-gatec. Decoupage tehnika poenostavljeno pomeni lepljenje okraskov iz

tekstila, usnja, posušenih delov rastlin, fotografij, sličic, izrezkov iz časo-pisov in revij na predmete z namenom okraševanja. Servietna tehnika pa je lepljenje vrhnje – potiskane – plasti servietk na najrazličnejše podlage: na tekstil, les, papir, usnje, steklo … Poleg servietk in lepil uporabljajo tudi razne dodatke: bleščice, perlice, barve, konture, reliefne premaze in še kaj.


JSKD Slovenije je letos pripravil natečaj za 5. državno likov-no razstavo, ki bo v letu 2016. Na njej bodo prikazana dela, izbrana na občinskih oz. regijskih izpostavah po naši deželi,

izdan pa bo tudi katalog z reprodukcijami le-teh.

Tako je bila od 2. do 20. oktobra razstava del odraslih likovnih ustvar-jalcev z območij izpostav Cerknica, Vrhnika in Logatec na ogled v Hiši sonca, na Notranjski 14. S temo Kvadrat in krog, kocka in krogla so želeli v JSKD Slovenije likovnike spodbuditi k ustvarjanju na kvadratnih ali okroglih nosilcih, na katerih naj bi prevladovale povezave ali izpeljanke iz kvadrata in kroga. To temo so izbrali zato, ker kvadrat skupaj s krogom predstavlja obliko popolne skladnosti in uravnoteženosti kot ideal v pre-vratniških časih kaotičnih družbenih sprememb, gospodarskih zlomov in svetovnih vojn. Naši umetniki so se teme lotili z različnimi likovnimi in kiparskimi tehnikami. Izmed razstavljenih del jih je akademska slikarka Ana Sluga nekaj izbrala za osrednjeslovensko regijsko razstavo. Na sami otvoritvi je o razstavi spregovorila vodja JSKD izpostave Logatec Tanja Pina Škufca, ki je tudi podelila priznanja vsem avtorjem, na koncu pa se zahvalila še Občini Logatec, ker podpira delovanje logaške izpostave JSKD. Odprtje razstave ne mine brez glasbene popestritve. Tokrat je za-njo poskrbel učenec Glasbene šole Logatec Lan Arne Prosen, ki študira klavir pri prof. Tanji Žagar.


KVADRAT IN KROG, KOCKA IN KROGLA V OČEH LIKOVNIH USTVARJALCEV

Tone Mihevc – Jing-jang v prostoru in ravnini

Za regijsko razstavo so bila izbrana naslednja dela: Harmonija (akril) - Violeta DolesEvolucija (kip- keramika, les, kovina) - Darinka LapajneJing-Jang v prostoru in ravnini (kip- barvan les, kovina) - Tone MihevcBlažena igra svetlobe in senc 1. in 2. diptih (akvarel, tuš) - Darja Rupnik

Najmlajši so bili ponosni na delo svojih babic.

KORPUS IV – LIKOVNA ZGODBA BREDE ČUK

O KRAJEVNEM IMENU LOGATEC

26

KULTURA

LOGATEC PRVIČ ZAPISAN V DANAŠNJI OBLIKI - 9. DEL ETIMOLOŠKO-ZGODOVINSKEGA POPOTOVANJA


Avtorji prve oktobrske razstave so komaj pospravili svoja dela, že je v četrtek, 22. oktobra, iz Podkraja, naselja ob poti med Kalcam in Ajdovščino, prišla Breda Čuk, ki je pred desetimi leti diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v

Ljubljani. Že nekaj let vodi likovno skupino 12. poteza, neformalno interesno družbo likovnih ustvarjalcev, ki so polni novih idej, le-te pa predstavljajo na razstavah, tako na tej kot tudi na oni strani meje (Italija).

Vesele urice pa so urice, ki jih preživi z najmlajšimi. V domačem Podkraju organizira li-kovne delavnice, na katerih mladi z veseljem vstopajo v svet likovne umetnosti. V likovni svet Brede Čuk pa lahko vstopite tudi vi, če vas bo pot do 20. novembra zanesla v drugo nadstropje Hiše sonca na Notranjski 14 v Logatcu. Na tej razstavi, kot sama pravi, skozi človeški lik izpoveduje svojo likovno zgodbo. Pravzaprav samega obraza ne vidimo, ga le čutimo, spoznavamo skozi stilizirane likovne forme, največkrat v obliki torzov.

Razstavljena dela je tudi tokrat predstavila Tanja-Pina Škufca, v kulturnem delu progra-ma so sodelovali učenci Glasbene šole Logatec, razstavo pa je finančno podprla Občina Logatec.


Zanimivo, da so Francozi v obdobju zasedbe naših krajev uporabljali nemško besedo Loitsch, le general

Bernadotte je v svojem itinerariju (obja-vljenem v Bulletin du Musée Bernadotte 13, 1968) zapisal Logatec kot Lhoidt. 4. januarja 1797 izide prva številka prvega slovenskega časopisa »Lublanske novize«. Že v št. 29/30, sreda, 29. aprila 1797, je na strani 4 omenjen Logatec: »Is general kvarterja v Logatzu« (poročilo 29. marca 1797). Gre za članek o izdaji znamenite-ga Bernadotteovega razglasa – letaka, ki pomirja lokalno prebivalstvo. Ob tem je treba omeniti, da je za časa Ilirskih pro-vinc (1809-1813) slovenščina postala ura-dni jezik. Od takrat se je slovenščina kot pisana beseda (pa tudi v nedeljskih šolah) vse bolj začela uveljavljati med sloven-skimi izobraženci. Ob pomladi narodov – marčni revoluciji l. 1848 je nastal tudi program Zedinjene Slovenije, ki je izšel iz svobodomiselnih, liberalnih krogov sloven-ske inteligence in študentov na Dunaju (dru-štvo Slovenija). V 2. točki pravi: »Da ima slovenski jezik v Slovenji popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice upeljati.«

5000 slovenskih krajevnih imen za Ko-zlerjev zemljevidRevolucionarna vrenja l. 1848 imenujemo pomlad narodov. 13. marca na Dunaju iz-bruhne »marčna revolucija. Peter Kozler (1824-1879), slovenski pravnik, gospodar-stvenik (ustanovitelj pivovarne Union), po-litik, geograf in kartograf je l. 1848 sodelo-val v društvu Slovenija, narodnopolitičnem

društvu dunajskih Slovencev, ki je pripravilo politični program Zedinjena Slovenija. Z de-legacijo 30 študentov in jezikoslovcem Fra-nom Miklošičem na čelu je 12. maja 1848 prišel v Ljubljano, da bi spodbudil slovenske voditelje k množičnemu podpisovanju peti-cije za Zedinjeno Slovenijo. Kozler se je že maja 1848 lotil natančnega ugotavljanja na-rodnostnih meja ter začel sistematično zbi-

Veduta Logatca z železniško postajo iz l.1858Vir: Knjižnica Logatec

27

KULTURA


rati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo za kartografsko ponazoritev sloven-skega etničnega ozemlja. To je bilo obsežno delo, saj so kartografi slovensko ozemlje si-cer upodabljali že na najstarejših evropskih zemljevidih, pogosteje pa v 16. in še posebej v 17. stoletju, vendar ne dovolj natančno in kot del tujih državnih enot. Oznaka Slovenija se sicer pojavi že pred letom 1848, vendar tega poimenovanja za prostor, kjer so žive-li Slovenci, tedanja Evropa ni poznala, prav tako ne zgodovina, geografija in niti takratna upravna ureditev. Zato Kozlerjev

Zemljovid slovenske dežele in pokrajin ni prva geografska upodobitev današnjega slovenskega ozemlja, je pa prvi slovenski zemljevid z dotlej najbolj natančno vrisano etnično mejo in s samo slovenskim poime-novanjem krajev, ki je rojakom in svetu, 'kolikor se dá, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže'. Kozler je s pomočjo sodelavcev vse kraje na zemljevidu poime-noval s slovenskimi imeni in vrisal sloven-ske meje, česar prej ni bilo. Kakšno delo je bilo to, pove podatek, da je zbral ali preveril podatke za kar okoli 5000 slovenskih kra-jevnih imen. Poskusni odtis je bil že l. 1848, konec l. 1852 pa je bilo delo končano, vsi izvodi (422 zemljevidov in 1000 listov gr-bov slovenskih dežel) pa zaplenjeni. Po iz-daji tega znamenitega zemljevida so Petra Kozlerja zaradi veleizdaje in »hudodelstva kaljenja javnega pokoja« postavili pred vo-jaško sodišče. Sporni so bili naslov zemlje-vida, uporaba izključno slovenskega jezika in označena slovenska narodnostna meja. Že nekaj mesecev kasneje, maja 1853, je bil Kozler oproščen vseh obtožb. Ponovno je zaprosil za dovoljenje za prodajo zemlje-vida in predlagal celo spremembo naslova, vendar mu niso ugodili, ker naj bi to bila propaganda slovenskega narodnega giba-nja. Zemljevid je bil izdan šele l. 1861 in je do l. 1871 doživel tri ponatise, potem pa je na naslednjega čakal do daljnega leta 1975!

Na tem znamenitem Kozlerjevem zemlje-vidu, uradno izdanem l. 1853, je Logatec (verjetno) prvič zapisan z današnjo obliko imena Logatec (v gajici): Gor. Logatec, Dol. Logatec! Pred tem so pisali v slovenšči-ni v bohoričici Logatec kot »Logatez«, ki pa se je bral fonetično (z=c) kot Logatec. Okraj-šavi Gor. in Dol. verjetno pomenita Gorenji oz. Dolenji (in ne Gornji oz. Dolnji).

Južna železnica Dunaj - TrstŽelezniško progo od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli načrtovati že leta 1837. Te-renske razmere za progo Ljubljana – Trst so proučevali že od leta 1842. Graditelji so 20. novembra 1856 priredili prvo vožnjo iz Lju-bljane do Postojne. Železniško progo med Ljubljano in Trstom so uradno odprli 27. julija 1857 v navzočnosti številnih uglednih oseb, na čelu s cesarjem Francem Jožefom in štirimi nadvojvodami. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodo-voda. Splošni blagovni promet pa se je začel komaj 15. oktobra 1857. Že leto zatem za-sledimo v monografiji »Panorama der Kar-stbahn von Laibach bis Triest« (Wien, 1858) veduto Logatca z železniško postajo, pod ka-tero piše: »Unter Loitsch und Stationsplatz, 481 m Seehöhe«Po padcu absolutizma l. 1861 dobiva tudi slovenščina več veljave. To je doba tabo-rov (1868-1871), narodnopolitične aktiv-nosti, čitalnic in slovenskih društev. Na ta-borih so zborovalci zahtevali slovenščino v uradih, bogoslovju in šolah, »Zedinjeno Slovenijo«« z narodno upravo, slovenske realke in gospodarske šole. Konec taborov leta 1871 je obenem začetek pravega poli-tičnega življenja Slovencev.Leta 1856 je bil sedež okrajnega urada še v Planini, 1867 pa je bil prenešen v Win-dischgraetzov dvorec v Gornji Logatec (čeprav je še nekaj časa deloval v obeh krajih). Od 1868 se je imenoval »Okrajno glavarstvo Logatec (Planina)«, od 1874. »Okrajno glavarstvo Logatec pri Plani-ni« in od 1876. »Okrajno glavarstvo Lo-

gatec«. Od 20. septembra 1875 se prične uradovanje samo v Logatcu. Trg je s tem uradom in naselitvijo uradniških družin začel dobivati bolj mestni značaj. V spo-min na ta dogodek praznuje Občina Loga-tec svoj občinski praznik. Katastrofalen požar je v logaški kotlini 6. avgusta 1876 upepelil 176 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter tri cerkve. Ta nesreča je prebivalce spodbudila, da so l. 1877 organizirali ustanovni sestanek po-žarne straže. L. 1878 so na Okrajnem gla-varstvu v Logatcu to društvo registrirali in ga poimenovali »Logaško bralno društvo in požarna straža«. V knjigi Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč« je objavljen faksimile prve strani Pravil dru-štva: »Pravila prostovoljne požarne straže s sedežem v Dol. Logatcu, Notranjska, okraj. glav. Logatec … «. Po obnovi po požaru in z razvojem lesne industrije in trgovine (žele-znica, cesta Idrija – Logatec, zgrajena konec petdesetih let 19. stol.) pa tudi šolstva, so se v Logatec priseljevali izobraženci, ki so s seboj prinašali meščansko kulturo. L. 1889 izide knjiga »Logaško okrajno gla-varstvo«. Župnija Logatec je bila razdeljena v dve (politični) občini: Dolenji Logatec, ki je obsegal vasi: »Dolenji Logatec, Čevca, Martin hrib, Brod, Žiberše in Blekova vas« in Gorenji Logatec: »Cerkovska vas, Gore-nja vas, Blekova vas (spadala je samo pod šolsko občino Gor. Logatec), Kalce, Hrušica in Žiberše«.Če povzamem: nemška oblika za Loga-tec (Loitsch, Oberloitsch, Ober Loitsch, Unterloitsch,Unter Loitsch in Kirchdorf) se v nekaterih dokumentih še vedno uporablja vse do propada Avstro-Ogrske jeseni l. 1918, čeprav se od 2. pol. 19. stol. vse bolj upo-rablja: Logatec, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec.

Se nadaljujeGvido Komar

Izrez iz Lublanskih noviz, 29. 4. 1797. Vir: Dlib - Digitalna knjižnica Slovenije

Izrez iz Kozlerjevega »Zemljovida slovenske dežele in pokrajin«, 1853Vir: Knjižnica Logatec

IZBRANO Z BRANKOM GRADIŠNIKOM

28

KULTURA


Literarno društvo TFF12 (njiho-vemu delovanju lahko sledite na blogu Jezdeci vsebine) je v

Knjižnico Logatec v goste pripeljalo pi-satelja, prevajalca, publicista, terapevta Branka Gradišnika. Zabaven in razgi-ban pogovor je vodil Tim Uršič, beseda pa je tekla od vzgoje psov, zdrave pre-hrane do prevajanja, pisanja in branja. Branko je v knjižnico prihitel naravnost iz Bratislave, kjer živi s svojo ženo in štirimi psi. Povedal je, kako je do teh štirih psov prišlo, kako jih vzgaja in vsakodnevno vodi na sprehode ter kako psi predstavljajo veselje tudi njegovi ženi, da ne posluša le njegovega lajanja. Kmalu je beseda prešla na pogovor o zdravem načinu življenja – prevedel je namreč tudi nekaj knjig s tega področja (Robb Wolf: Paleorecept; Robert H. Lustig: Sladkor – mastna laž). Povedal je nekaj o ketonski dieti (in pokazal njene učinke, s tem da je pred dvorano kot dokaz dvignil majico) ter dejal, da se on pač pre-hranjuje in za razliko od večine ljudi živi popolnoma normalno. Čeprav je poudaril, da so obiskovalci večera najbrž razočarani, ker ne govori o literaturi in svojem pisanju, je nazadnje o tem le spregovoril. Na presenečenje mnogih je povedal, da lepo-

slovja skorajda ne bere več – pritegne ga le tista res pristna literatura in ne tista, ki si izmišljuje, kaj da bi lahko bilo, čeprav je še vedno ljubitelj fantastike, ki si sveto-ve izmišljuje popolnoma na novo (in kot priljubljenega pisatelja omenil Phillipa K. Dicka). Iz svojega pisanja je posebej izpostavil knjigi Sreča in Sreča 2, ki so zbir pisem njegove terapevtske svetoval-nice. Ti knjigi sta nagovorili predvsem veliko bralk – ženske naj bi bile namreč bolj sposobne sprijazniti se z življenjskimi

protislovji kot moški, ki si zato izmišljajo literaturo, filozofijo itn. In prav to, da na-govoriš oziroma najdeš samo enega bralca, je pisateljska sreča. Vsebinsko pestremu pogovoru je sledil živahen neformalni del, kjer se je imel vsak izmed obiskovalcev priložnost osebno spoznati z gostom. In če zaključimo z besedami Branka Gradišni-ka: »Življenje te sámo poišče, le pozoren moraš biti.«

Besedilo in foto: Urška Orešnik

REVIJE Z VSEGA SVETA V KNJIŽNICI LOGATEC - PRESSREADER

V Knjižnici Logatec lahko od poletja dalje dostopate do re-vij z vsega sveta – bodisi v knjižnici prek mobilne apli-kacije (v območju knjižnične brezžične povezave) bodisi

preko oddaljenega dostopa (z uporabniškim imenom in geslom za Mojo knjižnico). Zbirka vam ponuja več kot 3.000 nacionalnih, regionalnih in lokalnih časnikov in revij iz Evrope, Azije, Avstra-lije, Afrike, Latinske in Severne Amerike (preko 100 držav in več kot 60 jezikov).

Med naslovi najdete tudi naslednje časnike:Dnevnik, Večer, Nedeljski dnevnik (Slovenija)The Guardian, The Independent (Velika Britanija)Corriere della Serra, Il Sole 24 Ore (Italija)Le Figaro, Le Monde (Francija)Die Presse, Der Standard, Kleine ZeitungKärnten (Avstrija)Washington Post, USA Today (ZDA)Večernji list (Hrvaška) itn.Med bogato ponudbo revijalnega tiska pa PressReader ponuja:revije o živalih (Modern Dog, Modern Cat, BBC Wildlife Magazine)revije o fotografiji (Digital Camera World, Photo Plus)revije o glasbi (hrvaški Rolling Stone, Jazz Magazine)revije o avtomobilizmu (Top Gear, Auto Bild, Wheels)revije o hobijih (Simply Knitting, Marie Claire Idees)revije o potovanjih (Lonely Planet)… in še mnogo, mnogo več – preverite ponudbo!

Več informacij dobite v Knjižnici Logatec ali na spletni strani www.log.sik.si (elektronski viri)Vabljeni k prebiranju!

Urška Orešnik

KATRINA PRAZNIČNA TRŽNICA

29

KULTURA


Nekateri vedo, drugi mogoče ne, da smo v prostorih OŠ 8 talcev Logatec decembra 2014 organizirali prvo Art tržnico v Logat-cu. Kako je do tega prišlo? Zamisel je vzniknila nekega dne na

klepetu ob kavi, ko je kolegica Mimi povprašala druge, če v Logatcu res ne bo nobenega prednovoletnega sejma. Potem so zamisli začele padati druga za drugo. To bi lahko organizirali mi, mogoče bi lahko izkoristili jedilnico in avlo, povabili bi samo domače proizvajalce umetne obrti … Prav hitro smo se v ekipi zbrale Katarina Istenič Rudolf, Marija Urbas, Jana Jureš in Karmen Cunder. Idej je bilo nešteto, težav takrat nismo videle. Zelo hitro smo dobile sezname različnih izvajalcev in jih povabile na prvi sestanek. 13. decembra 2015 smo torej organizirale prvo Art tr-žnico, na kateri je sodelovalo 25 razstavljavcev in prodajalcev z različni-mi unikatnimi izdelki. Naša edina zahteva je namreč bila, da so to izdelki, narejeni pri nas, in na njih ni nalepke »made in … « Vsak razstavljavec je šolskemu skladu Ježek podaril 10 odstotkov od iz-kupička. To je bilo tudi vse, kar smo želele v zameno za naše delo in čas. Ob zaključku tržnice smo se dogovorili, da naslednje leto dogodek zago-tovo ponovimo. V letu 2015 smo izgubili sodelavko in eno od sodelujočih učiteljic, Katarino Istenič Rudolf, in ob slovesu smo si obljubili, da bomo Art tržnico organizirali vsako leto in jo poimenovali Katrina praznična tržnica. Letos torej organiziramo Katrino praznično tržnico, ki bo v soboto, 28. 11. 2015, torej tik pred začetkom prazničnega meseca, pred Miklavžem, pred prvo adventno nedeljo … Idealen čas in priložnost, da nakupite darila za svoje bližnje. Tokrat seveda izkoriščamo priložnost, da povabimo vse tiste lokalne obrtnike, ki smo jih preteklo leto mogoče izpustili, da se oglasijo pri eni od organizatoric (Jana Jureš, Marija Urbas in Karmen Cunder) ter izrazijo svojo željo po sodelovanju. Za vsakogar se bo našel prostor. Letos se nam je pri organizaciji pridružila tudi občina, župan Berto Me-nard pa je postal naš pokrovitelj. Tako bomo lažje organizirali tudi dejav-nosti pred šolo in ne samo v šoli. Načrtujemo, da bodo pred šolo stojnice s čajem, mogoče pečenim kostanjem, suhimi krhlji ali izdelki kmečkih žena. Prav tako bomo letos poskrbeli za animacijo otrok. Pripravljamo jim delavnico izdelovanja okraskov in kamišibaj najprej dopoldne, nato še popoldne ter popoldne tudi športne animacije v telovadnici ali pred šolo, odvisno, ali bo takrat že dovolj snega.

Letos vas vabimo, da se nam vnovič pridružite, tako razstavljavci kakor tudi obiskovalci. Pridite, ne bo vam žal.

OŠ 8 talcev Logatec

Fot

o: M

arija

Urb

as

OŠ 8 talcev Logatec Občina Logatec

ustvarjalci umetnostne obrti

KATRINA PRAZNIČNA TRŽNICA

sobota, 28. 11. 2015

od 10.00 do 18.00

v prostorih OŠ 8 talcev.

KAMIŠIBAJ OTROŠKA DELAVNICA

DOMAČE DOBROTE SUPERPOLH ANIMACIJA ZA OTROKE

UNIKATNA DARILA

30

KULTURA


IZBOR KNJIŽNIH NOVOSTI V KNJIŽNICI LOGATEC OKTOBER 2015

LEPOSLOVJE

Slovensko

*AHAČIČ-Pollak, Marija: Tečejo, teče-jo nitke (spomini, dnevniki)

BABIČ, Simona: Vzhod sonca - ponovno Simonca

*CAPUDER, Andrej: Povest o knjigah (eseji) (Rožančeva nagrada 2015)

ČATER, Dušan: B52

FORSTNERIČ-Hajnšek, Melita: Strah pred ciljem: (o molku in glasnosti) (eseji)

JEZERNIK, Kristijan: Poljane sle in zla

KUŠAR, Nani: Ljubezen in sovraštvo

MENCIN, Tanja: Čarodejka

MOLAN, Darja: Vem, da zmoreš, Darja: moje soočanje z rakom dojke (spomini, dnevniki)

PETANČIČ, Samo: Anor Kath. Doba raz-dora: drugi del trilogije/2. del (zf)

PLANTEU, France: Kukavice = Leuco-jum vernum

RUDOLF, Mojca: Nepričakovana vrni-tev/2. del

SIVEC, Ivan: Viharnik vrh gora: moji spo-mini na Slavka Avsenika (spomini, dnev-niki)

*STERŽAJ, Alen: Pa ste vi normalni?! (kratka proza)

TURNŠEK, Metod: Na Višarjah zvoni

Tuje

ANDREWS, Mary Kay: Pomladna vroči-ca

ARLIDGE, M. J.: An ban, pet podgan (kri-minalni r.)

*BUCAY, Jorge: To ni žalostna zgodba (kratka proza)

CHESTERTON, G. K.: Modrost očeta Browna (kriminalni r.)

CVJETIČANIN, Miroslav Braco: Franc Hvasti: dve uri resnice (spomini, dnevniki)

DEVERAUX, Jude: Do konca dni

DOYLE, Arthur Conan: Sherlock Holmes. Vrnitev/2. zv. (kriminalni r.)

ELIOT, George: Middlemarch: študija provincialnega življenja/2 zv.

FAST, Howard: Moji preslavni bratje Ma-kabejci (zgodovinski r.)

GLINES, Gabi: Za vedno zaljubljena

GUARNIDO, Juanjo: Blacksad: [I-III] (stripi)

HUNTER, Madeline: Izzivalna z biseri

JUNG: Medena koža/2. del (stripi)

KLEIST, Heinrich von: Pripovedi (kratka proza)

KLEYPAS, Lisa: Zasnubi me zjutraj

*KRASZNAHORKAI, László: Vojna in vojna

KRATOCHVIL, Jiří: Obljuba: rekviem za petdeseta leta

LAUREN, Christina: Prelepi prasec

LAURENS, Stephanie: Idealna nevesta: [roman o Cynsterjevih]

LOKVANJEV vrt: tibetanske pripovedke in obredni spisi (kratka proza)

MALLERY, Susan: Skoraj popolna

MARINI, Enrico: Škorpijon: [I-III] (stripi)

*MUNRO, Alice: Ubežnica (kratka pro-za)

NOVAK, Kristian: Črna mati zemla

QUINN, Julia: Ženinova skrivnost

SCARROW, Simon: Brata v krvi/13. del (zgodovinski r.)

SUND, Erik Axl: Izdajalska roka/2. del (kriminalni r.)

*TREVOR, William: Lucy Gault

*WATTERSON, Bill: Edinstvena Cal-vin in Hobbes: zakladnica najzabavnej-ših stripov (stripi)

WÉRY, Isabelle: Razkoščiščena Marilyn: (iniciacijska pravljična igra): roman

YOUNG, Samantha: Ulica v mesečini/6. del

STROKOVNA LITERATURA

NOVOSTI

OKTOBER 2015

Mejne znanosti (133)KOVAČIČ, Boštjan: Ples, duh in človeška kultura

Psihologija (159.9)DE BONO, Edward: Priročnik za pozitiv-no revolucijo v razmišljanjuMUSEK, Janek: Osebnost, vrednote in psihično blagostanjeUVODIĆ-Vranić, Ljubica: Pustolovščina osebne preobrazbe 2: najpomembnejši so ljubezenski odnosi: teme delavnic V petek ob petih

Etika (17)GOLEMAN, Daniel: Gonilna sila Dobre-ga: dalajlamova vizija za naš svet

Krščanstvo (27)GROESCHEL, Benedict J.: Vstani iz teme: kaj storiti, ko življenje izgubi smiselNOVO upanje po splavu: mnenja strokov-njakov in osebne zgodbe staršev po umetni prekinitvi nosečnostiRADCLIFFE, Timothy: Sedem zadnjih Kristusovih besed

Svetovne religije, novodobna gibanja (21/29)FIKFAK, Rasto: Kabala zadnje iniciacijeMILAREPA: pripoved o življenju in raz-svetljenju svetnika

31

KULTURA


Politika (32)FELTRI, Vittorio: Četrti rajh: kako si je Nemčija podredila Evropo

Gospodarstvo (33)MIHALIČ, Renata: Univerzalni temeljni dohodekPIKETTY, Thomas: Kapital v 21. stoletju

Pedagogika (37)CHAPMAN, Gary D.: Družabno odrašča-nje: kako vzgojiti družabne otroke v svetu ekranovHERRMANN, Ève: 100 dejavnosti za od-krivanje sveta po metodi Marie Montesso-ri: [od 2. do 7. leta]JUHANT, Marko: Punce, glavo gor!KATOLIŠKO šolstvo pred izzivi časovŽAKELJ, Amalijja: Učenci z učnimi teža-vami pri matematiki: prepoznavanje učnih težav in model pomoči

Ekologija (502/504)POLAJNAR Horvat, Katarina: Okolju pri-jazno vedenje

Živalstvo (59)STRAUSS, Daniela: Vrtni ptiči v naravni velikostiŠAFAREK, Goran: Živali Slovenije

Medicina (61)NORTHRUP, Christiane: Brezčasne bogi-nje: [skrivni nasveti za lepoto, vitalnost in dobro počutje]

Alternativna medicina (615)MERCOLA, Joseph: Zdravljenje brez na-pora: 9 preprostih poti, kako se izogniti bolezni, znebiti odvečne teže in pomagati telesu, da okreva

Kmetijstvo (63)*FUKUOKA, Masanobu: Živeti Naravo

Vrtnarstvo (635)STRGAR, Jože: Obrazi živih mej

Kuharice (641)NICKELS, Jason: Kuhajmo s čilijem: recep-ti in nasveti, ki vam bodo pomagali ustvariti okusne jedi in pijače iz domačega pridelka

Management (65)BRADEŠKO, Marjan: Prodajte s srcem: [priročnik za (še) boljšo prodajo]

*ZALOŽBE: raje izdajte ploščo kot pri-jatelja

Industrijske obrti (67/68)*STEGNE, Vladimir: Uporabimo lesTEHNOLOGIJA jekla v praksi

Računalništvo (681.3)BALOH, Peter: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 356: [vodnik za preživetje na delovnem mestu]

Uporabna umetnost (74)FRANKLIN, Carolyn: Risanje mandal: meditativno ustvarjanje*SUHADOLC, Janez: Stoli 4 = Chairs 4USTVARJALNA delavnica: velika knjiga ročnih spretnosti, tehnik in izdelkov

Grafika (76)*POŽAR, Cvetka: Stoletje plakata: pla-kat 20. stoletja na Slovenskem

Gledališče (792)LEGIN, Katja: Dvojnosti: performer in njegovo delo

Družabne igre, ples (796/794)ELSMORE, Warren: Mesto iz kock: sve-tovne znamenitosti iz kock LegoKEARNEY, Kirsten: Ustvari in zgradi: ne-verjetna mesta v igri Minecraft

Alpinizem (796.52)*HORVAT, Franci: Poti k izvirom: iz-letniški vodnik po bogastvu slovenskih vodaJORNET, Kilian: Nevidna mejaMAŠERA, Andrej: Zahodne Julijske Alpe: izbirni vodnik

Šport (796/799)GRIFFITHS, Michael: Dva kluba, dve ča-stiKUČI, Adriana: Enciklopedija košarkar-skih reprezentantov: (1991-2014) in o zgo-dovini košarke

Jezikoslovje (80)BROJAN, Matjaž: Čarni svet mojih prabe-sed: dokumenti slovenskega pismenstva v rezbarjeni podobi

Geografija Slovenije (914)DOLINA Triglavskih jezer

Turistični priročniki – tujina (91(036))MARN, Tatjana: Mjanmar

Slovenska zgodovina (949.712)*LEUKHUP, leukhup woga gmaina: 500 let slovenskega kmečkega upora 1515: [razstavni katalog]V zaledju soške fronte

Biografije (929)BORŠNIK, Marja: Prof. dr. Marja Bor-šnik: prva dama slovenske slavistike

Gosar (domoznanstvo)*DR. Andrej Gosar

JESEN JE V DEŽELI.

- In knjige ponujajo izvrstna pribežališča in skrivališča pred notranjim in zunanjim hladom.

Še posebej opozarjamo na knjige

z oznako*Maja Gregorič

Knjižnica Logatec

32

GOSPODARSTVO


VLAGANJE IZVRŠB IZ DOMAČEGA NASLONJAČA – DRUGI DEL

V prejšnji številki Logaških novic smo predstavili nekaj statistič-nih podatkov o plačilni nedi-

sciplini in kako se ji lahko podjetniki preventivno izognejo. Spoznali smo, katera so »mehka orodja« izterjav dol-ga in sam postopek e-izvršbe na podla-gi verodostojne listine. Tokrat pa bomo podrobneje opisali postopek vlaganja najpogostejših, najenostavnejših in na-juspešnejših e-izvršb s predlaganim sredstvom izvršbe – to je na denarna sredstva dolžnika.

Kot smo poudarili v prejšnjem članku, so najuspešnejše terjatve do tistih dolžnikov, ki (še) niso zapadli v dolgove in imajo po-zitivno finančno stanje na računu ali drugo premoženje. To lahko preverite na spletni strani Ajpesa, v rubriki eRTR. Pri transak-cijskih računih podjetij, ki so blokirani, je na desni strani izpisana rdeča črka R.

Upnik kot sredstvo izvršbe najpogosteje izbere denarna sredstva pri organizaci-jah za plačilni promet, kar v bistvu po-meni, da se dolžniku po pravnomočno-sti sklepa o izvršbi blokira transakcijski račun.

Informacijski sistem e-Sodstvo https://evlozisce.sodisce.si/ omogoča izvajanje e-opravil vsak delavnik od 8.00 do 20.00. Najprej se mora vsak uporabnik registrira-ti, to pomeni, da vpiše svoje podatke, naslov e-pošte in nato prejme geslo. Za omenjeno registracijo potrebujete veljavno digitalno potrdilo (npr. SIGEN-CA), nato pa sledite navodilom posameznih korakov za vnos podatkov, ki jih bomo predstavili tudi v nadaljevanju.

Druga najpogostejša je izvršba na plačo in druge stalne prejemke, vendar je za-konsko omejena oziroma je določeno, da dolžniku mora ostati določen znesek od plače.

Najprej vnesemo svoje podatke – upnika. Če ste pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, niso potrebni vsi podatki, am-pak zgolj davčna številka ali matična šte-vilka ter se vam nato samodejno izpišejo vsi podatki. Če pa ste upnik fizična oseba (občan), pa vpišete svoje popolno ime in priimek ter davčno številko ali EMŠO, ali

rojstni datum in državo bivanja. V nada-ljevanju vpišete še podatke o zakonitem zastopniku upnika, kjer si pomagate s ši-franti in navodili (v primeru pooblaščenca upnika pa izpolnite še dodatno rubriko).

Pri izpolnjevanju podatkov o dolžniku mo-rate biti še posebej pozorni. Zopet izpol-nite osnovne podatke, pri fizični osebi so to ime in priimek, država bivanja ter tudi podatek o davčni številki ali EMŠO, ali rojstni datum. Če je dolžnik pravna oseba, pa vpišete le matično ali davčno številko.

Če vam dolžnik ni plačal fakture v višini npr. 175 evrov, bo zdaj, v primeru uspe-šne izvršbe, moral plačati 250 evrov in več. Omenjenemu znesku bodo namreč prištete še zakonite zamudne obresti, stroški sodne takse (44 evrov) in strošek priprave vloge (npr. 30 evrov).

Sledijo podatki o transakcijskem računu za nakazilo izterjanega zneska s podatki o imetniku računa ter nazivom in oznako zahtevka. Slednje je najpogosteje neplača-na faktura, zato v tem primeru vpišemo še vse podatke o omenjeni verodostojni listi-ni – oznaka fakture (številka), datum njene izdaje in zapadlosti ter znesek. Računal-nik pa nam od datuma zapadlosti fakture samodejno prišteje še zakonske zamudne obresti od naslednjega dne dalje od zapa-dlosti računa.

Višino zakonitih zamudnih obresti lahko tudi sami izračunamo na spletni strani Vrhovnega sodišča RS http://izo.sodisce.si/

Kot upnik lahko dodamo še druge stroške postopka (npr. administrativne, predhodno pošiljanje opominov in telefoniranje upni-ka, drugo pozivanje ter priprava vloge e--izvršbe). Slednji znesek je običajno nekaj pet oziroma nekaj deset evrov. Hkrati pa se zahteva še vračilo takse za predlog in sklep.

Upnik nato predlaga, da sodišče naloži dolžniku, naj v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Upnik si mora izpisati še podatke za plačilo

sodne takse – številka računa, naziv so-dišča, sklic, BIC banke, kodo namena in znesek takse. Slednja trenutno znaša 44,00 evrov. Upnik mora biti še posebej pozo-ren, da pravilno prepiše sklicno številko. V primeru napačne sklicne številke ali dru-gega podatka na plačilnem nalogu namreč izvršba ne bo uspešno poslana dolžniku. Šele ko upnik plača takso, je pošiljanje uspešno in se s tem postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine začne. Zato je precej bolje uporabiti možnost neposred-nega e-plačila prek aplikacije Ministrstva RS za javno upravo. Upniku portal tudi omogoča, da si lahko podatke, ki so po-trebni za plačilo sodne takse za elektron-sko vlogo, tudi natisne oziroma jih shrani za kasneje.

V koraku Predogled se prikažejo vsi vne-seni in potrjeni podatki. Upnik mora nji-hovo točnost pozorno preveriti. Zdaj se namreč lahko še vedno vrne v vlogo in jo dopolni, spremeni ali odstrani posamezne podatke.

Pristojno sodišče je Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za vero-dostojno listino.

Dolžnik bo nato od sodišča prejel sklep predloga za izvršbo in ima rok 15 dni, da plača ali pa se pritoži. V primeru, da dolž-nik dolg plača, torej denar nakaže na TRR upnika, mora le-ta pripraviti dopis za usta-vitev izvršilnega postopka, ki ga nato pri-poročeno pošlje na sodišče. Upnik naj bo pozoren, da mu bo dolžnik poleg zneska zapadle fakture poravnal še vsaj strošek sodne takse (44 evrov) – ali pa mu tudi za slednje kasneje izstavi dodatni račun. Pogosto se namreč zgodi, da dolžnik noče imeti blokiranega TRR, zato nato kliče up-nika, da bo dolg v roku 15 dni poravnal, poslal upniku potrdilo o plačilu ter ga prosi, da ustavi zadevo na sodišču. V tem primeru naj dolžnik upnika pozove, da mu povrne vsaj omenjeni strošek sodne takse (načeloma pa seveda lahko upnik zahteva tudi strošek zamudnih obresti in priprave vloge za izvršbo in pošiljanje pošte).

Dejan Šraml

VETROVNIK V LOGATCU

33

GOSPODARSTVO

GOSPODARSKA IN TURISTIČNA PRILOŽNOST


Prve dni oktobra so izbranci preiz-kusili delovanje novega vetrovni-ka, postavljenega v logaški obrtni

coni. Odlično so ga ocenili. Investitorji zdaj čakajo na uporabno dovoljenje, da bo naprava v polnosti lahko začela slu-žiti svojemu namenu.

Vetrovnik stoji v večnamenskem poslov-nem objektu neposredno ob avtocestnem priključku. Je naprava, ki ustvarja pogoje, v kakršnih se znajdejo padalci po odskoku z letala. Motorji skupne moči 1 MW potisne-jo 600 m3 zraka v sekundi in tako ustvarja-jo zračni tok s hitrostjo do 230 km na uro. Naprava je namenjena tako raziskovalnim potrebam kot padalcem in rekreativcem. V komori lahko zahtevnejši uporabniki vadijo ravnanje padalcev med prostim padom, figu-raliko, obvladovanje telesa, premike. Drugi pa lahko zgolj uživajo v okolju, ki jim sicer ni dosegljivo. Na vstop v komoro se, seveda, najprej pripravijo, tako da si ogledajo pred-stavitveni video, se razgibajo, si nadenejo kombinezon in čelado in potem vstopijo v komoro. Manj izurjene bodo seveda spre-mljali inštruktorji. Zamisel o postavitvi na-prave je po zgledih iz sveta zorela več kot desetletje, udejanjati se je začela pred dvema letoma. Zasebni investitor Vizija Pro, d.o.o., s partnerji je izvedbo tehnoloških del zaupal uveljavljenemu latvijskemu podjetju Aero-dium technologies. Vrednost investicije pre-

sega 2 milijona evrov, obeta se do 20 novih delovnih mest. Dejan Pospiš je povedal tudi , da so investitorji med gradnjo naleteli na posluh občinske in upravne administracije. In kaj vetrovnik lahko pomeni za naš kraj? Nadejamo se lahko obiskovalcev s širšega območja, saj so podobni objekti za zdaj le v Budimpešti, Zürichu, Pragi, na Dunaju, povpraševanje pa je veliko. Morda jim bomo znali ponuditi še kaj iz logaške turistične za-kladnice, jih zadržati v Logatcu in okolici kaj več kot le tiste minute in ure, ko bodo uživali v letalni komori in se okrepili v tamkajšnjem gostinskem lokalu. Priložnost je tu.

Jago

Lebdenje na zračnem toku v vetrovniku

UREJANJE OBVEZNIH ZAVAROVANJ PREK E-VEM

Od 1. januarja 2016 bodo mora-li vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slo-

venije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM. Slednji je državni portal za podjetja in podjetni-ke (http://evem.gov.si/evem/), ki omo-goča lažje, enostavnejše, hitrejše in tudi cenejše poslovanje z javno upravo.

Obvezna uporaba sistema e-VEM je določena v 9. odstavku 7. člena v po-vezavi s 109. členom Zakona o matič-ni evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1. Zato bomo tudi v Logatcu predstavi-li najpomembnejše novosti in zna-nja v zvezi z oddajo elektronskih M obrazcev preko sistema e-VEM, ki so potrebna za uspešno elektronsko ure-janje obveznih socialnih zavarovanj (pokojninsko in invalidsko zavarova-nje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelno-sti). Seminar bo praktično naravnan, v obliki delavnice, in bo trajal štiri šolske ure. Namenjen je računovodjem, raču-novodskim servisom, knjigovodjem, kadrovnikom, poslovnim sekretarjem, samostojnim podjetnikom posamezni-kom, zaposlenim v javni upravi in vsem tistim, ki urejajo socialna zavarovanja zaposlenih. Seminar bo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec v četrtek, 26. novembra 2015, ob 8.00.

Prijave in dodatne info: ooz-logatec.si, [email protected], 051 658 538.

Dejan Šraml

LOGATEC BODO ZASEDLI ŠOFERJILogatec je bil zaradi svoje izrazite tranzitne lege nekoč znan po furmanih. Zadnji pravi furmani, ki so prevažali blago in ljudi s konjsko vprego, naj bi skozi Logatec šli po koncu druge svetovne vojne. Danes pa se nas novodobni težki tovorni promet na srečo izogne. Dnevno namreč v povprečju več kot 6.500 tovornih vozil (nad sedem ton) ob-ide Logatec po primorski avtocesti. Zato so od številnih logaških »furmanskih gostiln« ostale le še posamezne »gostilne«. Tokrat pa bo Logatec spet središče šoferjev, ker bo gostil prvo regijsko strokovno srečanje prevoznikov oziroma podjetnikov posame-znikov ter zaposlenih, ki se ukvarjajo s tovornim in potniškim prometom.

Srečanje bo v sredo, 18. novembra 2015, ob 17. uri na Območni obrtno-podje-tniški zbornici Logatec (Tržaška c. 11). Sodelovali bodo strokovnjaki s področja prometa in spremljevalnih storitev, ki bodo predstavili aktualnosti na področju de-javnosti prometa, novosti zakona o zaposlovanju in delu tujcev – v luči prevoznikov in kot zadnji sklop še predavanje o odgovornosti pravnih oseb za prekrške v cestnem prometu (kar je vedno pereča tema med šoferji). Zvečer pa bo priložnost za klepet in druženje med šoferji v prostorih zbornice.

Prijave in dodatne info: ooz-logatec.si, [email protected], 051 658 538.Dejan Šraml

USTANOVLJEN GOSPODARSKI STRATEŠKI SVET

34

GOSPODARSTVO


foto

: Silv

este

r Piv

k

Gospodarski svet občine Logatec je 1. oktobra 2015 za-čel z delom. Pobudo za ustanovitev je pred časom dal upravni odbor OOZ Logatec pod vodstvom predse-

dnika Bogdana Oblaka, župan Berto Menard pa je njegovo ustanovitev podprl.

Po besedah predsednika zbornice Bogdana Oblaka je glavni na-men gospodarskega sveta, da imajo gospodarstveniki možnost ak-tivno sodelovati in obveščati javno upravo (lokalno skupnost) ne le o gospodarskih zadevah, ampak tudi širših področjih aktivnosti v kraju, v korist občank in občanov. Njegovo poslanstvo je izbolj-šanje gospodarskega okolja. Cilj je čim večja gospodarska rast v kraju in dodana vrednost, ki lahko posredno veliko doprinese kraju in širše v regiji.

Gospodarski strateški svet bo samostojno strokovno in apolitično svetovalno telo župana, ki ga sestavljajo predstavniki podjetništva, obrti, gospodarstva, turizma, gostinstva, kmetijstva, gozdarstva in lokalne samouprave. Administrativno in organizacijsko bo nad njim bdel OOZ Logatec, člani se bodo sestajali enkrat mesečno.

Gospodarski svet bo spremljal stanje na področju gospodarstva ter obravnaval in občini predlagal ukrepe za razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti; predlagal spodbude za ustvarjanje novih de-lovnih mest in ustreznih pogojev dela; aktivno predlagal rešitve za prostorske in infrastrukturne možnosti za razvoj (malega) gos-podarstva; pomenil bo stično točko ter most med gospodarskimi subjekti in lokalnimi upravnimi subjekti, dajal pobude za uspešno delo gospodarskih javnih služb ter bdel nad potencialnimi kon-kretnimi projekti za sodelovanje, tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva; dajal mnenja k strategijam razvoja občine (malega) gospodarstva in obravnaval predloge aktov ter drugih odločitev

Tudi letos je OOZ Logatec pripravila etnološki in dru-žabni dogodek – polhanje, ki je slovenska posebnost in v marsičem del slovenske identitete. Sončno oktobrsko

popoldne je 40 ljudi ogrelo ob mizah pred kočo Lovske druži-ne Logatec v Lomu.

POLHANJE POVEZALO OBRTNIKE IN PODJETNIKEPolhanje je tudi tradicionalni dogodek logaške zbornice, ki pove-že člane, upokojene člane in druge pomembne deležnike obrti in podjetništva v kraju ter širše.

Vodja lova, sicer član zbornice, mizar Andrej Grom, je nastavil pasti – skrinjice, vendar ulova ta večer ni bilo. Drobni kožuharji so raje prisluhnili obrtniškem pomenkovanju in vedri volji, kot da bi bili nespametno vtikali glave v pasti. Za okusne dobrote pa je poskrbel gostinec in podpredsednik logaške zbornice Izidor Zelenc iz Gostilne Turk. Ob kozarčku se je dan prevesil v noč. Dogodka sta se udeležila tudi direktor Obrtno-podjetniške zbor-nice Slovenije Danijel Lamperger in vodja logaške poslovalni-ce NLB Sandi Koprivec.

Polharji so bili dogodka veseli in bi se ga udeležili tudi prihodnje leto, so si zatrjevali med seboj, ko bo tudi z ulovom mogoče več sreče.

Dejan Šraml

iz pristojnosti občine; sodeloval bo pri oblikovanju politike regi-onalnega razvojnega programa itn. Redna medsebojna izmenjava informacij – o načrtih, izzivih in priložnostih občinske razvojne politike – bo lahko pomembno prispevala k pospešenemu razvoju (malega) gospodarstva ter z gospodarsko rastjo in novimi delov-nimi mesti doprinesla h kakovostnejšemu življenju in blaginji ob-čank in občanov Logatca. Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec se bo kot pomemben deležnik v lokalnem okolju prek gospodarskega sveta še dodatno aktivirala kot predstavnica ma-lega gospodarstva zavzemala za boljše razmere subjektov mik-ro, malih in srednjih podjetij ter predstavnikov obrti, ki delujejo, poslujejo in živijo v logaški občini. V sinergijske učinke bodo povezali uspešne podjetnike in gospodarstvenike ter posameznike.

Podjetniki in obrtniki ter občani lahko pobude za boljše gospodar-sko okolje v občini neposredno sporočajo sekretarju OOZ Logatec mag. Dejanu Šramlu na [email protected] ali 051 651 538.

Dejan Šraml

Fot

o: D

ejan

Šra

ml

Gospodarski strateški svet bo samostojno strokovno in apolitično svetovalno telo župana.

TUDI LOGATČANI SMO BILI DEL SLOVENSKEGA TEKAŠKEGA PRAZNIKA

35

ŠPORT


Fot

o: a

rhiv

dru

štva

20. Ljubljanski maraton je nedvomno dogodek, ki se dota-kne vsakega ljubitelja teka. Res je, v teh 20 letih je po-stal pravi veliki mednarodni maraton. Tudi v Športnem

društvu Tek je lek ga spoštujemo in smo se nanj pripravljali ter se ga v primernem številu udeležili. V ŠD Tek je lek tečemo vse leto, za mo-tivacijo pa nam poleg zdravja in dobrega počutja, ki ga redna vadba prinaša, služijo tudi nastopi na velikih tekaških prireditvah. Spomladi smo se množično udeležili Teka trojk v Ljubljani in Istrskega mara-tona, jeseni pa je Ljubljanski maraton dogodek, ki ga noben resen ljubitelj teka ne sme izpustiti. Zato odločitev ni bila težka. V začetku avgusta smo se začeli v velikem številu in z ogromno energije pripra-vljati na to prireditev.

Tekmovalna mrzlica narašča …Začeli smo graditi naše sposobnosti za dolgotrajen tek in se po najboljših močeh borili proti poškodbam in utrujenosti. Pri vsem tem nam volje ni nikoli zmanjkalo. V zadnjem mesecu se nam je pridružilo še nekaj tekačev, ki sicer tečejo sami, a so ugotovili, da bo učinek vadbe boljši, če bodo v skupini, kjer delamo ve-liko in predvsem kvalitetno. Tudi vreme nas ni ustavilo, čeprav nam je skoraj na vseh treningih hitrih tekov v Zapolju nagajalo, smo pa v boljših pogojih z veseljem tekali okrog Kališ in Seki-rice. Zadnji teden smo sicer tekli bolj lahkotno, začelo pa se je živčno pripravljanje na tekmo. To so bili resni pogovori o izbiri opreme, pitju in prehrani pred in med tekmo, kakšen tempo bo najprimernejši in v kateri »boks« se je smiselno postaviti. Vse tako, kot to delajo čisto pravi tekači. V soboto so bili še dogovo-ri, kako bomo šli v Ljubljano in kje bomo parkirali. Na sobotnih otroških tekih so za svoje šole tekli tudi mladi člani ŠD Tek je lek, ki že pridno vadijo v našem društvu. Otroška atletska (tekaška)

vadba v Logatcu poteka pozimi vsak torek ob 15.30 in petek ob 16.00 v dvorani oziroma šolski telovadnici. Hrabro so se podali na progo in si nabirali tekmovalne izkušnje za prihodnje zmage.

Od starta do cilja in naprejNedeljsko jutro je bilo res nekaj posebnega. Že zgodaj zjutraj so bile kolone vozil proti mestnemu središču, kjer je bil start. Prva borba je bila seveda za parkirni prostor, saj je želja večine priti čim bliž-je. Naše zborno mesto je bilo pred Dramo. Pogled v nebo ni bil nič posebnega, a je megleno jutro napovedovalo ugodne razmere za tek brez vetra in s sprejemljivimi temperaturami. Energija in napetost sta hitro naraščali že pred startom teka na 10 km. Tudi tukaj smo imeli nekaj svojih tekačev in tekačic. Posebej mladi Klemen, Gašper in Ti-len so tekli zares in bili v cilju takoj za najboljšimi. Tako, začeli smo dobro. Tek na 21 km je bil večji izziv za nastopajoče in tudi obrazi so bili precej bolj zaskrbljeni. Še nekaj »gasilskih« fotografij in odhod na start, kjer je bila kar huda bitka za ugoden položaj. Medtem ko so se tekači trudili na cesti, so spremljevalci čuvali njihovo opremo, kar je bilo na koncu tudi pošteno utrujajoče. Sledilo je nestrpno pričako-vanje najprej najhitrejših in potem naših članov. Po napornem teku so morali priti nazaj do svoje opreme, kjer smo se veselili opravljene naloge. Nekateri sicer niso bili najbolj zadovoljni, vendar niso preveč obupavali. Hitro smo sklenili, da bo v Palmanovi bolje. Vsi so srečno in brez prehudih težav opravili s progo ter sklenili, da nadaljujemo do naslednjega izziva. Prijavili smo 34 tekačev, nekaj jih je teklo še za svoje službene ekipe, videli smo pa tudi veliko drugih tekačev iz Logatca, kar pomeni, da aktivno skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje.

Miro Petrovec

TSK LOGATEC: ŽE PRED ZAČETKOM ZIMSKE SEZONE NIZ USPEHOV

36

ŠPORT


Skozi poletno obdobje so logaški tekači pridno trenirali in nabirali kondicijo za pravo, zimsko sezono. Ker pa pri-

pravljalno obdobje traja zelo dolgo, razbije-mo monotonijo treninga tako, da nastopimo na tekmovanjih na tekaških rolkah in v teku v naravi.

Tako smo se v začetku julija udeležili tradicio-nalne mednarodne tekme italijanskega pokala na tekaških rolkah v zamejskem Zgoniku. Naj-boljši rezultat je bilo tretje mesto Anje Žavbi Kunaver. V avgustu sta s tekmovanji začela Miha Šimenc in Boštjan Klavžar. Nastopila sta na rolkarski tekmi v Tistedalnu na Norve-škem. V močni konkurenci je bil Miha tretji, Boštjan pa peti. Naslednji dan sta se preselila v Friedriksstadt na drugo rolkarsko tekmo, kjer je bil Miha sedmi, Boštjan pa dvanajsti. Doma smo čakali na tekme do 13. septembra, ker je državno prvenstvo na rolkah v Ložu odpadlo. Domačo sezono smo odprli v Logatcu in do-segli naslednje rezultate: Miha Šimenc 1., Bo-štjan Klavžar 3., Anja Žavbi Kunaver 2. mesto; Luka Hladnik med mlajšimi mladinci 2., Ana Smole 10., Jana Beguš 14. mesto pri mlajših, Karin Knaus pa 11. mesto pri starejših dekli-cah; na rolerjih so blesteli Sara Pavlin, 1. me-

sto, in Eva Smole na tretjem ter Nik Godina na 5. mestu. Naslednja tekma na rolkah je bila 20. septembra v Medvodah, kjer je nastopila le čla-nica Anja Žavbi Kunaver in osvojila prvo me-sto. Po odpadli tekmi v Ložu je bilo na sporedu državno prvenstvo na tekaških rolkah v Ihanu. Blesteli so zopet Klavžar, Šimenc in Žavbijeva, prva sta pobrala dvojno zmago, Anja pa je bila tretja absolutno. Med mlajšimi mladinci je bil Dejan Hladnik osmi, Maja Zbačnik peta, Ka-rin Knavs pa šesta med starejšimi deklicami. Omeniti velja še 7. in 8. mesto Jane Beguš in Ane Smole. Na zadnji tekmi v Dolu pri Lju-bljani pa smo imeli šprinte na rolkah na kratkih

razdaljah. Nekaj odmevnih nastopov so zabe-ležili Maja Zbačnik na prvem, Matic Slabe na tretjem Jana Beguš in Bor Grdadolnik pa na šestem mestu. Med rolkarskimi tekmami smo nastopili še na gozdnem teku na Brdu, kjer je absolutno zmagal Bor Grdadolnik. Prva je bila tudi Ana Smole, medtem ko sta Karin Knaus in Eva Smole osvojili tretje mesto. Enako sta se uvrstila tudi Ivo Nagode in Sara Pavlin, med-tem ko je bila Taja Godina druga, vsi med ka-tegorijo cicibani!

Tomaž Uršič

Fot

o: a

rhiv

klu

ba

Fot

o: a

rhiv

klu

ba

Miha Šimenc in Boštjan Klavžar (dvojna zmaga na državnem prvenstvu rolke Ihan, september 2015)

Miha Šimenc in Boštjan Klavžar (1. in 3. mesto Velika nagrada, Logatec)

Petek, 6. novembra 2015, ob 19.00,Knjižnica Logatec:Svetloba v nas, literarni večerOrg. in info: [email protected]

Od petka, 6., do nedelje, 8. novembra 2015Tabor nadarjenih na CŠOD Medved, tema astronomijaOrg. in info: [email protected]

Vsak torek od 17.00 do 19.00Narodni dom, Prešernova dvorana:Gledališka delavnica, primerna za otroke od 6 do 14 letOrg. in info: Špela Delux, 041 436 319

Nedelja, 8. novembra 2015, ob 15.00,Dom krajanov Rovte:20. jubilejni koncert Župnijske Karitas Rovte z geslom V službi človekovega dostojanstva

Torek, 10. novembra 2015, ob 19.00Krajevna knjižnica Hotedršica:Poslušajmo filme – ReichebergOrg. in info: [email protected]

Sreda, 11. novembra 2015, ob 18.30Dvorana Glasbene šole Logatec:

Prvi koncert (brenkala) abonmaja GŠ Logatec – Urša Matjašec, citreOrg. in info: GŠ Logatec, [email protected], 01 7590 730

Četrtek, 12. novembra 2015, ob 18.30Dvorana Glasbene šole Logatec:Drugi nastop učencev Glasbene šole Logatec v šolskem letu 2015/16Org. in info: GŠ Logatec, [email protected], 01 7590 730

Torek, 17. novembra 2015, ob 18.00Knjižnica Logatec:Andrej Gosar – predstavitev zbornikaOrg. in info: [email protected]

Četrtek, 19. novembra 2015, ob 19.00Knjižnica Logatec:Etiopija/Po poteh zadnje afriške divjine – Sebastijan ŠobaOrg. in info: [email protected]

Četrtek, 19., in petek, 20. novembra 2015, ob 17.00OŠ 8 talcev Logatec (za otroke) in sobota, 21. novembra 2015, ob 19.00 (za odrasle),

Štala na Brodu:Festival KamišibajOrg. KD Drevored

Petek, 20. novembra 2015, ob 18.30Dvorana »Stare šole« v Rovtah:Prvi nastop učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v RovtahOrg. in info: GŠ Logatec, [email protected], 01 7590 730

Sreda, 25. novembra 2015, ob 17.00Krajevna knjižnica Hotedršica:Princ in Metin čaj/pravljičarnaOrg. in info: [email protected]

Sreda, 25. novembra 2015, ob 18.30Dvorana Glasbene šole Logatec:Drugi koncert (inštrumenti s tipkami, klavir, harmonika) abonmaja GŠ LogatecDvorana Glasbene šole Logatec:

Četrtek, 26. novembra 2015, ob 19.00Knjižnica Logatec:Izštekani najstniki in starši, ki štekajo / o vzgoji Albert Mrgole in Leonida MrgoleOrg. in info: [email protected]

NAPOVEDNIK

SSK LOGATEC NIK GOSTIŠA LAH IN EKIPA DRŽAVNI PODPRVAKI!

37

ŠPORT


V Kranju je v drugi polovici oktobra na 20-metrski skakalnici potekalo držav-no prvenstvo za dečke in deklice do

11 let. Naši mladi orli so pod vodstvom trenerja Sama Gostiše stopili v čevlje svojih starejših sotekmovalcev. Med posamezniki je Nik Go-stiša Lah osvojil naslov podprvaka, Kristjan Žerjal je bil 13., Jan Bricelj pa 15.

Na tekmi ekip smo imeli kar dve in ekipa Lo-gatec 1 v postavi Jan Bricelj, Nik Gostiša Lah, Andraž Krašna in Kristjan Žerjal je zaostala le za prvo ekipo Triglav Kranj in osvojila na-slov državnega podprvaka, naša druga ekipa v postavi Tim Drmota, Janez Simonišek, Žiga Šabec in Matic Žibert pa je zasedla 20. mesto. V Ljubnem ob Savinji je na 45-metrski ska-kalnici in tekaškem centru na Pokljuki barve kluba na tekmi pokala COCKTA v nordijski kombinaciji za dečke do 13 let zastopal Domen Cof in zasedel odlično 5. mesto. V Kranju na 100-metrski skakalnici in tekaškem centru na Pokljuki v pokalu COCKTA so bili pod vod-stvom trenerja Jana Družine tudi naši starejši tekmovalci. Najboljši rezultat je uspel Niku Knausu, ki je v nordijski kombinaciji za mla-dince do 16 let osvojil tretje, mladi 13-letni Tim

Igralci 1. državne lige zahod v sezoni 2015/2016 , z leve (stoje): Drvarič Andrej, Požar Jože, Bolčina Zdravko, Kristančič Armando in Gorjanec Robert; z leve (čepe): Petrovič Slavko, Treven Albert, Čepon Milan, Gorišek Gregor in Koren Dejan.

Fot

o: a

rhiv

klu

ba

Trpin pa 9. mesto. Na tekmi za mladince do 18 let je Jaka Matko s tretjim mestom dokazal, da je med najboljšimi tudi v solo skokih, preosta-le uvrstitve pa so bile: Gregor Šen 11. (in 14. druga tekma), Jernej Žnidaršič 18. in 19., Nik

Za člane Balinarskega Športnega Društva Logatec se je končala zelo uspešna sezona 2015/2016, saj so

jesenski del 1. državne lige zahod končali na odličnem drugem mestu z osvojenimi 14 točkami. Na prvem mestu je Postojna s 15, na tretjem pa Ilirska Bistrica s 14 toč-kami. Logaški balinarji so v sedmih odi-granih kolih dosegli štiri zmage, dva po-raza in eno neodločeno tekmo. Prav tako je uspešna druga ekipa v Notranjski moški ligi, saj so po končanem jesenskem delu na odličnem četrtem mestu. Pohvalijo se lahko tudi z naslovom državnih prvakov v četvorkah, ki so ga osvojili v zasedbi: Jože Požar, Tone Koler, Zdravko Bolčina in Zdravko Godnjavec. V igrah dvojic pa sta notranjska prvaka postala Dejan Koren in Slavko Petrovič. Zimskemu premoru bodo sledile spomladanske priprave prve ekipe na drugi del tekmovanja, ki se prične 23. aprila 2016 z gostovanjem logaških bali-narjev pri Planini Petrič.

Besedilo in foto: Gregor Gorišek

USPEŠNO LETO ZA BŠD LOGATEC

Knaus 24., Žan Trpin 26., David Krisper 28. Med člani v skokih je celotna ekipa je pristala v točkah slovenskega pokala.

Peter Petkovšek

Ekipa podprvakov Matko tretji, Nik na drugem mestu

RESNICA O POSTOPKIH IN „POLITIČNEM ZAKULISJU“ PRI IZGRADNJI VRTCA V ROVTAH

38

VAŠA POŠTA


V prejšnji številki Logaških novic je bil med drugim objavljen tudi pri-spevek z naslovom Do novega vrt-

ca v Rovtah ključno pripomogla občinska SDS. Zaradi pravilnega informiranja ob-čanov Občine Logatec je treba v tej zvezi podati nekaj podrobnejših pojasnil.

Aktivnosti za izgradnjo vrtca v Rovtah so se pričele že v letu 2009, ko je občinska uprava pripravila več idejnih rešitev za no-vogradnjo vrtca ter hkrati pristopila k od-kupu potrebnih zemljišč. V aprilu 2010 je bila z najugodnejšim ponudnikom sklenje-na pogodba o izdelavi projektne dokumen-tacije. Tako so bile pred koncem mandata 2006 – 2010 opravljene že vse pripravljal-ne aktivnosti za potrebe izvedbe projekta. Z idejno zasnovo, idejnim projektom in drugo investicijsko dokumentacijo, ki jo je pripravila občinska uprava, je bila v aprilu 2011 na Ministrstvo RS za šolstvo in šport oddana prijava na objavljeni razpis. Pro-jekt je bil z ustreznim sklepom pristojnega ministrstva in vlade uvrščen v sofinancira-nje investicij in vključen v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Sledile so dodatne aktivnosti župana in občinske uprave za pridobitev dodatnih zemljišč ter za zaključek postopkov za spremem-bo namembnosti le-teh, saj je bilo treba te postopke uspešno zaključiti pred izdelavo projektne dokumentacije in pred pridobi-tvijo gradbenega dovoljenja. Le-to je bilo izdano v marcu 2013, sledila je pogodba

s tedaj najugodnejšim ponudnikom SGP Tehnik, d.o.o., zoper katerega pa se je že v začetku leta 2014 pričel stečajni postopek. Sredi leta 2014 je bil izbran nov izvajalec del, Adaptacije – Vzdrževanje, d.o.o., ki je uspešno zaključil gradnjo vrtca, igrišča in parkirišča. Skupna vrednost vseh opra-vljenih del skupaj z opremo in igrali znaša 2.700.000,00 evrov. Pri omenjeni investi-ciji je občina pridobila sredstva sofinan-ciranja Ministrstva RS za gospodarstvo v višini 584.540,00 ter sredstva Ministrstva RS za izobraževanje v višini 721.874,00 evrov.

Navedeni podatki nedvomno kažejo, da je bila Občina Logatec kljub nepredvidenim težavam s prvim izvajalcem del uspešna tako pri sami izgradnji vrtca kot tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz državne-ga proračuna.

Glede na nekatere navedbe v uvodu ome-njenega članka ter na očiten in neupravi-čen poskus prilaščanja zaslug pri aktiv-nostih v zvezi z izgradnjo vrtca v Rovtah pa je občanom vseeno treba pojasniti še naslednje: res je, da je bila v članku ome-njena stranka približno polovico mandata ena od koalicijskih strank prejšnjega sklica občinskega sveta. Toda tudi v tistem času s strani nekaterih njihovih svetnikov ni bilo zaznati enotne podpore pri naporih, ki so bili vezani na podporo izgradnji vrtca. Še več, nekateri njihovi svetniki kot tudi

posamezni člani organov stranke ter celo nekateri člani stranke z območja Rovt so se ob različnih priložnostih večkrat jasno iz-rekli proti gradnji vrtca in to, po nam zna-nih informacijah, predvsem zaradi politič-nega predznaka, ki ga je Rovtam nadela polpretekla zgodovina. Po samovoljnem in enostranskem izstopu stranke iz občinske koalicije pa je s strani nekaterih njihovih svetnikov sledila blokada pri konstruktiv-nem odločanju na sejah občinskega sveta. Res pa je, da sta dva njihova svetnika še naprej sledila lastni vesti in podpirala pre-dloge sklepov, ki so omogočali razvoj Ob-čine Logatec.

Ne glede na vse povedano lahko razmišlja-nje z zadovoljstvom zaključimo z ugoto-vitvijo, da je kljub vsem „zakulisnim“ do-gajanjem najbolj pomembno, da je vrtec v Rovtah zgrajen, umeščen v prijetno okolje in s svojo urejeno okolico pomeni kraj pri-jetnega bivanja za najmlajše otroke ter kraj druženja in srečevanja za učence kot tudi za odrasle prebivalce Rovt.

Kdo je v resnici najbolj zaslužen, pa več kot zgovorno pove že sama fotografija z otvoritve vrtca v Rovtah (LN, stran 16), to sta poleg župana vsekakor še svetnik g. Rafael Cepič in predsednik krajevne skupnosti g. Viktor Trček. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na prizadevanja bivših svetnikov g. Andreja Muršca in g. Stani-slava Šinkovca ter nenazadnje tudi svetni-ka g. Janeza Podobnika.

Z jasno namero in ciljem župana g. Berta Menarda, z velikimi prizadevanji predse-dnika krajevne skupnosti, prej omenjenih svetnikov kot tudi večine svetnikov prej-šnjega mandata občinskega sveta ter ve-like strokovne podpore občinske uprave smo dosegli uspeh, ki se ga resnično lah-ko veselimo. Tako gredo zasluge vsem, ki so svojimi prizadevanji pomagali izvedbi projekta in ne le ozki skupini, ki si jih želi pripisati.

Občina Logatec

39LOGAŠKE NOVICE – NOVEMBER 2015 – ŠT. 11

KRIŽANKA

LOGAŠKE BANKO- ANG. IGRALEC ELIPSAST PLA-NOVICE VEC ZA NOGO- IN REŽISER KROŽNIK VALKA

100 METNI FURIJAN ISAKOVIĆEVROV KLUB

OTOK VEGEJSKEM

MORJU

NAJBOLJRAZŠIR-

JENARASTLINA

AMERIŠKAFILMSKANAGRADA

SRB. EL.TEHNIK

(NIKOLA)KOŠARKARPETROVIĆ

MLAJŠA MAJHNA GLAVNOKAMENA JASA MESTO

DOBA ARMENIJE

PITJELOGAŠKE PREBI- VINO- NABRE- PREDELO- PO SRKIHNOVICE LEKARNA VALEC RODNA KANJE VALEC MAKE-

VOKLEGA RASTLINA BOLNEGA ŠOTE DONSKOTKIVA KOLO

ŠOLA ZAUČENJE AMER.

VOŽNJE Z OPERNAAVTO- PEVKA

MOBILOM (EVELYN)

NAŠE OB- STARA, ČEBELAMMORSKO PONO- PODOBNEMESTO ŠENA ŽUŽELKE

OBLEKAFILMSKA

ČLAN IGRALKAOKTETA TYLER

SKALAV MORJU

PODLOŽ- INAČICA,NIŠKO VARIENTA

DELO V ANG.FEVDA- GLASB.LIZMU SKUPINA

MOJZE- AFORISTELTON SOV BRAT (ŽARKO)

JOH NAJVEČJA SPOJINAČLOVEŠKA KOVINE IN

ŽLEZA OGLJIKA

MORILEC AFRIŠKI SPREMEN- VOJAŠKABRATA NAJEMNI LJIVI STOPNJAABELA VOJAKI V EL. UPOR

KOLONIJIZVRST KRČENJE

REDKO JAMAJŠKE DRŽAVA MIŠICMOŠKO GLASBE OB PER- ŠVED. SMU-

IME VESOLJ. ZIJSKEM ČARSKIPLOVILO ZALIVU CENTER

SAMICA EDDIEAVTOR: RASTLINA LOVSKE- IRVINEMARKO ZA ŽIVE GA PSA ZAMAK-DREŠČEK MEJE ZDRAVILO NJENOST,

Z OPIJEM EKSTAZAAVSTRAL-

JUŠNA SKA REKAZELE- AMER. PI-NJAVA SATELJ

(GEORGE)AMERIŠKI

BELG. JAZZ ORGANIGRALKA GLASBE- VIDA(CATHE- NIK (SAM)

RINE) KLICAOBDOBJE

RIMSKA DESETIH TEKAČŠTEVILKA LET BOLDON

DVE PAULA UMBERTOABDUL ECO

VODJA HEROJ,ŠPORT. POGUM-

MOŠTVA NEŽ

MAMIN ANG. ZMESZAKONSKI SVETLO MOKE INPARTNER PIVO DODATKOV

4.

GO

SA

RJE

V V

EČ

ER

vas vabita na predstavitev knjige

O knjigi bosta spregovorila urednika

dr. Jure Gašparič in Alenka Veber.

Večer bo povezoval Jože Faganel.

v torek, 17. novembra, ob 18.00,

v Narodni dom Logatec.

O B Č I N A L O G A T E C i n K N J I Ž N I C A L O G A T E C

Knjiga je zbornik referatov s simpozija o dr. Andreju Gosarju Krščanstvo in socialno gibanje, ki je bil v Logatcu in Ljubljani marca 2014.

V letu 2015 mineva 45 let od smrti dr. Andreja Gosarja in 80 let od izida njegovega dela Za nov družbeni red.

Dr. Andrej Gosar, pravnik, sociolog, politik, pedagog, je bil rojen 30. novembra 1887 v Logatcu. Po končanem študiju prava na Dunaju in opravljenem doktoratu je bil poverjenik za socialno skrbstvo pri Deželni vladi za Slovenijo. Aktivno je

deloval tudi na političnem področju in bil izvoljen za narodnega poslanca SLS v Ustavodajno skupščino. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko, 1929-1931 član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu, nato član jugoslovanske delegacije v generalni skup-ščini Društva narodov v Ženevi. Bil je eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem, a že pred 2. svetovno vojno zaradi sredinske krščansko-demokratične usmerjenosti politično osamljen. Leta 1929 je postal izredni, 1935. pa redni profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Poleg številnih člankov in razprav je Gosar izdal več knjig, med katerimi posebej omenimo obsežno delo Za nov družbeni red I-II (1933-1935). Leta 1941 se ni želel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. 1944. je bil interniran v Dachau. Povojna leta je predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Umrl je leta 1970 v Ljubljani.

V začetku l2014. je v Logatcu in v Ljubljani potekal znanstveni simpozij o življenju in delu dr. Andreja Gosarja z naslovom Dr. Andrej Gosar - Krščanstvo in socialno gibanje –Življenje, delo, pomen. Preko 40 predavateljev je predstavilo življenje in delo dr. Andreja Gosarja z različnih vi-dikov. Njihove prispevke sta uredila dr. Jure Gašparič in Alenka Veber v knjigi dr. Andrej Gosar 1887-1970, ki je izšla septembra 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi. Knjiga, ki obsega 516 strani, je razdeljena na pet tematskih sklopov, ki se zaključijo z izjemno bogato bibliografijo Andreja Gosarja.

Knjiga bo predstavljena 17. novembra 2015 v okviru 4. Gosarjevega večera v Logatcu.

Odbor za pripravo Gosarjevih večerov

Documents

NOVICE NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVId2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/LOGASKE NOVICE/2015/11.pdf · skupino, vendar še vedno velja stara kmečka modrost: »Zjutraj jej kot kralj,