4www.stihec.si

www.modrizbor.si

BoDiMo MoDri - ZDrUŽiMo Moči!

čASoPiS AntonA ŠtihcA, KAnDiDAtA ZA ŽUPAnA Mo MS in MoDrE LiStE 10. oKtoBEr 2010 ŠtEViLKA 4 in 11

MODRE NOVICE

Vabimo vas, da se udeležite

volitevv nedeljo 10. oktobra 2010 in podprete razvoj naše občine!

2

Spoštovane občanke in občani

Mestne občine

Murska Sobota!Pred nami so volitve za mandat

2010-2014. Kot sem obljubil, smo v

mandatu 2006-2010 delali trdo in

pošteno, občino smo vodili odločno,

preudarno in transparentno. O vseh

dogodkih v občini smo vas mesečno

obveščali preko Soboških novin radij-

skih oz. TV oddaj. Obljubil sem vam,

da bom župan vseh in ne le posa-

meznih političnih ali drugih skupin.

Prepričan sem, da mi je to uspelo saj

sem raje izstopil iz politične stranke

kot bil talec parcialnih interesov

nekaterih posameznikov.

Murska Sobota se je v zadnjih letih

močno spremenila. Veliko se gradi,

realizirali smo mnoge projekte (eko-

nomska šola, glasbena šola, podvoz

na Lendavski ulici, prenova stare

kinodvorane v gledališko dvorano,

varovana stanovanja, nova enota

Doma upokojencev, poslovilni objekt

v mestu in nekaterih primestnih

naseljih, žarni zid, kolesarske steze,

novo nogometno igrišče z umetno

travo in refl ektorsko razsvetlja-

vo v športnem centru Fazanerija,

izgradnja novega širokopasovnega

optičnega omrežja (hitrejši in

zmogljivejši internet, telefonija in

digitalna TV), Trg kulture, prenova

Kocljeve in Slovenske ulice, severna

obrtno industrijska cona…). Pripravlja

se dokumentacija za nove obvoznice

(vzhodno, zahodno in južno), pri

južni obvoznici poteka že parcel-

acija in priprava na odkupe zemljišč.

Uvedli smo brezplačni avtobus

Sobočanec, ki marsikomu olajša

opravka v različnih delih mesta. Pri

vseh projektih smo v

ospredje vedno postavljali človeka

in njegove potrebe kot so dom, delo,

prosti čas, izobraževanje in druženje.

Obširnejši spisek realiziranih projek-

tov najdete na

http://www.stihec.si/projekti.php.

Svetovna gospodarska kriza nam

ni prizanesla. Obdobje 2006-2010

so zaznamovale velike težave ali

propad nekaterih velikih družb v naši

sredini. Socialna stiska ljudi je zato

vse večja. Situacija tako na državni,

kot na lokalni ravni, kjer se pri vsaki

zadevi delimo na naše in vaše in kjer

eni zavračajo ideje drugih samo zato,

ker niso njihove, je neproduktivna

in za državo (oz. lokalno za občino)

celo nevarna. Voza se na tak način,

kjer vsak vleče v svojo stran, ne bo

dalo potegniti iz blata. Zaradi izredno

težke gospodarske situacije je zato

morda zdaj zadnji čas, da to prakso

poskušamo spremeniti in da se

nehamo deliti na naše in vaše. V naši

mestni občini smo VSI NAŠI. Držati

moramo skupaj, ker smo lahko le

tako močnejši.

Letos bom kandidiral kot neodvisni kandidat z

zbranimi podpisi podpore občanov,

široko politično podporo strank

(skupen kandidat Desus, SLS in N.Si)

ter s podporo SNS, SMS – zeleni Ev-

rope ter civilne iniciative Modri zbor

(www.modrizbor.si). Tako široko pod-

poro imam tudi zato, ker se dosledno

zavzemam za tiste osnovne človeške

vrednote, ki so skupne vsem dobro

mislečim ljudem, to pa so: poštenje,

delavnost, spoštovanje slehernega

posameznika, skromnost, morala

in etika.Široka podpora nazorsko

in politično različnih strank, civilnih

združenj in občanov potrjuje dejstvo,

da sem odprt do različno mislečih, da

sprejemam mnenja vsakogar ter da

sledim povezovanju in ne razdvajanju.

Vabim vas, da uresničite svojo

ustavno pravico in na volitvah izra-

zite svojo voljo. Kakorkoli se boste

odločili, bo prav, saj bo to vaša

odločitev. Prepričan sem, da boste

izbrali tiste ljudi, ki si vaše zaupanje

zaslužijo(-mo) in ki bodo zagotovilo

nadaljnjega razvoja naše občine.

Želim si vaše podpore in se vam za-

njo že vnaprej zahvaljujem. Zavedam

se, da z njo ponovno prevzemam

veliko obveznost, ki pa sem jo z

vsemi svojimi močmi pripravljen

uresničiti in s trdim in odgovornim

delom potrditi vaše zaupanje.

na letošnjih volitvah sem skupni kandidat:

1. skupine občanov (zbrani podpisi podpore),

2. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev,

3. SLS - Slovenska ljudska stranka,

4. N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka

5. SNS - Slovenska nacionalna stranka,

6. SMS-ZELENI - Stranka mladih - zeleni Evrope,

7. Modri zbor

NAGOVORAnton ŠtihEc, nEoDViSni KAnDiDAt ZA ŽUPAnA Mo MUrSKA SoBotA

Moje volilno geslo letos je BoDiMo MoDri - ZDrUŽiMo Moči!

podpirajo me še:

3

1. Da bomo smelo in odgovorno nadaljevali z razvojem naše mestne občine na vseh področjih.

2. Da bom občino še naprej vodil odločno, preudarno in transparentno.

3. Da bom na državnem nivoju odločno zagovarjal naše lokalne interese.

Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad., neodvisni kandidat za župana MO MS

Kaj Vam lahko obljubim tudi za naprej?

4. Da bom še naprej delal trdo, vestno in pošteno in da bom to zahteval tudi od vseh mojih podre-jenih. Mestna občina MS mora biti na uslugo prebivalcem občine, zaposleni na Občini smo tam zaradi Vas in ne obratno.

5. Da bom pri vodenju Mestne občine še naprej upošteval izključno interese, ki bodo v dobro nam vsem in ne samo ozkim političnim ali drugim skupinam.

6. Da Vas bom o svojem delu sproti obveščal.

4

“Rodil sem se leta 1964, kot drugi otrok v delavski družini, materi Tereziji (bivša šivilja v tovarni Mura) in očetu Jožetu (elektrikar – pokojni). Imam še brata, ki je profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani. Sin Domen ima 17 let, hčerka Tina pa 14 let. Žena je po poklicu magistra farmacije. ”Osnovno šolo in gimnazijo sem

končal v Murski Soboti. Že v mladih

letih sem je aktivno udejstvoval

v družbenem življenju. V osnovni

šoli sem bil izvoljen za predsednika

mladinske organizacije, v gimnaziji pa

za predsednika šolskega športnega

društva.

Aktiven sem bil tudi na športnem

področju. Kot šolarček sem treni-

ral nogomet pri NK Mura, namizni

tenis pri namiznoteniškem klubu

Sobota, od 6. razreda osnovne šole

dalje pa sem aktivno treniral in igral

košarko pri KK Pomurje in kasne-

je KK Radgona. Leta 1982 sem bil

proglašen za najboljšega športnika

srednješolskega centra tehnično

pedagoških usmeritev v Murski

Soboti. V srednji šoli sem opravil tudi

izpit za sodnika košarke ter nekaj let,

poleg aktivnega igranja, delil pravico

na košarkarskih igriščih po Sloveniji.

Poučeval sem tudi osnove košarke pri

mlajših selekcijah. Udeleževal sem se

tudi atletskih tekmovanj (krosi, skok

v višino). Danes rekreativno igram

tenis, košarko in nogomet.

Po končani

gimnaziji sem

odslužil vojaški

rok v Beo-

gradu (vezist)

in uspešno

zaključil uni-

verzitetni študij

na Fakulteti za

gradbeništvo

in geodezijo

v Ljubljani

in si pridobil

naziv: univer-

zitetni diplo-

mirani inženir

gradbeništva. Kot diplomsko nalogo

sem izdelal računalniški program za

optimizacijo proizvodnje betona.

Prvo zaposlitev sem dobil na takratni

skupni občini M. Sobota, kjer sem bil

najprej v tehničnem oddelku kjer so

se pripravljale investicije (stanovanj-

ska gradnja, cestogradnja, komunalna

infrastruktura ipd.) ter izvrševali

nadzori pri občinskih investicijah.

Vmes sem si ustvaril družino in se

po izgradnji hiše preselil v Rakičan

pri M. Soboti. Ob ustanovitvi Mestne

občine M. Sobota leta 1995 sem na

povabilo takratnega župana postal

eden izmed prvih zaposlenih na

Mestni občini M. Sobota. Najprej

sem bil zadolžen za prostorske akte

kot svetovalec načelnice. Vodil in

izvedel sem več arhitektonskih in

urbanističnih natečajev. Kasneje me

je župan na lastno iniciativo, zaradi

večjih in pomembnejših projektov

(avtocesta, obvoznica, sprememba

prostorskih aktov, izven-nivojska

križanja železnice in državnih cest v

M. Soboti, sodelovanje z evropskimi

organizacijami (preko Regionalne

razvojne agencije – različni projekti

evropskih vlad ipd.)) imenoval za

svetovalca župana za prostorsko

planiranje in izvedbo investicij.

Opravil sem, strokovni izpit iz

gradbeništva in si pridobil naziv

»pooblaščeni inženir za gradbeno

stroko«, prav tako državni izpit iz

javne uprave. Še prej sem opravil

izpit za stalnega sodnega cenilca

gradbene stroke in stalnega sod-

nega izvedenca gradbene stroke.

Postal sem član inženirske zbornice

Slovenije in član Združenja sodnih

cenilcev in izvedencev.

Leta 2002 sem kandidiral za župana

MOMS in zgrešil drugi krog za vsega

2 glasova. Od leta 2002 do oktobra

2004 sem bil samostojni podjetnik

(AS-ING, ukvarjal sem se s prostor-

skim, gradbenim, nepremičninskim

inženiringom, vodenjem investicij in

vrednotenjem nepremičnin).

Leta 2003 sem postal član stro-

kovnega sveta pri SDS (nekateri so

ga imenovali vlada v senci) in vodil

Odbor za skladen regionalni razvoj.

Leta 2004 sem kandidiral in

zmagal na županskih volitvah v MO

MS. Zaradi funkcije župana sem

postal predsednik Nadzornega sveta

ŽIVLJENJEPISAntonA ŠtihcA

5

Stanovanjskega sklada MO MS ter

izvoljen za predsednika nadzornega

sveta podjetja Komunala M. Sobota.

Leta 2005 sem bil imenovan tudi za

predsednika Sveta Pomurske razvojne

regije, ter za predsednika odbora za

infrastrukturo v sklopu Regionalnega

razvojnega sveta za Pomurje. Vlada

me je imenovala v vladno komisijo za

romsko etično skupnost in za člana

nadzornega sveta Kapitalske družbe.

V šolskem letu 1998/1999 sem se

vpisal v magistrski – interdisciplinarni,

podiplomski študij prostorskega in

urbanističnega planiranja in do konca

šolskega leta 2000/2001 opravil

zahtevane izpite (16) s povprečno

oceno 9,1. Zaradi političnega udejstvo-

vanja sem šele v letu 2008 začel pri-

prave na izdelavo magistrske naloge.

Leta 2007 me je Vlada RS imenovala

za nadomestnega člana 7 članske

ekipe slovenske delegacije v Odboru

regij, evropskega parlamenta.

Leta 2010 sem ustanovil Modri zbor

(www.modrizbor.si), ki predstavlja

organizirano civilno pobudo ljudi,

“ki želimo preseči delitve na »naše« in »vaše«, na leve in desne in z združenimi močmi, ne glede na politično prepričanje posameznika, najti najboljše rešitve za mestno občino Murska Sobota.

”Dodatno sem se usposabljal iz

računalništva (AutoCad Map, uspo-

sobljen sem tudi za programiranje v

večih programskih jezikih (Fortran,

Clipper, Visual basic, Delphi)).

Aktivno obvladam angleščino (izpit

državnega izpitnega centra za jezike

za odrasle), srbohrvaščino, pasivno

pa tudi nemščino. Imam opravljen

vozniški izpit za A, B in C kategorijo

vozil.

Moji hobiji so računalništvo, igranje

košarke in sprehodi v naravi.

Anton Štihec z domačim ljubljenčkom

INTERVJUZ nEoDViSniM ŽUPAnSKiM KAnDiDAtoM

AntonoM ŠtihcEM

Mandat 2006-2010 je za Vami. Kateri izmed projektov v mandatu mestne uprave 2006-2010 vam je najbolj ostal v spominu?

Ob vseh večjih projektih kot so ekonomska šola, pod-

voz, glasbena šola, prenovljena kinodvorana, varovana

stanovanja, dom starejših v M. Soboti, poslovilni objekt na

soboškem pokopališču... pa imamo občani največkrat stik

ravno z manjšimi, a toliko bolj izvirnimi projekti. Denimo

projekt brezplačni avtobus Sobočanec, ki smo ga uve-

dli pred dvema letoma. Kdo bi si pred nekaj leti mislil,

da bomo imeli v Murski Soboti mestni avtobus? In to

brezplačen! S takimi projekti si je pač potrebno upati in jih

začeti. Enako je s Trgom kulture. Tam je bilo še pred leti

makedamsko parkirišče. Danes je na Trgu kulture osrednje

prizorišče Soboškega poletja, ljudje so tam gledali no-

gometne in košarkarske tekme na velikem ekranu, otroci

gledajo predstave za otroke, izboljšala se je gostinska

ponudba... Ljudje so se navadili na brezplačne koncerte ob

petkih zvečer, v soboto dopoldne pa mrgoli otrok, ki se na

trgu igrajo medtem ko se starši družijo in pogovarjajo na

vrtovih bližnjih lokalov. V mestu je spet živo...

nekateri županski protikandidati so v volilni kampanji bili mnenja, da murskosoboška občina izgublja primat med pomurskimi občinami...

Ta trditev je politikantska, demagoška, brez vsakršnih

argumentov. To so pavšalne besede, ki jih je zlahka izreči.

Statistični parametri so jasni in te trditve ne potrjujejo.

Take floskule so bolj sredstvo diskreditacije protikandidata

kot pa resna in argumentirana dejstva. V Mursko Soboto

hodi na delo množica ljudi iz celega Pomurja, imamo

kulturno, zabavno in športno infrastrukturo, visokošolske

programe, pokrajinsko knjižnico, kopico srednjih šol, ljudje

urejajo zadeve na Upravni enoti in drugih državnih insti-

tucijah. Poglejte mesto danes in primerjajte s sliko pred

10 leti. Ustvarili smo val zagona, ki bo do polnega izraza

prišel ob koncu te svetovne gospodarske krize. Severno

obrtna industrijska cona je več kot 75% polna. Doslej so

6

gradili le nekateri novi investitorji. Si

predstavljate kako bo to izgledalo za

leto, dve, ko bodo vsi dogradili svoje

kapacitete? Občine bi morale predvsem sodelovati, se dopolnjevati, ne pa meriti moči. Moči lahko merimo predvsem

napram Mariboru, Ljubljani ... Vse

drugo je v lokalnem okolju nepro-

duktivno. Kot nesporno regijsko

središče želimo povezovati, ne pa

dokazovati svojega primata.

Za realizacijo projektov boste potrebovali podporo mestnega sveta...

Seveda. Tako kot vedno in kot je to v

vseh občinah. Sestava mestnega sveta

se bo z volitvami spet zamenjala.

Prvič imam na volitvah tudi neodvisno

nestrankarsko listo, ki smo jo poi-

menovali “Modra lista Antona Štihca”.

Na njej je 25 sposobnih kandidatov za

svetnike, ki odražajo različne poglede

in izkušnje, ki nam bodo služile v

dobro vodenja občine v prihodnje.

Vsi so strankarsko neobremenjeni in

skupaj z menoj delijo mnenje, da je

bilo dovolj delitev na “naše” in “vaše”,

na leve in desne. V MO Murska Sobota

smo vsi naši, zato moramo delovati

složno. Če seveda želimo dobro vsem

nam. Upam, da jih bo iz Modre liste

izvoljenih čim več, da bomo lahko pro-

jekte čim prej realizirali. Iz prejšnjega

mandata je kar nekajkrat bilo opazno

“nagajanje” drug drugemu, samo

zato, ker je predlog dal politično

nasprotni blok. Tak mestni svet je

neproduktiven, trpijo pa projekti,

od katerih imamo koristi vsi občani.

Vsem svetnikom v novi sestavi bom, v

kolikor bom ponovno izvoljen, pred-

stavil projekte in jih prosil za zaupanje

za njihovo realizacijo. Župan je samo prvi med enakimi v mestnem svetu. Če pon-azorim z ladjo: je krmar, ki vodi to ladjo. Na njej pa veslamo vsi v mest-nem svetu. Če se lahko malo pošalim: v dobrobit občank in občanov je zaželeno seveda veslanje v isto smer.

Pred dvema letoma ste v Soboških novinah objavili pregled realizirane-ga ob polovici Vašega mandata. Sedaj ste poročilo o realizaciji ob koncu mandata izdali kar sami…

Ja, iz higieničnih razlogov sem to

poročilo plačal kar sam iz lastnih

prihrankov še pred začetkom volilne

kampanje. Mestni svet je namreč

sprejel sklep za zmanjšanje stroškov

na nekaterih postavkah obveščanja

občanov, zato poročila nismo objavlja-

li v Soboških novinah, kot ob polovici

mandata. V knjižici v uvodniku jasno

omenjam, da gre za skupne projekte,

skupno delo, tako mene, kot mestne

uprave, mestnega sveta, članov svetov

krajevnih skupnosti in mestnih četrti,

vseh občank in občanov, ki so se

na nas obračali s svojimi predlogi in

pobudami v zadnjih štirih letih. Murska

Sobota se je razvijala, mi pa smo z

veseljem spremljali rezultate. Hočem

da občani prejmejo knjižico v kateri

je vidno, kaj Murska Sobota zmore in

kaj se je v zadnjih 4 letih spremenilo.

Ni se nam potrebno ničesar sramo-

vati, kažemo dobre rezultate. Raje

pokažemo, kaj smo naredili in kaj

smo pričeli izvajati, kot pa da v času

kampanje lepim svojo podobo po

vseh kotičkih tega mesta. Tega nisem

navajen in menim, da občani bolj kot besede cenijo dejanja. V knjižici je naštetih

alinej izvedenih projektov skoraj za 50

strani!

Pa vendarle kak Vaš politični nas-protnik v volilni kampanji večkrat omeni projekt Fazanerije?

Mandat 2006-2010 smo pričeli v

času svetovnega gospodarskega

razcveta. Spomnimo se, da je bila

gospodarska rast v Sloveniji 8 ali celo

več odstotkov letno. Skupaj s privat-

nim investitorjem (Intering Holding)

smo imeli v načrtih izvedbo projekta

Fazanerija, kjer bi s skupnimi močmi z

javno-zasebnim partnerstvom izgradili

sodoben športno-rekreacijski turistični

kompleks. Po prvih dveh letih smo s

projektom bili že zelo daleč, projekt

je bil javno predstavljen v medijih.

Opravljene so bile vse potrebne

razprave v mestnem svetu. Najprej

sprememba zakonodaje o javno-

zasebnem partnerstvu, kasneje pa

tudi razlike v pogledih kaj v projektu

naj bo javno in kaj privatno ter seveda

izbruh svetovne gospodarske krize, pa

so povzročile zaustavitev in preki-

nitev komercialnega (zasebnega) dela

projekta. Ne smemo pozabiti, da je

javno kopališče Fazanerija bilo izgra-

jeno iz samoprispevka in je torej last

občanov. Občinski vložek v projekt

so torej bila zemljišča in geotermalna

energija. Zato smo želeli ohraniti ta

javni del kopališča v taki obliki, kjer

bodo cene vstopnic nizke in vsem

dosegljive. Ne želimo komercialno

tekmovati s sosednjimi termami.

Nerealno je bilo pričakovati, da bo šel

tak projekt v tako težkih časih, kot jih

v gospodarstvu imamo zadnji dve leti,

kot po maslu. Poglejmo samo podo-

ben projekt športnega centra Stožice

in težave, ki smo jih spremljali ob

tem. Mi se nismo odločili za dodatno

zadolževanje, kot so se v Ljubljani in

tako občinskega proračuna nismo do-

datno obremenjevati. Raje smo dina-

miko izvedbe projekta spremenili. V

javnem delu projekta smo tako pričeli

z vsem potrebnim za prenovo bazen-

ske strojnice, prenovo olimpijskega

bazena, gradnjo dveh novih geoter-

malnih vrtin... Komercialni del projek-

ta, ki je v domeni zasebnega kapitala,

trenutno miruje, saj ni interesa zanj

(navkljub ponovljenem razpisu s ka-

terim smo iskali partnerje). Kot župan

moram izhajati iz potreb občanov.

Občani si želijo pokritega bazena v

Murski Soboti, želijo si drsališča in

urejenega letnega kopališča po vsem

dostopnih cenah. To je tisto, kar sem

v projektu ves čas zagovarjal in s

tem ščitil javni interes. Pokriti javni

bazen lahko realiziramo iz javnih

virov namenjenih razvoju športne

infrastrukture, vendar postopoma, po

fazah. O tem smo v zadnjih dveh letih

imeli veliko sestankov s strokovnjaki

s Fakultete za šport, Olimpijskega

komiteja, Plavalne zveze in odgovorni-

mi na Ministrstvu za šolstvo in šport.

Povsod so nam obljubili podporo. De-

javnosti torej potekajo tudi zadnji dve

leti, le da jih občani ne vidijo direktno.

Pridobivanje sredstev in dokumenta-

cije je zamuden in navzven neviden

posel, brez katerega pa ne gre.

Mnogo besed je bilo izrečenih glede obvoznic...

Obvoznice so dejstvo. Da jih potrebu-

jemo, vemo vsi. Že leta 2001 smo

pričeli z postopki za izdelavo lokaci-

jskega načrta (LN) za južno obvozni-

co, ki je bil sprejet skoraj istočasno z

LN za avtocesto. Del obvoznice je bil

takrat tudi izgrajen. Za ostali del južne

obvoznice pa je že končana parcela-

cija zemljišč in smo pred odkupom

le-teh. Ker je ta del obvoznice že

»pod streho«, kar se tiče umeščanja v

prostor, se je država odločila, da jo bo

financirala, ker želi počrpati čim več

evropskih sredstev (podobno kot jih je

pri podvozu na Lendavski ulici). Drugo

leto pa sledi fizična izgradnja. Glede

vzhodne in zahodne obvoznice smo v

fazi sprejemanja prostorske dokumen-

tacije, ki jo izdelujemo in sprejemamo

na občini, prav iz razloga, da čim prej

pridemo do točke ko bomo lahko

7

rekli, da sta tudi ti dve obvoznici »pod

streho« kar se tiče umeščenosti v pro-

stor. Sčasoma bomo Mursko Soboto

cestno sklenili v obroč. Obvoznice

bodo, postopki so tako daleč, da jih

lahko mirno obljubljajo vsi kandidati.

Sam lahko z gotovostjo zatrdim, da

bo južna obvoznica v naslednjih 4

letih izgrajena, vzhodna in zahodna

pa se bosta gradili. Ne glede na to,

kdo bo župan, smo zadeve v sedan-

jem mandatu spravili tako daleč, da

so zapisane v obveznostih državnega

proračuna in načrtih razvojnih pro-

gramov v prihodnjih letih. V Ljubljano

sem se na ministrstvo za promet

hodil pogajat jaz z mojimi sodelavci

iz občinske uprave. Čeprav zdaj, ko

so načrti večinoma potrjeni s strani

države, obvoznice obljubljajo prav vsi

županski kandidati.

obiskovanje primestnih naselij

Primestna naselja, Bakovci, Černelavci,

Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci,

Polana, Rakičan, Veščica, Satahovci in

Pušča, so se razvijali tudi po zaslugi

našega dobrega sodelovanja mnogih

prodornih predsednikov teh krajevnih

skupnosti. Razvoj v zadnjem mandatu je očiten. Sam

sem z direktorjem mestne uprave in

načelnico oddelka za infrastrukturo,

okolje in prostor ter gospodarsko

infrastrukturo obiskal v zadnjem

letu dni vsako primestno naselje vsaj

dvakrat. Zapisali smo si njihove želje in

potrebe in krajane tudi pisno seznanili

z realizacijo. Do ljudi smo se trudili biti

zelo neposredni in pošteni. Verjamem,

da nam je to uspelo. Občinska uprava

ni odtujena od občanov ampak ravno

obratno, nenehno smo z njimi v kon-

taktu, zato natančno vemo kakšne so

njihove želje in problemi.

Kaj pa servis za občane z imenom Pomoč občanu?

Pomoč občanu je izredno uspešen

projekt. Občani nam lahko preko

spletne aplikacije dosegljive na http://

www.obcan.si/murskasobota in/ali

preko brezplačne telefonske številke

sporočajo svoje težave in mi jim jih

v največ 48 urah poskušamo rešiti. S

pomočjo Pomoči občanu smo rešili

že skoraj 1400 težav naših občanov

v zadnjih dveh letih. To pretežno niso

velike težave, temveč tudi manjše,

a zato nič manj pomembne stvari.

Ljudje dosti bolj opazijo stvari, ki se na

njih neposredno nanašajo. Največkrat

smo občanom pomagali reševati

težave glede košnje trave, odvo-

zov smeti, nedelujoče razsvetljave,

prometne varnosti, težav s parkiran-

jem ... Občanom smo tako občinsko

upravo še bolj približali, saj jim ni

treba hoditi na občino in od vrat do

vrat iskati odgovorno osebo za njihov

problem. Zdaj lahko kar iz lastnega

naslonjača preko interneta ali telefona

opozorijo na problem ali zaprosijo za

informacijo. Mi na občini pa ugo-

tovimo kdo je odgovorna oseba za

postavljeno vprašanje in v najkasneje

48 urah priskrbimo odgovor, ki ga

občanka ali občan spet lahko pogleda

kar od doma.

Kje menite, da so še rezerve, da ste naredili premalo?

Težko bi govoril o rezervah. Časi,

ko sem pričel z mandatom, so bili

povsem drugačni od časov danes. Bili

smo sredi gospodarskega razcveta.

Investitorji so kazali mnogo optimizma

glede vlaganja v našo občino. Potem

se je zgodila svetovna gospodarska

kriza. To so težki časi tudi za vodenje

mestne občine. Kljub temu smo

uspeli v veliki meri zapolniti Severno

obrtno industrijsko cono, prišla je ERA

Velenje z MBC (multi business cent-

rom), XAL, Wolford, Polimix…ogromno

zemljišče je kupil Bisol, ki je javno

obljubil 750 novih delovnih mest. To

je denimo več, kot nam obljublja ce-

loten Zakon o Pomurju. Marsikaj bi v

normalnih razmerah izvedli hitreje. Za

marsikaj (recimo projekt Fazanerija)

smo morali povsem spremeniti dina-

miko projekta. Še vedno gre za dober

projekt, saj vsi županski kandidati

obljubljajo, da ga bodo nadaljevali.

Veliko denarja smo na osnovi težke

socialne situacije velikega števila ljudi

namesto za prvotno načrtovane pro-

jekte preusmeriti v socialne transfere

in finančno pomoč ljudem. Kakšna cesta, pločnik ipd. je zato izpadel iz načrta, saj smo prednost dali ljudem. Menim, da je to bila edino pravilna odločitev.

Kako sta Mura in Pomurka vplivala na brezposelnost v regij?

Ko mi je eden izmed letošnjih kandi-

datov za župana v svoji predstavitvi

že očital rekordno brezposelnost v

občini, se mi je tako sprenevedanje

zdelo nepošteno do občanov. Ljudje

niso slepi, saj natančno vedo, da ni

občina krivec, da se nam je v tem

času zgodil stečaj Pomurke, pro-

pad Mure... Občina je kljub temu, da

nima povsem nobenih pristojnosti

vmešavanja v vodenje katerekoli gos-

podarske družbe, nenehno opozarjala

državo in pozivala premiera Pahorja

k ukrepanju. Neštetokrat smo pisali

vladi, predstavili smo jim naš predlog

rešitve MURE, osebno sem protestiral

v Ljubljani pri posameznih ministrih,

organizirali smo velik javni protest v

Murski Soboti, protestirali smo pred

vlado v Ljubljani... Vsa ta pisma, po-

bude, predlogi za rešitve so še vedno

javno objavljeni na http://www.stihec.

si/index.php?stran=5. Vse to se je

dogajalo veliko pred samim stečajem,

žal nismo bili uslišani. Res je, v “novi”

Muri ima mnogo ljudi še vedno delo, a

delajo v slabih razmerah za minimalno

plačo. Mnogo ljudi pa je ostalo brez

službe in brez pomoči. Uničili so tudi

70 let staro blagovno znamko. Sam

kot župan sem na to opozarjal tudi

javno, za razliko od mnogih razvoj-

nikov in ekonomskih svetovalcev

vlade sem v najhujših časih krize šel v

prve vrste, med razjarjene ljudi, pisal

dopise vladi in skliceval pomurske po-

slance in župane, tiskovne konference.

Nekateri, ki mi zdaj očitajo veliko

brezposelnost, so v tem času proteste

gledali po televiziji udobno zleknjeni v

naslonjače. Ko sem se javno izpostav-

ljal in zavzemal za pravice ljudi iz

MURE, nenazadnje sem otrok Murine

delavke in natančno vem kako trdo

delajo delavci v MURI, so mi že lani

recimo očitali politično propagando

in pričetek volilne kampanje, čeprav

je bilo več kot leto dni do volitev.

Zdaj mi pa očitajo veliko brezposel-

nost. Preziram to dvojno moralo in

sprenevedanje teh posameznikov.

Kako ocenjujete dom starejših ali va-rovana stanovanja v središču mesta?

Projekt smo skupaj s partnerji izgradili

v manj kot dveh letih. Po načrtih

in v skladu z obljubami investitorja

in izvajalca. To je velika pridobitev

za starejše občane, ki bodo lahko

v varovanih stanovanjih preživljali

svojo starost na najvišji ravni, v bližini

centra mesta, trgovin, bank, pošte,

zdravstvenega doma, ob postajališču

mestnega avtobusa Sobočanec.

Interes ljudi za varovana stanovanja

in dom starejših je dober pokazatelj

uspešnosti projekta. Partnerji v projektu so nas ob sami otvoritvi javno pohvalili, da smo lahko vzorčni primer dobrega sode-lovanja za vso Slovenijo. Občina je v projekt prispevala

zemljišča, komunalni prispevek in

projekte in s tem zmanjšala ceno

8

gradnje ter s tem posledično ceno

najema teh stanovanj. Enaka zgodba

je s domom starejših, ki bo v kratkem

prav tako predan namenu. Do zamude

kar se tiče dokončanja (bolje rečeno

opremljanja) je prišlo zaradi pozne

izvedbe naročila opreme v domu s

strani Ministrstva za delo družino in

socialne zadeve, ki opremo doma tudi

financira.

Športna infrastruktura

Zgradili ali prenovili smo nekaj

košarkarskih igrišč, imamo novo

atletsko stezo pri osnovni šoli III. v

Murski Soboti, obnovili smo zunanje

športne površine in zgradili novo

atletsko stezo pri OŠ Bakovci, obnovili

košarkarsko in rokometno igrišče pri

OŠ Krog, obnovljeni so bili streha,

parket, podkonstrukcija, talno gretje

in svetlobniki v telovadnici pri OŠ

I., zamenjana strešna konstrukcija

telovadnice pri OŠ II., zamenjana kri-

tina telovadnice pri OŠ Krog, zgradili

smo pomožno nogometno igrišče z

umetno travo in reflektorji v Fazaneriji,

zgradili smo nogometno igrišče na

Pušči, izdelan je bil idejni projekt za

športni center v Bakovcih... Imamo

super telovadnico na novi ekonomski

šoli...

Lahko se pohvalimo, da je naša občina po številu kvadratnih metrov pokritih športnih površin na prebivalca prva v Slo-veniji!

Vaš komentar ob dogajanjih v nogo-metnem klubu Mura 05?

Razumeti morate, da se je zgodba o

tisti veliki pravi Muri pred več kot 5

leti končala zelo klavrno. Ljudje, ki so

tedaj vodili NK Mura so sedli tudi na

zatožne klopi, zapustili pa ogromne

dolgove. Ko je NK Mura končala svojo

pot, sem bil eden izmed pobudnikov

nove Mure, Mure 05, ki bo začela na

novih poštenih in zdravih temeljih.

Tedaj smo načrtovali, da bomo v petih

letih prišli v prvo ligo. Sedaj vidimo,

da kaj takega ob težki gospodarski

krizi, ki se kaže tudi v zmanjševanju

sponzorskih sredstev v šport, ni bilo

izvedljivo. Nihče ni pričakoval te gos-

podarske krize. Navkljub pretresom, ki

so jih pretekla vodstva kluba s svojim

nespametnim ravnanjem povzročala,

je Mura 05 ostala v drugi ligi. Pred-

vsem po zaslugi igralcev, vodstva

kluba in tudi nas iz občine. Žal mi je le,

da ni dovolj močnega gospodarstva v

regiji, ki bi sofinanciralo Murino šolo,

kjer se uči igrati nogometa več kot

300 mladih. Velika večina nogometnih

klubov v Sloveniji se sooča z velikimi

težavami. Mura glede tega ni nič

posebnega. Iz občinskega proračuna

nikakor ne moremo sanirati starih dol-

gov športnih klubov, ki so jih pridelale

uprave, ki so potem odšle brez

položenih računov. V občini imamo

mnogo športnih društev in klubov, ki

nastopajo v višjih kategorijah in na od-

mevnih, tudi mednarodnih tekmovan-

jih. Občina mora za vse enakovredno

skrbeti. Želel bi, da bi bili vsi športni

klubi v občini brez finančnih težav. Pa

žal ni tako. Nekateri so vodili klubsko

politiko brez ustreznega finančnega

pokritja. Kot župan lahko predvsem

skrbim za infrastrukturne pogoje, ki jih

imajo klubi v občini. Da se lahko uči in

vzgaja mladi rod športnikov. Seveda

sofinanciramo športne programe v

mnogih športnih panogah. Nikakor pa

ne moremo biti glavni sponzor kogar-

koli. Moti me, da so v preteklih letih

nekateri želeli “obračunavati” z mano

preko igric okrog NK Mure 05. Mura ni

občinski klub, sam nisem v nobenem

organu kluba. Predsednike kluba so

vedno nastavljali drugi. Ob nastanku

krize so vsi pobrali šila in kopita in

privoščljivo čakali propad kluba. Vso

breme sanacije je nase prevzel direk-

tor občinske uprave g. Petrijan, sam

sem pomagal pri iskanju finančnih

virov. Mirno lahko rečem, da MURE 05

več ne bi bilo, če se v reševanje krize

nebi tako aktivno vključila občina.

Pridružili so se nam še drugi in danes

lahko rečem, da je vodstvo Mure 05

ambiciozno, predvsem pa realno in

korektno. Še bolj pa me veseli, da so

se našli mladi in zelo perspektivni

igralci, ki iz tekme v tekmo kažejo svoj

velik potencial. Zaupam jim, enako

tudi sedanjemu vodstvu kluba, ki mu

bom pomagal tudi v bodoče.

Kako se je obnesla nova lokacije Ekonomske šole, okrog katere je na začetku bilo kar nekaj dilem?

Ekonomska šola je zgodba o uspehu.

Čeprav sem se tudi sam na začetku

mandata zavzemal za drugačno lo-

kacijo, tam kjer je še vedno vojašnica,

mi ni žal, da je ekonomska šola tam

kjer je zdaj, na Noršinski cesti. Ustrez-

no smo uredili cestno infrastrukturo,

dijaki in študenti imajo svoj mir v šoli,

ki ima odlične prostorske pogoje. Šola

kaže veliko boljše rezultate, tudi ma-

turitetne. Ugled ji je v zadnjem času

bistveno narasel. Dostop do šole bo z

vzhodno obvoznico mnogo boljši.

Število prireditev se je v Mo Murska Sobota povečalo...

Že ob začetku mandata smo prenovili

koncept in celostno podobo Soboških

dnevov, jim dodali več vsebin po želji

občanov in več energije vlagali v

promocijo programa. Soboški dnevi so

eden izmed redkih tovrstnih festivalov

v državi, ki je povsem brezplačen.

Vsako leto se na občini maksimalno

potrudimo, da pridobimo čim več

sredstev od sponzorjev. Tudi Soboško

poletje je odlična popestritev petkov

in sobot skozi celo poletje. Vsak, ki pride v petek ali v soboto na Trg kulture, se lahko na lastne oči prepriča, kako se je življenje vrnilo v center mesta. Ljudem

poskušamo pripeljati nastopajoče

iz celega sveta. Tudi ti koncerti so

brezplačni in tudi tukaj za sodelovanje

prosimo sponzorje. O Soboškem

poletju se je dober glas razširil po celi

Sloveniji. Dobivamo klice in obiske iz

drugih krajev, veliko je tudi turistov

iz zdravilišč v okolici našega mesta.

Tukaj je še nova prireditev – družinski

piknik, ki se je najbolj veselijo

najmlajši.

Številne prireditve organizirajo tudi

posamezne krajevne skupnosti: vaške

igre Markišavci, Polana, Nemčavci,

Pozdrav pomladi in Pozdrav jeseni v

Černelavcih, Vodne igre v Bakovcih...

Ne pozabimo na že tradicionalno

silvestrovanje na prostem, pravljična

dežela in praznični december,

gledališki abonmaji. Murska Sobota

je festivalsko mesto: poleg Soboških

dni imamo Festival računalništva in

sodobnih komunikacij – FRISK, festival

sodobnega plesa FRONTA, festival

Mladi za napredek Pomurja, festi-

val kratkega filma ipd. Imamo tudi

tradicionalna srečanja z upokojenci,

koncerte v novi dvorani v glasbeni šoli

in obeh cerkvah itd. Za vsakega nekaj,

bi lahko rekli...

Kino Park občina spreminja v gledališko dvorano, kako daleč ste s tem projektom?

Tam kjer je bil nekoč Kino Park, bomo

v oktobru imeli sodobno gledališko

dvorano. To bo omogočilo razmah

gledališke in koncertne dejavnosti.

Dolžnost občine je da poskrbi za infrastruk-turo, kjer se lahko odvi-jajo kulturne prireditve najvišjega ranga.

9

Na tak objekt smo dolgo čakali in ga

končno dočakali.

občani največkrat opazimo promet v mestu...

V občini smo se urejanja prometne

problematike lotili celostno. Izvedli

smo več krožišč, preden sem pričel

s svojim mandatom smo imeli eno

samo krožišče, sedaj jih imamo pet,

načrtujemo pa jih še sedem. Ljudje

morajo razumeti, da vseh načrtovanih

krožišč zaradi omejenih finančnih

sredstev ne moremo izvesti hkrati.

Izvedbo nekaterih smo s pogod-

benimi obveznostmi preložili na

nove investitorje v naše mesto, ki

pa jih vsi še niso izvršili. Nekatere

ceste (npr. Lendavska in naprej proti

Nemčavcem) pa so državne in sami

nimamo pristojnosti mimo države

posegati v njih. Zato moramo tovrstne

projekte usklajevati z državo, kar pa

mnogokrat traja (predolgo). S tem

smo povečali pretočnost prometa,

zadnja takšna rešitev je na križišču

Markišavska-Noršinska, pri črpalki

OMV. Vse investitorje v naše okolje

obvezujemo, da poskrbijo tudi za

primerna parkirna mesta. V bodoče

bo tako vsak investitor v mestu moral

zgraditi obvezne podzemne garaže

(Mercator, ob avtobusni postaji).

Rešitev problema parkiranja in gradnja

obvoznic sta med glavnimi projekti v

mojem volilnem programu...

Mladina

Mladim smo zagotovili prostore v

murskosoboškem gradu, čeprav sem

v začetku zaradi tega slišal mnogo

nasprotovanj. Mnogi se tako več ne

spomnijo kje, v kako majhnih in nep-

rimernih prostorih, je še pred samo

nekaj leti deloval MIKK. O bivanju

mladih v gradu so posneli celo oddajo

na nacionalni televiziji. Mladi, na čelu

z direktorjem javnega zavoda MIKK

mag. Dominikom Šteinerjem že opo-

zarjajo na to, da so “prerasli” prostore

v gradu in si želijo dolgoročnejše

rešitve. To sem zato že vključil v

moj volilni program. Dobili smo tri

visokošolske programe v občino in s

tem vsaj nekaterim približali študij in

delno zmanjšali stroške zanj. Mladi so

na Soboških dnevih dobili Dan mladih,

ki ga vsako leto dobro izvedejo. Z

mladimi dobro sodelujemo. Cenim

njihovo mladostno energijo, samoini-

ciativnost. Moramo jim zaupati, to za-

upanje pa nam potem vrnejo s svojimi

številnimi dejavnostmi. Najlepši primer

tega je razmah dejavnosti mladih v

MIKKu odkar delujejo v soboškem

gradu. Ob še ustreznejših prostorih

(mladinski center) in finančni podpori

lahko pričakujemo še večji razmah

dejavnosti mladih.

Štipendijska politika

S ponosom in zadovoljstvom lahko

povem, da Mestna občina Murska

Sobota izmed vseh slovenskih občin

glede na število prebivalcev občine in

višino občinskega proračuna na-

meni največ denarja za štipendiranje

študentov.

Vlagamo v ljudi, čeprav nekateri trdijo drugače. Štipendije obvezujejo mladino iz naše občine, da se po končanem študijo vrnejo domov v občino in se v naši regiji poskušajo zaposliti. Če bodo štipendije dosegle svoj namen, potem nam ni potrebno skrbeti za mlade kadre, nove gene-racije ... Študentskim organizaci-

jam tudi radi priskočimo na pomoč pri

sofinanciranju različnih dogodkov, kot

je recimo tradicionalna Bujta repa.

Kakšna se vam je zdela letošnja volilna kampanja? Drugačnejša od tistih pred štirimi leti?

Žal mi je, da protikandi-dati v glavnem ne pred-stavlajo svojih izvirnih projektov, ki jih želijo izvajati v prihodnjih štirih letih. Nekateri pa se poslužujejo žalitev in zavajanj. Občani si ne želijo razdvajanj in na-padov. Zanima jih pred-vsem, kaj se bo dogajalo v naši občini v prihodnjih 4 letih. In temu bi morale služiti volitve.

Na vseh mojih dosedanjih volitvah ni

šlo brez umazanih iger drugih kandida-

tov. Pa ne vseh, temveč tistih nekaterih,

ki so za zmago v Murski Soboti prip-

ravljeni igrati tudi nepošteno igro. Sam

sem vzgojen v poštenem duhu, imam

visoke etične norme in županskega

mesta, do katerega bi prišel preko

blatenja protikandidata, nočem. Neka-

teri drugi očitno stavijo na kampanjo

blatenja in zmanjševanja pomena

vsega dobrega, kar smo naredili v tem

mandatu. Pri tem se žal poslužujejo

vseh sredstev, tudi neresnice.

Govorite o anonimkah in prijavah različnim službam?

Tudi o anonimkah. O anonimkah v

povezavi z Merkurjem, o zemljiščih,

mojih domnevnih povezavah z neka-

terimi ljudmi itd... Vse to, kar smo že

poslušali na prejšnjih in predprejšnjih

volitvah. Še na vsakih volitvah doslej so

me poskušali diskreditirati in oblatiti z

izmišljotinami o mojih domnevnih poslih

z zemljišči. Na desetine anonimk so na

to temo poslali na različne naslove od

policije, sodišč, davčnih uradov, komisije

za preprečevanje korupcije, medijev...

Vse anonimke, brez izjeme, so bile v urad-

nih postopkih doslej zavržene.

Moti me, da v te igrice in podtikanja

vključujejo tudi moje bližnje in daljne

družinske člane, ki seveda ne kan-

didirajo in so žal kolateralna škoda

tovrstnega početja. Tudi v letošnji

kampanji je tako kar nekaj županskih

kandidatov javno po TV govorilo o

“mešetarjih z zemljišči”. Seveda brez

imen in priimkov. Še nihče doslej se

pod tovrstno prijavo ni upal podpisati,

ali povedati imena in priimka tega

“mešetarja” z zemljišči. Le zakaj, če

so tako prepričani v to? Odgovor je

jasen. Osnovni namen teh ano-

nimk je moja diskreditacija. Računajo,

da se bo nekaj od tega le “prijelo”

in da bodo ljudje verjeli njihovim

podtikanjem. Tudi zaradi tovrstnega

delovanja meni poznanih ljudi sem

izstopil iz stranke, ker s takimi ljudmi

nočem imeti opravka. Ljudje, občani

s katerimi se pogovarjam, to mojo

potezo izstopa iz strankarske politike,

brez izjeme pozdravljajo. Poleg mene,

je ob tem izstopilo veliko drugih.

Zanimivo, da po mojem izstopu to

podtalno delovanje ni prenehalo, celo

stopnjevalo se je. Nekateri so očitno

tudi osebno obremenjeni z menoj in bi

naredili vse, da bi mi čim bolj nagajali

oz. me onemogočili. Očitno res drži

znana misel, da nekateri ljudje najbolj

sovražijo tisto, čemur najbolj zavidajo.

na začetku leta ste ustanovili Modri zbor

Tako je. Modri zbor je gibanje civilne

družbe, ki želi preseči delitve na

“naše” in “vaše”, na desne in leve.

Vse preveč je sprejemanja odločitev,

ki so posledica strankarske discipline,

strankarskega nagajanja oz. merjenje

moči kdo bo koga, kar za občino

seveda ni dobro. Posameznike, ki

poskušajo delovati povezovalno, se

namreč vse prehitro obtoži, da želijo

prestopiti v drugo stranko oz. da niso

dovolj goreči pristaši svoje stranke.

10

Namesto, da bi se povezovanje v

korist občanov vzpodbujalo, se ga

žal poskuša strankarsko disciplinirati.

Situacija, kjer se delimo na “naše”

in “vaše” in kjer eni zavračajo ideje

drugih samo zato, ker niso njihove, je

neproduktivna. Voza se na tak način,

kjer vsak vleče v svojo stran, ne bo

dalo potegniti naprej. V Modri zbor smo tako povabili vse, ki menijo, da so del-itve po ključu politične pripadnosti odveč. Vse, ki se strinjajo, da smo v naši mestni občini VSI NAŠI. In da moramo držati sku-paj, ker smo lahko le tako močnejši. Modri zbor je tako

poskus nadstrankarsko organizirane

civilne pobude, kjer bo v ospredju

oblikovanje strategij za uresničevanje

skupnih interesov in/ali različnih ciljno

usmerjenih projektov, kjer bo vsak

lahko prispeval na tistih področjih,

ki ga zanimajo. Želimo, da bo Modri

zbor, zbor modrih ljudi, ki razmišljajo

širše. Ker gre za našo mestno občino,

za življenje nas samih. Čeprav morda

včasih razmišljamo drugače, nam je

vsem skupni isti interes: želimo živeti

v urejeni mestni občini. In to je osnov-

no poslanstvo Modrega zbora.

Da imajo ljudje teh delitev na “naše”

in “vaše”, leve in desne dovolj najlepše

priča množično včlanjevanje ljudi

v Modri zbor (www.modrizbor.si).

Samo v mesecu septembru se je

včlanilo okrog 150 ljudi. Pa ne samo

iz naše občine. Imamo prijave iz cele

Slovenije, zdomce, mlade, starejše,

delavce, kmete, študente, izobražence,

upokojence...

Kaj je Modra lista Antona Štihca?

Modri zbor je kot že rečeno gibanje

civilne družbe, ki pa na letošnjih volit-

vah ne sodeluje. Usmeritve Modrega

zbora bo na letošnjih volitvah zasto-

pala “Modra lista Antona Štihca”. Tako

smo, za mojo župansko kandidaturo,

kot za kandidaturo Modre liste Antona

Štihca v vseh treh volilnih okrajih, v

skupno 24 urah zbiranja zbrali dovolj

veliko podporo občanov (zbrani pod-

pisi podpore), ki so to podporo morali

osebno potrditi na Upravni enoti.

Izkoriščam to priložnost in se vsem, ki so si vzeli čas in prišli to podporo podpisat, iskreno zah-valim. Vaša podpora nam pomeni, da so naše usmeritve prave.

Kaj bi bralcem povedali pred volitvami?

Vsem občankam in občanom se za

dosedanje sodelovanje v mandatu

2006-2010 toplo zahvaljujem. Vesel

sem bil vsake vaše pobude, predloga,

pa tudi kritike, ki so nas usmerjale v

pravo smer.

Izhajam iz delavske družine in starša

sta me naučila, da se do rezultatov da

priti le s trdim, poštenim in odgov-

ornim delom. Da bom delal tako, sem

vam obljubil pred štirimi leti. Takrat

ste mi naklonili zaupanje. Povsem isto

vam obljubljam tudi za v bodoče in

vesel bom če mi boste naklonili zau-

panje tudi tokrat. Upam seveda tudi,

da sem s svojim delom vaše zaupanje,

ki ste mi ga namenili z izvolitvijo za

župana leta 2006, upravičil.

Vse volivce vabim, da 10. oktobra

2010 izkoristijo priložnost in pridejo

na volitve ter podprejo kandidata za

župana oz. Mestni svet, ki se jim zdi

najprimernejši. Vsem, ki boste svojo

podporo namenili meni ali Modri listi

Antona Štihca, se zahvaljujemo.

Ključni projekti v mandatu 2010-2014 se nanašajo na:

1. RAZVOJ TEMELJEČ NA ZNANJU • razvoj informacijske družbe (širokopasovne optične

povezave do vseh),

• razvoj izobraževalno-raziskovalne infrastrukture (še več

visokošolskih in poklicnih programov),

• vzpostavitev fonda za profesorski in deficitarni kader,

• vlaganja v ljudi (zlate štipendije MO MS, vseživljenjsko

izobraževanje, mladim približati dodatno izobraževanje).

2. POCENITI ŽIVLJENJE V OBČINI: • uvedba enotne kartice »Sobočanka« - z njo popusti pri:

vstopih na kulturne in zabavne prireditve, v rekonstruiran

bazenski kompleks, nove garažne hiše, na primestnih avto-

busnih linijah…,

• znižati stroške ogrevanja – uvedba sistema cenejšega daljin-

skega ogrevanja za celotno občino, nove geotermalne vrtine,

• nudenje zemljišč za ureditev vrtov,

• subvencioniranje predšolske vzgoje,

• sofinanciranje izobraževalnih programov,

• brezplačne vstopne točke do interneta,

• financiranje obveznega zdravstvenega varstva,

• občinske enkratne denarne pomoči.

3. ZAGOTOVITI ČIM BOLJŠO VARNOST OBČANOM (zdravstveno, socialno

in splošno):

• ukrepi za zdravo in zeleno občino, izvedba ambientalnih

kotičkov in otroških igrišč,

• nakup gasilske avto lestve in druge opreme,

• urejanje vodonosnikov za zaščito pred poplavami,

• sanacija kanalizacijskega sistema,

VOLILNI PROGRAM2010 - 2014

Prepričani smo, da je naš slogan BodiMo Modri - ZDrUŽiMo Moči! prava pot za nadaljnji razvoj naše mestne občine.

11

• skrb za neoporečno pitno voda,

• izboljševanje varnosti v cestnem prometu,

• izgradnja novih kapacitet za varstvo predšolskih otrok,

• dnevni center za starejše občane,

• servis za pomoč starejšim,

• odstranjevanje ovir za invalide,

• povečava stanovanjskega fonda za socialno ogrožene,

mlade družine in perspektiven kader,

• podpora javnemu delu,

• ustanovitev fonda za socialno najbolj ogrožene in pomoči

potrebne.

4. CELOSTEN RAZVOJ OBČINE • uredili bomo nova območja za pozidavo,

• krajevna jedra urejali kot mesta srečevanj in druženj,

• nadgrajevali športno rekreacijske centre,

• nadaljevali z izgradnjo širokopasovnih-optičnih povezav v

primestnih naseljih,

• povezovali naselja s kolesarskimi potmi.

5. DRUŽBENE DEJAVNOSTI-KULTURA, ŠPORT, TURIZEM, MLADI: • zamenjava kotlovnic in prehod na alternativne vire ogre-

vanja v vseh OŠ in vrtcih,

• na strehah javnih objektov postavitev fotovoltaičnih

elektrarn,

• v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012

priprava programa in zagotovitev infrastrukturnih pogojev

za izvedbo le-teh,

• izgradnja novih športnih površin, igrišč,

• nadaljevanje projekta športno rekreacijski center Fa-

zanerija – v sklopu 1. faze (energetika) bomo: izgradili dve

novi geotermalni vrtini, dogradili strojnico za bazenske

površine, rekonstruirali olimpijski bazen, izgradili pokrite

kopališke kapacitete. Projekt bomo dopolnili z izgrad-

njo atletskega stadiona predpisanih dimenzij. Izgradili

večnamenski športni prostor,

• poskrbeli bomo za enotno turistično promocijo občine,

• razvijali bomo športni, kongresni in kulturni turizem,

• obnavljali obstoječe in postavljali nove kulturne spome-

nike,

• izvedli bomo nove označbe do pomembnejših objektov v

mestu,

• društvom in organizacijam bomo preskrbeli prostore,

• sofinancirali bomo kulturne, socialne in športne pro-

grame,

• zagotovili bomo nove, večje prostore za mlade (mladinski

center).

6. PROMET, PROSTOR, KOMUNALA, ENERGETIKA: • gradili bomo južno, vzhodno in zahodno obvoznico,

• gradili bomo nov podvoz na Panonski ulici,

• gradili bomo protihrupne pregrade ob celotni železniški

trasi v mestu in naseljih blizu proge,

• gradili bomo nadvoz južne obvoznice nad železniško

progo,

• gradili bomo podhod (za kolesarje in pešce) iz Bakovske

ceste na Čopovo,

• gradili bomo nove rondoje: na južni obvoznici-Bakovska,

Panonska (Bakša), na Vzhodni obvoznici-Noršinska in SOIC I in II

• rekonstruirali bomo nekatera križišča v krožišča: Lend-

avska-uvoz k Hoferju, Lendavska – uvoz k XAL, Wolford

(SOIC II), Bakovska- Cankarjeva-Gregorčičeva, Kocljeva-

Slomškova, Kopališka-Ciril Metodova, Gederovska-Gorička,

Ulica Arhitekta Novaka-Gregorčičeva, Grajska-Slovenska-

Lendavska

• rekonstruirali bomo križišča in ulice: Gajeva-Gederovska,

Gregorčičeva-Staneta Rozmana, Slomškova-Mojstrska,

Tišinska-cesta do Agroservisa, Mojstrska ulica, del

Kopališke, Kopališka- Markišavska itd…

• uredili bomo razširitev z zavarovanjem križanja ceste

Markišavci-Polana z železniško progo,

• izgradili bomo nove kolesarske povezave: ob Markišavski

cesti (od TC Merkur do Markišavec), v smeri Noršinec, od

Rakičanskega parka do Jezer, povezava Krog-Bakovci-

Dokležovje, povezava Kupšinci - sosednja občina,

• 550 novih podzemnih parkirnih mest (Mercator, ob se-

danji in novi avtobusni postaji, za Šopingom),

• 450 nadzemnih parkirnih mest (ob Kocljevi, ob Len-

davski blokih, ob železniški postaji, med Bakovsko ulico in

železniško progo, v Severni obrtno industrijski coni - SOIC II.),

• organizirali bomo izposojevalnica koles (rent a bike),

• izvedli bomo nove linijske povezave Sobočanca in uvedli

nova postajališča,

• avtobusno postajo bomo preselili k železniški postaji,

• gradil se bo poslovno stanovanjski kompleks v središču

MS (ob avtobusni postaji),

• gradil se bo nov poslovno trgovski center MERCATOR v

centru MS,

• gradila se bo nova vojašnica,

• nove prostorske ureditve (OPPN-ji za območja): severni

del mesta, ob železniški postaji, ob Gregorčičevi ulici, med

Mojstrsko in Staro ulico, južno od župnišča, v Rakičanu

(zemljišča Panvite), Opleter, Berek, itd.…

• rekonstruirali se bodo sistemi kanalizacije, vodovoda,

toplovoda (daljinskega ogrevanja), javne razsvetljave: do-

gradil osrednji in severni kanalizacijski kolektor,

• nova vodna zajetja v Krogu, nov vodohram, zamenjava

salonitnih vodovodnih cevi,

• razširili bomo toplovodno omrežje,

• gradili bomo vsaj dve novi geotermalni vrtini,

• zamenjali bomo vsa svetila v javni razsvetljavi (namestili

varčnejše),

• revitalizirali bomo vodotoka Ledavo in Mokoš.

7. POMOČ GOSPODARSTVU IN KMETIJSTVU: • nadaljnje komunalno opremljanje zemljišč,

• ustrezna prispevkovna politika,

• ugodnosti pri komunalnem prispevku,

• povezava družb z raziskovalno-izobraževalno sfero

• subvencionirali bomo kmetijsko pridelavo

• novi rastlinjaki za povrtnine, rastline…. ogrevani z geo-

termalno energijo

8. INFORMIRANJE IN DOSTOP DO PODATKOV: • nadaljevanje celovitega informiranja in nudenjem javnih

podatkov občanom (i-občina).

12

Zahodna in južna obvoznica

Poslovno stanovanjski kompleks pri knjižnici (danes gramozirano parkirišče)

območje novega poslovno trgovskega centra Mercator - pogled iz Ulice Arhitekta novaka

območje novega poslovno trgovskega centra Mercator (območje bivšega kompleksa Potrošnik)

13

Vzhodna obvoznica – območje med Bakšo, Muro in Bliskom Vzhodna obvoznica – območje od Bliska, čistilne naprave, nove ekonomske šole in Soic

Vzhodna obvoznica – območje priključitve vzhodne obvoznice na rondo pri čardi

Variantna rešitev razvoja severnega dela mesta M. Sobota (med Kopališko, reko Ledavo in Lendavsko ulico) – skupina arhitekta Aleksandra Saše ostana (1)

Variantna rešitev razvoja severnega dela mesta M. Sobota (med Kopališko, reko Ledavo in Lendavsko ulico) – skupina arhitekta Aleksandra Saše ostana (2)

14

mag. radovan Žerjav, poslanec državnega zbora rS, predsednik SLS

Z g. Antonom Štihcem sem imel

vseskozi, še pred mojo politično potjo,

še posebej pa med ministrovanjem in

sedaj kot poslanec, odlične odnose.

Skozi to sodelovanje sem ugotovil,

da je vztrajen, odločen, iznajdljiv,

odgovoren in da je preprosto priprav-

ljen storiti vse za našo Mestno občino

Murska Sobota. Med dosedanjim

županovanjem si je nabral ogromno

izkušenj, ki jih je prav gotovo smiselno

izkoristiti. Zato menim, da je potrebno

na volitvah za župana podpreti g.

Antona Štihca, ker je to preprosto

najboljša izbira.

Miroslav Györek, poslanec državnega zbora rS

Murska Sobota in celotna pomur-

ska regija sta v preteklosti doživeli

žalostno propadanje in nazadovanje

v razvoju z nepotrebnim uničenjem

naših odličnih podjetij kot so Mura,

Pomurka, Radenska…itd., ki so zago-

tavljala Prekmurcem delo in zaslužek

in človeka dostojno življenje. Ob po-

gledu na listo kandidatov za župane

MO MS žal ponovno vidimo kandidate

prav tistih političnih strank (LDS, SD,

SDS), ki so sodelovale pri takšnem

nečednem in za Prekmurje škodljivem

početju. Zato v mojem lastnem imenu

kot prekmurski poslanec Državnega

zbora in v imenu Slovenske Naciona-

lne Stranke (SNS) podpiram neod-

visnega kandidata za župana Antona

Štihca, ki nas je s svojim dosedanjim

delom in njegovimi načrti razvoja

MO MS dokazano prepričal, da je

pravi človek za to odgovorno funkcijo

župana v dobro vseh Sobočank in

Sobočancev in Prekmurcev. Njegovo

dosedanje delo nam tudi v teh kriznih

časih vliva upanje na boljši jutri. Mis-

lim, da nikakor ni čas, da bi si lahko v

takšnem trenutku privoščili tveganje

in ponovne prazne obljube za izvolitev

tistih, ki so nas že nekoč pustili na

cedilu.

Tudi SNS kot stranka nastopa na

lokalnih volitvah za mestne svetnike,

kajti zavedamo se, da bo bodoči

župan potreboval tvorno in kon-

struktivno podporo naših svetnikov v

mestnem svetu MO MS in zato vabimo

vse občane MO MS, da se udeležijo

bodočih lokalnih volitev in dajo svoj

glas tistemu, ki mu zaupajo.

red. prof. dr. cvetka hedžet toth, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Prof. dr. Hedžeth Toth je bila zelo

aktivna pri vseh protestih v podporo

delavcem MURA d.d.

Anton Štihec - drža poštenosti in

solidarnosti

Vsekakor je štiriletno obdobje

županovanja dipl. inž. Antona Štihca

zelo uspešno in osebno mu moram

iskreno čestitati za njegovo priza-

devanje za blagor ljudstva. Najprej

že njegov odnos do nas, volivcev.

Res je, da ko kandidiramo na kakšni

strankarsko-politični listi, ker je to zdaj

načelo parlamentarne demokracije

v Sloveniji, pa od trenutka, ko smo

izvoljeni, delamo in se zavzemamo

za vse, prav vse, brez izjeme. Po

pogovorih z županom mi, ki smo iz

univerzitetno-akademskih krogov in

po poreklu iz Prekmurja, sploh nismo

mogli ugotoviti, kakšno je njegovo

politično poreklo, in smo ga morali

zato kar naravnost vprašati. In to je

vsaj mene zelo pozitivno nagovorilo in

županu dajem vse priznanje.

Županova drža je bila najprej izrazito

solidarnostno-socialna. Kot vrhunsko

izobražen intelektualec premore še

izjemno redkost nas intelektualcev,

namreč ljudskost, ki je samo drugo

ime za solidarnost.

Kaj pomeni biti solidaren? Tu seveda

govorim o županovi občutljivosti za

etično-vrednostno naravnanost in

o tem, da je solidarnost druga plat

pravičnosti.

S temi mislimi želim, najprej osebno,

v svojem imenu pospremiti našega

zdajšnjega župana Štihca na pot k

novemu »županovanju« in volivce

pozivam, da mu, tako kot jaz, izrazijo

zaupnico in podporo. Hrabro!

Jožef horvat, bivši poslanec državnega zbora rS

S soboškim

županom

Antonom

Štihcem

sva v letih

2004 -

2008, ko

sem bil edi-

ni koalicijski

PISMA POdPORE

15

poslanec iz Pomurja, zelo korektno

predvsem pa plodno sodelovala. Svoja

pričakovanja je vedno znal natančno

definirati, saj je tudi njegov cilj bil

vedno jasen. Pa naj je šlo za izgradnjo

nove ekonomske šole, glasbene šole

ali večjih infrastrukturnih objektov.

Kot nekdanji »muraš«, pa mu želim

izreči priznanje za njegovo krčevito

prizadevanje za Muro, za vsako Murino

delavko in delavca. Že dolgo vem, da

ima gospod Štihec rad občanke in

občane MO Murska Sobota in je tako

pravi in prvi za župana.

Mag. Dominik Šteiner, direktor MiKK

G. Antona Štihca pri kandidaturi za

župana podpiram, ker je dovzeten za

mladinsko problematiko in hkrati tudi

pripravljen na konstruktivno reševanje

aktualnih problemov s katerimi se

soočajo mladih v mestni občini.

Mladi danes predstavljajo eno najbolj

ranljivih skupin, zato je uresničevanje

mladinskih politik in krepitve vloge

mladih v družbi še toliko bolj

pomembno. Kot osnoven pogoj za

uresničevanje mladinskih politik in

krepitve vloge mladih v družbi pa

je potrebno zagotoviti primerno

in ustrezno infrastrukturo ter več

sredstev, s katerimi se lahko zagotovi

izboljšanje pogojev, ki vplivajo na

kvaliteto življenja mladih v občini.

Ludvik Zelko, Športna zveza Murska Sobota

Vso podporo dajem kandidatu za

župana g. Antonu Štihcu, saj so v

njegovih programskih izhodiščih zajeti

vsi segmenti športne dejavnosti.

Tudi v minulih obdobjih je pokazal

naklonjenost športnim dejavnos-

tim in ustvarjanju pogojev z novimi

športnimi objekti.

Njegove usmeritve nakazujejo, da

bodo izvajalci športnih programov v

Mestni občini deležni sredstev za so-

financiranje letnih programov športa,

posebno pozornost pa nakazuje v

izhodiščih za nadaljnjo izgradnjo

pomembnih objektov: atletski stadion,

ureditev kopaliških objektov in izgrad-

nja novih športnih površin.

Kot dolgoletni športni delavec cenim

njegovo delo in prizadevanja za na-

predek v športu.

Franc olaj, poveljnik GZ Mo Murska Sobota

Anton Štihec - človek s posluhom za

veliko odgovornost in humanitarno

delo

Gasilci GZ MESTNE OBČINE MURSKA

SOBOTA smo humanitarna orga-

nizacija, nestrankarska in politično

neopredeljena, ki prostovoljno skrbi

za požarno varnost in varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami

ter pomoči, ki so jo potrebni naše

občanke in občani MO M.SOBOTA.

Gasilske enote v naši mestni občini

so ene izmed boljše opremljenih s

tehnično opremo, ter opremo za delo

v sistemu zaščite, reševanja in pomoči,

kar dokazujejo naše številne interven-

cije.

Pri vsem tem delu, ne glede na čas,

pa ne bi bili tako uspešni, če nam

dosedanji župan mestne občine

Murska Sobota g. Anton Štihec ne bi

dajal veliko podporo in razumevanje.

Je tudi prvi odgovoren za naše delo

in opremljanje naših društev z opremo

za reševanje ljudi ter premoženja, za

kar se mu gasilci iz celotne MO M.

Sobota tudi zahvaljujemo. Ob vsaki

večji intervenciji, predvsem naravnih

nesrečah je prisoten, ter deli usodo z

nami.

Z gotovostjo trdim, da smo gasilci GZ

MO M. Sobota ponosni na zelo dobro

sodelovanje z dosedanjim županom v

sistemu zaščite, reševanja ter pomoči

v naši mestni občini, kar nam zavidajo

naši stanovski kolegi drugih gasilskih

zvez v regiji. Želimo si, da bi tudi na-

dalje v prihodnosti imel razumevanje

do našega prostovoljnega dela.

Prepričan sem, da ga bomo tudi v pri-

hodnje požrtvovalno ter vestno oprav-

ljali v dobrobit občank in občanov MO

Murska Sobota.

Miroslav topič, direktor nD Mura 05

V par besedah bom opisal moje

razmišljanje glede vloge MO MS in

župana pri razvoju našega kluba. Kot

prvo bi rad poudaril, da nikoli nisem

bil, nisem in ne bom član nobene

politične stranke. Vodenje kluba sem

prevzel ravno na prigovarjanje župana

g. Štihca, ki je pokazal, da mu ni vsee-

no, kaj se bo s klubom zgodilo. Ocenil

sem, da so njegovi nameni iskreni in

pošteni in zato sem tudi zasedel ta

vroči stol. Ker tudi meni ni vseeno,

kaj se bo zgodilo z vsemi temi otroki,

ki obiskujejo Nogometno šolo Mure

05, sem dobil upanje, da s skupnimi

močmi lahko klub popeljemo zopet na

prava pota.

Kdo bo bodoči župan v MO Murska

Sobota, bodo odločili volivci. Dejstvo

je, da občina rabi klub, tak klub, ki

bo ponos vsakega občana mestne

občine, širše tudi vsakega Pomurca.

Naj bo nedelja v Fazaneriji ob gle-

danju tekme zopet praznik za več kot

3000 gledalcev. Prav tako moramo

poskrbeti za nadaljevanje uspešnega

dela naše Nogometne šole, ki je dala

marsikaterega reprezentanta in se

bodo naši otroci rajši zadrževali na

naših nogometnih zelenicah, kot pa se

potikali po parkih. Po drugi strani rabi

klub za uresničitev take vizije župana,

ki bo podprl taka prizadevanja. In ne

glede na to, kdo bo nov župan v naši

občini, upam in pričakujem, da bo

pomoč vsaj taka, kot je bila do sedaj.

MOdRA LISTAAntonA ŠtihcA

1. VoLiLnA EnotA MUrSKA SoBotA

2. VoLiLnA EnotA MUrSKA SoBotA

Ludvik Zelko, višji org. športne rekreacije

Mateja Žižek, prof. zgodovine in pedagogike Miha Vid Lanščak, študent

Stanislav Prelec, ekonomski tehnikSimona čopi, dr. medicine

Milan Sapač, konfekcijski tehnik nastija trobina, študentka Vanja Lebar, univ. dipl. ped.

Angela novak, učiteljica

Darko Petrijan, univ. dipl. ekon., inž. strojn.

tomaž Dundek, gost.teh.

Danijela Kuhar, prof. mat. Stanislav Šernek, gost. teh. Kristjan Borovšak, prof. glasbene vzgoje

Elizabeta rožman, učiteljica

nikolaj Lanščak, dr. medicine

3. VoLiLnA EnotA PriMEStnA nASELJA

Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad. mag. Dominik Šteiner,

Dane Katalinić, prof. biologije in kemije

Suzana Varga, dipl. vzg.

Marjan Žekš, univ. dipl. ekon. nives cajnko, ekon. tehnikAnita Kovačič, dipl. inž. kem. tehn. Bojan Petrijan, univ. dipl. ekon., inž. el.

Jožica Viher, spec. javne uprave mag. znanosti

Na Modri listi Antona Štihca smo zbrani tisti, ki menimo,

da so delitve po ključu politične pripadnosti odveč.

Menimo, da smo v naši mestni občini VSI NAŠI in da

moramo držati skupaj, ker smo lahko le tako uspešnejši

in močnejši.

KLJUČNA VODILA VOLILNEGA PROGRAMA MODRE LISTE ANTONA ŠTIHCA:

KDO SMO? Delovali bomo:

1. Povezovalno in v interesu vseh občank in občanov

občine.

2. Sodelovali bomo z vsemi, ki razmišljajo širše in

so naveličani delitve na »naše« in »vaše«, »leve« ali

»desne«… Z vsemi, ki bodo s svojim znanjem, izkušnjami,

vizijami ali pa s svojo človeško podporo

prispevali k razvoju MO M. Sobota.

Zavzemali se bomo za:

1. Dvig življenjskega standarda občanov.

2. Na prvo mesto bomo vedno postavljali potrebe

človeka – občana.

3. V mestnem svetu MO M. Sobota bomo zagovarjali take

odločitve, ki bodo pocenile življenje v MO

Murska Sobota.

4. Celostne, sodobne in dolgotrajne rešitve.

5. Občino bomo pomagali voditi tako, da se maksimizirajo

javne koristi za prebivalce in ne da se

maksimizira dobiček – profi t.

6. Ustvarjanje pogojev za dobro počutje občanov.

7. Ustvarjanje prijazne občine za vse starostne skupine in

invalide, ter za okolju prijazne posege v

prostor.

LISTALISTALISTAM DRAM DRAM DRAM DRAM DRAM DRA 11

1

Naro

čn

ik: A

nto

n Š

tih

ec in

Mo

dra

lis

ta A

nto

na Š

tih

ca N

akla

da: 720

0 T

isk: T

iskarn

a K

LA

R

2 3

4 5 6 7

1

5 6 7 8 9

1

5 6 7 8 9

2 3 4

2 3 4