Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Vzroki za slabšanje zdravja jelkein možnosti za izboljšanje

Dušan Jurc 1), Niko Torelli 2), Tine Grebenc 3), Nikica Ogris 4), Maja Jurc 5)

1) doc. dr. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2) prof. dr.dr. h.c., Skaručna 26a, 1217 Vodice, SLO 3) dr. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 4) dr. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 5) prof. dr. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Rožna dolina, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO

Predstavljeno na: XXVII. GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI. OHRANITVENO GOSPODARJENJE Z JELKO, 2. - 3. april 2009, Dolenjske toplice

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

LETO Bolezni Divjad Drugo Imisija Plaz, usad

Poškodbe zaradi dela v gozdu

Požar SnegVarstvenosanacijske sečnje

Veter Žled Žuželke Skupaj

1995 44.859 178 82.362 19.295 254 7.073 213 985 11.020 22 27.214 193.4741996 33.618 16 63.969 6.359 138 7.023 136 13.977 4.951 4.617 10.168 144.9721997 31.337 49 56.393 4.788 237 7.767 105 4.040 14.058 23.661 5.088 147.5241998 34.916 84 62.899 4.690 544 9.465 77 3.403 6.482 5.406 4.876 132.8411999 22.390 27 55.207 1.748 644 10.088 132 3.938 11.644 1.267 1.966 109.0522000 21.622 111 58.507 1.985 169 9.688 125 1.122 9 6.183 498 4.604 104.6232001 25.842 229 53.648 1.570 299 8.351 133 490 6.872 407 4.223 102.0642002 27.739 289 68.682 2.398 95 8.153 81 590 7.817 288 42.257 158.3892003 26.208 213 59.956 915 25 7.211 394 1.147 2 11.576 185 18.455 126.2872004 29.977 54 56.337 1.513 69 5.736 87 857 14.505 54 29.725 138.9132005 27.608 40 55.813 1.430 147 6.652 47 675 19.311 321 18.326 130.3702006 24.840 46 53.457 1.472 338 8.976 124 559 10.043 97 9.837 109.7892007 28.777 47 54.657 1.233 87 5.812 29 6.754 4.991 1.668 6.661 110.715

Skupaj 379.734 1.383 781.887 49.396 3.047 101.993 1.683 38.536 11 129.453 38.491 183.398 1.709.014

Povp. 29.210 106 60.145 3.800 234 7.846 129 2.964 5 9.958 2.961 14.108

Sanitarni posek jelke od 1995 do 2007 po vzrokih (v m3)

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Sani

tarn

i pos

ek (m

3 )

Drugo

Delo v gozdu

Imisija

Požar

Plaz, usad

Žled

Sneg

Veter

Divjad

Bolezni

Žuželke

Sanitarni posek jelke od 1995 do 2007 po vzrokih (v m3)

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Sanitarni posek jelke v Sloveniji v obdobju 1995-2007 po GGE

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Glive v obarvani jedrovini

Bjerkandera adusta Armillaria cepistipes Penicillium chrysogenum P. minioluteum

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Obarvana (in trohneča) jedrovina se širi od spodaj proti vrhu, laghko pa tudi od zgoraj navzdol, predvsem takrat, ko je v krošnji prisotna bela omela. Pri močno poškodovanih krošnjah se običajno iz jedrovine obarvanost širi v beljavo.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Determinirane glive v obarvani jedrovini jelke Alternaria sp. Amylostereum areolatum Amylostereum chailletii Armillaria cepistipes Ascocoryne sp. Bisporella citrina Bjerkandera adusta Bjerkandera sp. Cadophora malorum Capronia sp. (cf. C. coronata) Cladosporium sp. Coprinus/Coprinellus sp. Davidiella tassiana (Cladosporium herbarum) Fomes fomentarius Fomitopsis pinicola Hericium erinaceum Leptodontidium sp. (cf. Leptodontidium elatius) Mollisia sp. (cf. M. melaleuca) Neonectria ramulariae / Cylindrocarpon didymum Penicillium chrysogenum complex Penicillium glabrum Penicillium sp. (cf. P. minioluteum) Phellinus hartigii Pholiota sp. Sarea sp. Sistotrema brinkmannii Trametes gibbosa Trametes versicolor Trichoderma atroviride Umbelopsis isabellina

V obarvani jedrovini so prisotne

značilne glive, ki razgrajujejo les

(npr. iz rodov Amylostereum,

Armillaria, Bjerkandera, Fomes,

Fomitopsis, Hericium, Phellinus,

Pholiota, Trametes) in splošno

razširjene mikroglive (npr. številne

vrste iz rodov Alternaria,

Cladosporium, Penicillium,

Trichoderma itd.). Ugotovljene glive

so vzrok za obarvanje in razgradnjo

lesa jedrovine debel.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Bakterije v lesu niso bile determinirane

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Jelova omela (Viscum abietis (Wiesb.) Fritsch) povzroča odmiranje vej in skoznje prodirajo glive v jedrovino debla.

Poleg tega povečuje sušni stres in okužena drevesa pogosteje napadejo jelovi podlubniki kot neokužena.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Pityokteines spinidensPityokteines curvidensCryphalus piceaePityokteines vorontzowi

M. JURC

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute Sanacija sečišča v jelovem sestoju, Kočevje, 2002

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

PityokteinesPityokteines spinidensspinidens(Reitter)(Reitter)-- ostrozobi jelov lubadarostrozobi jelov lubadar

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Pityokteinescurvidens(Germar,1824) - krivozobi jelov lubadar

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Pityokteines vorontzowi(Jacobson, 1895) –Voronzowov jelov lubadar

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Cryphalus piceae(Ratzeburg)

- zrnati jelov lubdar

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

P. spinidens je bil prisoten v 58 %, C. piceaev 32 %, P. vorontzovi v 5 % ter P. curvidens v 5 % vzorcev.

Glede na del debla je bila vrsta P. spinidens edina prisotna v prvi in drugi tretjini debla, v zgornji tretjini pa skupaj s P. curvidens (17 %) in C. piceae (41 %). Vrsta P. curvidens se je pojavila v zgornji tretjini debla, vrsta P. vorontzovi pa v vejah. Vrsta C. piceae (79 %) se je pojavila v zgornji tretjini debel in v vejah skupaj s P. vorontzovi (21 %).

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Krivonoga jelova uš (Cinara curvipes Peck) je nova, invazivna vrsta pri nas. Kako bo vplivala na zdravje jelke še ni jasno.

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute

Povečevanje deleža trohneče jedrovine debel pri posekunavadne jelke in povečane sanitarne sečnje zaradi namnožitvejelovih lubadarjev zahtevajo spremembe načinov gospodarjenjaz jelovimi gozdovi.

V močno prizadetih sestojih z ozirom na prisotnostpovzročiteljev poškodb uporabimo različne ukrepe zazmanjševanje njihovega vpliva: • zgostiti sklep krošenj v sestojih z jelovo omelo• prezračiti sestoje z veliko prisotnostjo jelovega raka

Za preprečevanje pojava obarvane in trohneče jedrovine je predvsem pomembno: • preprečevanje poškodb debel in korenin• zatiranje jelove omele• predčasen posek poškodovanih jelk (tudi z redko krošnjo)