Novice društva Vita

Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave

www.vita-poskodba-glave.si

Elektronska pošta: drustvo.vita92@gmail.com

1/2014

2

Kazalo vsebine

1 Aktivnosti v dnevnem centru društva Vita .......................................................................... 3

1.2 Obisk tujcev iz programa CMEPIUS ..................................................................................... 5

2 Predavanja, sestanki in ostali dogodki .............................................................................. 7

2.1 Enneagram osebnosti ............................................................................................................. 7

2.2 Srečanje znanje nas povezuje ................................................................................................. 8

2.3 Seminar kako spremeniti življenjski slog .............................................................................. 8

2.4 Otvoritvena razstava slik naše članice gospe Alenke Mušič.................................................. 8

3 Strokovni članek: Ko udari možganska kap ..................................................................... 10

3.1 Atrijska fibrilacija ................................................................................................................ 10

3.2 Dejavniki tveganja za atrijsko fibrilacijo ............................................................................. 11

3.3 Zgodnje odkrivanje atrijske fibrilacije ................................................................................. 11

3.4 Drugi pomembni dejavniki tveganja za naše zdravje ......................................................... 12

Kazalo slik

Slika 1: Keramični krožniček okrašen s čipko ........................................................................... 3

Slika 2: Origami izdelek ............................................................................................................. 4

Slika 3: Keramična delavnica z gosti iz tujine ........................................................................... 5

Slika 4: Skupinska fotografija v dnevnem centru z gosti iz tujine ............................................. 5

Slika 5: Fotografija pred Postojnsko jamo z gosti iz mednarodne izmenjave ........................... 6

Slika 6: Skupinska slika s partnerji iz mednarodne izmenave na Bledu .................................... 6

Slika 7: Enneagram osebnost ..................................................................................................... 7

Slika 8: Slike Alenke Mušič ....................................................................................................... 8

Slika 9: Slika Alenke Mušič – zimska idila ............................................................................... 9

Slika 10: Slika Alenke Mušič - narava ....................................................................................... 9

Slika 11: Slika Alenke Mušič - zasnežena pokrajina ............................................................... 10

3

1 Aktivnosti v dnevnem centru društva Vita

V dnevnem centru so potekale različne aktivnosti in delavnice. Vsako jutro smo s člani imeli

telovadbo pri kateri smo se razgibali in dan začeli športno. Čez dan so potekale psihološke

delavnice, ki so bile obarvane z različnimi igrami, katere so člane spodbujale k miselnimi

aktivnostmi in izražanju. Na takih delavnicah so člani poskušajo pisati z obema rokama,

dokončevali so pregovore ter se pogovarjali o njihovem pomenu. Možgane so zaposlili z

reševanjem ugank, tudi matematičnih . Igrali so se z dokončevanjem besed, naštevanjem

živali, pisali so rime, sestavljali besedil, …

Z logopedskimi vajami so člani utrjevali izgovorjavo. Mesec januar pa so obeležile dve

delavnici nad katerimi so bili člani najbolj navdušeni in pri katerih so nastali izdelki, na katere

smo vsi na društvu zelo ponosni. Člani so na delavnici keramike ustvarjali čudovite krožničke

katere so okrasili z vzorcem čipke.

Slika 1: Keramični krožniček okrašen s čipko

Naslednja delavnica, ki je požela ogromno navdušenja je bila delavnica Origami. Origami je

japonska umetnost in temelji na zgibanju oziroma prelaganju papirja. Papir se v določeno

skulpturo. Beseda origami izhaja iz japonske besede orikami. Ori pomeni prelaganje, kami pa

papir. Načrti za origame so zapisani v diagramih. Pri tej delavnici smo izdelovali rožice,

škatlice in ptičke. Izdelki origami krasijo društvo Vita.

4

Slika 2: Origami izdelek

5

1.2 Obisk tujcev iz programa CMEPIUS

Januar je bil obarvan z pripravo na prihod tujcev v okviru programa CMEPIUS. V znak

dobrodošlice smo jim naredili darilca; spekli medene piškote, ki smo jih nato polagali v

kozarce na katerih smo naredili vitraže z slikico čebelice Maje. Javni zavod CMEPIUS

(Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in

usposabljanja), je inštitucija Evropske unije, ki deluje na področju izobraževanja in

usposabljanja. Podpira neformalno izobraževanje. Namenjen je ljudem z motnjami. V okviru

programa, katerega koordinira društvo Vita, poteka mednarodna izmenjava partnerjev.

Izmenjava partnerjev poteka v Sloveniji in v tujini. Januarja smo gostili predstavnike iz

Anglije, Cipra in Turčije. Z gosti iz tujine smo preživeli en teden. V dopoldanskih urah smo v

dnevnem centru ustvarjali, pletli košare iz vrbovih vej, poslikavali svilene rute, izdelovali

izdelke iz gline. Ob prijetnem druženju smo se sproščali ob glasbenih in plesnih delavnicah.

Slika 3: Keramična delavnica z gosti iz tujine

Slika 4: Skupinska fotografija v dnevnem centru z gosti iz tujine

6

V popoldanskih urah pa smo goste iz mednarodne izmenjave gostili in jim razkazali lepote

Slovenije.

Slika 5: Fotografija pred Postojnsko jamo z gosti iz mednarodne izmenjave

Slika 6: Skupinska slika s partnerji iz mednarodne izmenave na Bledu

Polni prijetnih in lepih vtisov smo se razšli.

7

2 Predavanja, sestanki in ostali dogodki

V mesecu januarju so nas obiskali novinarji iz RTV Slovenija ki so z nami posneli

dogajanje v Dnevnem centru in osebne zgodbe članov za oddajo Dobra ura.

2.1 Enneagram osebnosti

V mesecu januarju smo s člani društva Vita izdelali osebni enneagram. Namen

izdelovanja enneagrama je bil natačno spoznati sebe. Enneagram je izpeljanka iz

grške besede in pomeni nekaj napisati in pripraviti. Preučuje pa 9 med seboj

povezanih tipov osebnosti. Za posameznika je pomembno, da ve kateremu tipu

osebnosti spada zaradi česa se bolj razume in lažje razvija.

Slika 7: Enneagram osebnost

Vir: spletna stran: http://www.canadianenneagram.ca/enneagram/

8

2.2 Srečanje znanje nas povezuje

Januarja smo se udeležili srečanja Znanje nas povezuje. Namen srečanja je

omogočiti prostor za druženje, povezovanje in mreženje članic za uspešnejšo

delovanje organizacij. Cilji srečanja so prejeti informacije s strani članic mreže

MINVOS glede dosedanje prehojene poti in skupaj začrtati delo mreže za vnaprej.

2.3 Seminar kako spremeniti življenjski slog

Udeležili smo se seminarja »Kako spremeniti življenjski slog«, ki je potekal v hotelu

Mons, delavnico pa je vodila Milenka Poljanec Bohinec, višja medicinska sestra, prof.

soc. ped., zaposlena v UKC, oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne

bolezni kod edukator bolnikov s sladkorno boleznijo. Je vodja podiplomskega

usposabljanja – izobraževanja s področja oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo za

medicinske sestre in zdravstvene vzgojitelje, ki se ukvarjajo z vzpostavitvijo in

izvajanjem edukacije bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Namen usposabljanja

je bil pripravljen tako, da so se udeleženci, sodelavci nevladnih organizacij, lahko

naučili kako svetovati ljudem, da bodo ti lažje uvedli spremembe in drugačne

vedenjske navade v svoje vsakdanje življenje.

2.4 Otvoritvena razstava slik naše članice gospe Alenke Mušič

Naša članica Alenka Mušič je v mesecu januarju imela otvoritveno razstavo svojih

slik. Slike si lahko ogledate v prilogi in na naši spletni strani: http://www.vita-

poskodbe-glave.si/page/aktualno/novice. Vse slike so tudi na prodaj. Vse, ki bi jih

nakup slik zanimal, nas lahko kontaktirate na telefonski številki: 040/ 455 041, 01/

565 87 96.

Slika 8: Slike Alenke Mušič

9

Slika 9: Slika Alenke Mušič – zimska idila

Slika 10: Slika Alenke Mušič - narava

10

Slika 11: Slika Alenke Mušič - zasnežena pokrajina

3 Strokovni članek: Ko udari možganska kap

Ker pri zvišanem krvnem tlaku najpogosteje ne občutimo nobenih težav, bolezen

zlahka zanemarimo. Bolezen zato imenujemo tihi ubijalec, ker nezdravljen zvišan

krvni tlak pomeni povečano tveganje za srčno ali ledvično bolezen ali za možgansko

kap. Bolezni srca in ožilja ter možganska kap so najpogostejši ubijalci v današnjem

času. Dobra novica je, da lahko zvišan krvni tlak učinkovito znižamo in preverjamo.

3.1 Atrijska fibrilacija

Najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih je atrijska fibrilacija. Atrijska

fibrilacija kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. V Sloveniji

možganska kap letno prizadene okoli 4.200 ljudi, od teh jih tretjina utrpi trajno

motorično in/ali kognitivno oviranost, tretjina pa jih v letu dni umre. Pri atrijski

11

fibrilaciji gre za popolnoma kaotično krčenje oziroma migetanje preddvorov (atrijev),

kar pokaže neredni srčni utrip z nihajočo frekvenco, ki lahko doseže tudi do več

impulzov na minuto. Gre za nenormalne električne aktivnosti v atrijih, običajno v

levih. Zaradi migetanja preddvorov lahko v avrikuli zastaja kri, kar občutno poveča

nevarnost nastajanja strdkov. Ti strdki lahko po sistemskem krvnem obtoku odletijo v

možgane (in povzročijo možgansko kap), v nogo (ishemična ogroženost leve spodnje

okončine) ali kamor koli drugam v telesu. V vseh teh primerih je treba nemudoma

poiskati zdravniško pomoč.

3.2 Dejavniki tveganja za atrijsko fibrilacijo

• povečan krvni tlak ali arterijska hipertenzija,

• zadebeljena srčna mišica,

• srčno popuščanje, ki do petkrat poveča možnost za nastanek AF,

• okvare srčnih zaklopk,

• starost,

• sladkorna bolezen (povišan krvni sladkor).

Med poglavitnimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni so poleg naštetih še

visoka vrednost holesterola v krvi, tobačni dim, čezmerna telesna teža, pomanjkanje

telesne aktivnosti in neuravnotežena prehrana. Da bi zmanjšali ogroženost zaradi

AF, priporočamo uživanje sadja in zelenjave vsaj petkrat na dan, vsaj 30minut

telesne vadbe dnevno, manj soli v prehrani, izogibanje pred pripravljeni hrani,

opustitev kajenja in vzdrževanje optimalne telesne teže.

3.3 Zgodnje odkrivanje atrijske fibrilacije

Znaten odstotek zbolelih z atrijsko fibrilacijo neenakomernega srčnega ritma sploh ne

čuti ali zazna, zato pri njih odkrijejo atrijsko fibrilacijo povsem naključno. Do

nedavnega je veljalo, daje možno atrijsko fibrilacijo odkriti le neprofesionalnih

napravah pri specialistih, kar pa je lahko velikokrat mnogo prepozno. Danes obstaja

merilnik krvnega tlaka s funkcijo ‒ posebno tehnologijo, ki lahko odkrije atrijsko

fibrilacijo. Merilnik Microlife BP A200 Afib, ki omogoča takšno preventivno

diagnosticiranje, je namenjen tako profesionalni uporabi kakor tudi individualni

12

uporabi. Poleg tehnologije Afib merilnik odlikuje tudi tehnologija MAM, ki zagotavlja

visoko natančnost in zanesljivost s pomočjo inteligentnega avtomatiziranega izračuna

povprečja treh meritev. Po oceni BritishHypertensionSociety ima oznako A/Aza

vrhunsko natančnost in enostavno uporabo.

3.4 Drugi pomembni dejavniki tveganja za naše zdravje

Že v enem od prejšnjih odstavkov smo omenili tudi druge najpogostejše dejavnike

tveganja za naše zdravje. Med njimi so najpogostejši povišane ravni

sladkorja,holesterola in trigliceridov. Kako pogosto si merite omenjene vrednosti? Kaj

te vrednosti pomenijo? Zvišana raven holesterola je pomemben vzrok srčno-žilnih

bolezni. Težave nastanejo, ko je raven holesterola v krvi previsoka

(hiperholesterolemija) in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo

ateroskleroza. Vrednost holesterola v krvi nam pove, kakšno je naše tveganje za

bolezni srca in ožilja ter za aterosklerozo. Predvsem so dejavniki tveganja za razvoj

bolezni srca in ožilja ter nivo holesterola pomembna informacija, kolikšna je naša

stopnja ogroženosti za obolenja. Ali poznamo in spremljamo naše vrednosti

holesterola? Glukoza je najenostavnejši in najbolj pomemben sladkor v človekovem

organizmu. Njegova koncentracija v krvi pa je eden od pomembnejših kazalcev,ki

kažejo na zdravje našega telesa. Pri zdravem človeku naj bi znašala raven glukoze v

krvi na prazen želodec 4–6mmol/l. Za ustrezno raven in nadzor nadglukozo ter za

čim manjša nihanja skrbijohormoni v telesu. Z redno samokontrolo krvnega sladkorja

se lahko vnaprej izognete akutni motnji v presnavljanju in se zaščitite pred

posledicami diabetičnih obolenj. Samokontrola je zlasti pomembna za sladkorne

bolnike, prav tako pa tudi kot preventiva za vse nas. (Ko udari možganska kap, ne

izbira…, maj 2012, str. 53)