časopis za razvoj nevladnih organizacij v PodravjuŠt.6, december 2011

naklada: 31.000 izvodovwww.nevladna.org

Dovolj Butal?

Manj hrane v koš med prazniki

» 2 » 5 » 6

Osmi slovenski kongres prostovoljstvaPredstavniki prostovoljskih organizacij, nacionalnih in lokalnih oblasti ter drugi posamezniki, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, so se 5. in 6. decembra zbrali v Mariboru, na osmem Slovenskem kongresu prostovoljstva, z naslovom S prostovoljstvom spreminjamo svet - Izzivi prostovoljstva v sodobni družbi.

Kaj je karnizem?

Bojan Golčar

Akcija Vsak dan novinar – en dan ne-vladnik, ki je v organizaciji regionalnih stičišč NVO ter CNVOS potekala skozi vse leto, je imela namen spodbujati sode-lovanje med nevladnimi organizacijami in mediji. Da bi v praksi spoznali delo v nevladnih organizacijah so NVO novi-narje povabile, da se za en dan vključijo v njihovo delo. Pozivu se je odzvalo 38 novinarjev in novinark, ki so prispevke objavili v tiskanih in elektronskih medijih ter na spletni strani pobude Moja druž-ba. Novembra je na omenjenem sple-tnem naslovu potekalo javno glasovanje za najbolj povedni novinarski prispevek, nagrade pa so bile podeljene na zaključni prireditvi 29. novembra v ljubljanskem Centru kulture Španski borci.

V akciji sta sodelovala tudi dva podra-vska medija in sicer se je novinarka Radia Maribor Irena Kodrič Cizerl pre-izkusila kot nevladnica v doživljajskem parku Centra za pomoč mladim iz Ma-ribor. Ekipa televizije RTS pa je obiskala Ropotarnico v Mariboru, kjer je nastal prispevek o delovanju skupine, ki se ak-tivno spopad s problemom lastne brez-poselnosti in razvija zametke socialne-ga podjetništva z zbiranjem, predelavo in prodajo rabljenih oblačil in drugega blaga. Po mnenju strokovne komisije je drugo mesto zasedel radijski prispevek Irene Kodrič Cizerl.

Sicer pa so bile nagrade razdeljene ta-kole: nagrada žirije za najboljši avdio ali avdio-vizualni novinarski prispevek je prejela Špela Mrak, novinarka Radia Alpski val za prispevek »Med slepimi po ulicah Tolmina«. Nagrado žirije za najboljši pisni novinarski prispevek je prejela

Nataša Bucik Ozebek, novinarka Dnev-nika za prispevek »Svet, ki ga vidiš ti, poglejva z mojimi očmi«. Nagrada ob-činstva za najboljši avdio ali avdio-vi-zualni novinarski prispevek je pripadla Alenki Furlan Čadež, novinarki TV studio Proteus, za prispevek »Na obi-sku v Radioklubu Proteus«. Nagrada občinstva za najboljši pisni prispevek, pa je pripadel Tadeju Buzetiju, novinar spletnega portala Pomurec.com, za pri-spevek »Ko Neda Ukraden spi, njen glas v Sončku doni«.

Strokovno komisijo so sestavljali Matej Šoba iz Radia City, predstavnica javnosti Živa Vadnov, predstavnik regionalnih stičišč Borut Osonkar ter predstavnik CNVOS Simon Mlakar.

Akcija je po mnenju organizatorjev uspela tako glede na število udeleženih novinarjev in nevladnih organizacij. Vsi novinarski prispevki so dosegljivi na www.mojadruzba.si.

Novinarji po vsej Sloveniji so se za en dan prelevili v nevladnike

Vsak dan novinar – en dan nevladnik

Andreja Kaučič

V letu 2011, ki ga je Evropski svet razgla-sil za Evropsko leto prostovoljstva, je bil v Sloveniji sprejet dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu, s katerim je tako prvič sistemsko urejeno področje prostovoljstva. Kongres je bil tako v veliki meri posvečen prav prednostim in slabostim, ki jih je za-kon prinesel. Po besedah Tereze Novak, izvršne direktorice Slovenske filantropije, predstavlja zakon skupni cilj vseh pro-stovoljskih organizacij, ki so s tem dobile potrditev s strani države in omogoča, da se na njegovi podlagi sprejmejo konkretni ukrepi in delovanja, a zakon sam po sebi še ni popoln. “Porajajo se številna vprašanja; od tega da zakon prinaša preveč admini-strativnih ovir, odprava teh pa ostaja prio-riteta, saj se za birokracijo namenja preveč denarja. Prostovoljskim organizacijam bi zakon moral olajšati delo in omogočiti boljše sodelovanje z vlado,” je izpostavila Vanda Remškar Pirc, vodja Službe za ne-vladne organizacije pri Ministrstvu za jav-no upravo. Po njenih besedah je potrebno v prostovoljskih organizacijah doseči višji standard, k temu pa bi pripomogle nove zaposlitve, ki bi omogočile tudi profesio-nalizacijo. Primerjava z drugimi evropski-mi državami namreč kaže, da je v nevla-dnem sektorju delež novih delovnih mest najmanjši ravno v Sloveniji. Več spod-bujevalnih ukrepov in subvencioniranih programov je tako eden izmed temeljev za prihodnost prostovoljskih organizacij, je kot prioriteto izpostavila tudi Tina Divjak iz Centra nevladnih organizacij Slovenije.

O pomenu prostovoljstva v času družbe-nega razslojevanja je spregovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in soci-alne zadeve. “Prostovoljstvo je v prvi vrsti

investicija v človeški kapital, kar bi morali priznati tudi delodajalci in sindikati. Do-bra dela prostovoljcev ostajajo velikokrat neopažena in premalo cenjena, a s po-močjo medijev lahko to spremenimo, saj so kot oblikovalci javnega mnenja zelo vplivni. Ker so prostovoljci gonilna sila nevladnega sektorja, še posebej na podro-čju socialnega varstva, bi bilo potrebno vzpostaviti še ugodnejše okolje za njihovo dejavnost,” je omenil Svetlik.

V delavnicah so se udeleženci dotaknili različnih aktualnih tem, med njimi med-generacijskega sodelovanja, mednarodne-ga prostovoljstva, ki je v porastu, sodelo-vanja s podjetji in korporativnega prosto-voljstva, poskusili pa odgovoriti tudi na vprašanje, kaj zavira razvoj prostovoljstva v šolah ter predstavili predlog organizira-nja prostovoljske mreže in sodelovanja z institucijami.

Kongres se je zaključil s predstavitvijo pre-dloga Mariborskega manifesta prostovolj-skih organizacij, s katerim so organizatorji in udeleženci pozvali vlado k upoštevanju deleža sredstev, rezerviranih za prostovolj-ske organizacije in vzpostavitvi dialoga z lokalnimi skupnostmi. V Manifestu pre-dlagajo tudi poenostavitev administrativ-nih postopkov, več finančnih spodbud za programe medgeneracijskega sodelovanja in za organizacije, ki se ukvarjajo z mla-dimi, javnost pa pozivajo k solidarnosti, strpnosti, ustvarjalnosti in iskrenosti. Kot poudarja Lenka Vojnovič, odgovorna za stike z javnostjo pri Slovenski filantropiji, ob izteku letošnjega leta ne štejejo le do-sežki, temveč si je potrebno postaviti cilje in orisati korake, kako bomo tudi nadalje

gradili pot za razvoj in širjenje prosto-voljstva med posamezniki, ki so tisti, ki ustvarjajo in povezujejo naše skupnosti. Presenečenje na koncu kongresa je bila podelitev plakete Maribor - mesto prosto-voljcev, ki ga je Slovenska filantropija po-delila Mestni občini Maribor. Plaketo je v imenu MOM prevzel podžupan Janez Uj-čič. Vsekakor je nenapovedana podelitev med mariborskimi nevladniki poskrbela vsaj za začudenje.

Na kongresu so obenem prvič podelili državne nagrade in priznanja na podro-čju prostovoljstva, ki jih je nagrajencem izročila Barbara Miklič Tuerk, soproga predsednika države in ambasadorka pro-stovoljstva. Najvišjo državno nagrado pro-stovoljstva je prejel zdravnik Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante s posvetovalnico Pro bono, kjer ponujajo brezplačno zdravniško oskrbo ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Pri svojih 81. letih se še vedno bori za izboljšanje soci-alnega položaja brezdomcev, migrantskih delavcev, izbrisanih, Romov in drugih, ki zaradi različnih razlogov nimajo urejene-ga zdravstvenega zavarovanja. Priznanje za prostovoljstvo 2011 so dobili še Medge-neracijsko društvo za samopomoč Drava, Čebelarska zveza Slovenije, ki je organizi-rala izobraževalno akcijo “Tradicionalni slovenski zajtrk”, Jani Podrepšek, gasilec in pobudnik akcije “Avtomatski defibrilatorji rešujejo življenja,” gorski reševalec Zvo-nimir Korenčan, ustanoviteljica Društva varnega zavetja Kočevje Jadranka Glavač, ki se bori proti revščini in socialni izklju-čenosti ter Gorazd Bence, ki se ukvarja s projekti ohranjanja in raziskovanja kultur-ne dediščine.

Okoljske NVO zadovoljne z vladno uredbo

Vrsta okoljskih organizacij, združenih v Mreži Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, s pohvalami sprejema informacijo, da je vlada 8. decembra spre-jela Uredbo o zelenem javnem naročanju. Prepričane so, da je to pomemben korak na poti do trajnostne proizvodnje in po-trošnje za državo, ki bo spodbudil nujne spremembe tudi v gospodarstvu.

Uredba določa pogoje za 11 skupin pred-metov javnega naročanja. Med drugim predpisuje obvezno naročanje vsaj 5 % ekoloških živil (vključno z živili iz preu-smerjanja v ekološko kmetijstvo) in s tem jamči za dodaten trg za ekološka živila.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj poudarja: »Za vse kmete, ki razmi-šljajo o preusmerjanju v ekološko kme-tijstvo, je to jasen znak, da je zdaj pravi čas za ta korak. Tisti, ki se bodo v nadzor

prijavili še letos, bodo lahko ponudili že pridelke iz preusmerjanja iz l. 2013, obe-nem pa bodo upravičeni do kmetijsko-okoljskih plačil za ekološko pridelavo za l. 2012. Upamo, da se bo čim več pridelo-valcev odločilo za preusmeritev, da bomo potrebe trga lahko pokrili s slovenskimi ekološkimi živili. Posebej visoke potrebe so po ekološki zelenjavi, sadju in poljšči-nah.«

Med temeljnimi okoljskimi zahtevami za stavbe, ki so predmet javnega naročanja, Uredba opredeljuje minimalni 30 % delež lesa ali lesnih tvoriv v celotni prostornini materialov, vgrajenih v stavbo (brez no-tranje opreme).

V Umanoteri in Slovenskem E-forumu pravijo: »Ta zahteva je pomemben korak k prepoznavanju vrednosti lesa kot naše edine gospodarsko pomembne surovine.

Gozd in les sta obnovljiva in zato v sredi-šču trajnostnega razvoja nasploh. S tem uredba podpira prehod v nizkoogljično družbo. Ta spodbudni ukrep zelenega javnega naročanja ustvarja trg za izdelke domače lesnopredelovalne dejavnosti, ki je naša slabo izkoriščena priložnost za razvoj podeželja. Potencialno se odpirajo priložnosti za nova delovna mesta v goz-darstvu, lesarstvu in oblikovanju. Upa-mo, da bo pospešil vlaganja v raziskave in razvoj ter razvojno prestrukturiranje lesnopredelovalne industrije s prehodom na doseganje dodane vrednosti na osnovi znanja in inovativnosti.«

Na Cipri so pohvalili določbe uredbe glede okoljskih zahtev za osebna in tran-sportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza, ki prispevajo k čistejšemu zraku in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Anamarija Slabe

Terezija Novak in Barbara Goričan predajata plaketoz nazivom “Maribor, mesto prostovoljcev”

Saj ni res, pa je.

Ste se že vprašali, koliko dni v letu mo-rate delati, da izplačate stroške, ki jih imate s svojim osebnim vozilom? Ali veste, da gorivo predstavlja le delček stroškov pri posedovanju avtomobi-la? Letne stroške oziroma delovni čas, ki ga porabite za vaš avtomobil lahko sedaj izračunate s spletnim kalkula-torjem stroškov. Zagotovo boste začu-deni.

Za avtomobil cenejšega cenovnega razreda (okoli deset tisoč evrov), ki ga boste vozili povprečno pet let, za najnižja zavarovanja in ostale takse, za minimalno število prevoženih ki-lometrov in nizko porabo goriva (5 l/100 km), za majhne stroške parkira-nja in minimalne stroške servisiranja, s predpostavko, da se nam avtomobil v tem času ne pokvari in nimamo pro-metnih nesreč, bomo na leto odšteli vsaj 3000 evrov.

KolIKo MaNj bI lahKo delalI, če Ne bI IMelI avtoMobIla?

Minimalna plača v Sloveniji znaša manj kot 600 evrov. To pomeni, da posameznik na leto za svoj avtomo-bil dela pet mesecev oziroma 12 dni na mesec ali tri dni na teden. Ali nam avto res pomeni toliko, da mu posve-čamo tolikšen delež svojega zaslužka in časa? Predpostavimo, da prejemate dvakratno povprečno plačo (in isto ka-tegorijo avtomobila in okoliščine, kot so opisane zgoraj): ali želite delati cel ponedeljek in še pol torka samo za vaš avto? Pomislite, koliko drugih stvari bi si lahko privoščili za ta denar, kam vse bi lahko peljali otroke na izlet s sred-stvom javnega prevoza ali pa kje bi si vse lahko privoščili večerjo in morda jezikovni tečaj...

Dejstvo je, da svojo potrebo po mo-bilnosti moramo nekako zadovoljiti.

V službo moramo priti vsak dan. Ob-časno moramo opraviti večje nakupe. Izračunajte si, koliko bi plačali za javni prevoz, za mesečno vozovnico z vlakom ali pa za vozovnico mestnega prometa. Če javni prevoz zadovolji vaše potrebe za pot na delo, pa se vprašajte, ali je smiselno imeti avto za prosti čas. Da gremo enkrat na leto na morje in se še takrat pritožujemo, kako malo prostora imamo v avtu. Avto si lahko sposodimo že za 20 evrov na dan, ga vrnemo, ko ga ne potrebujemo in niti ne rabimo skr-beti za parkirno mesto – garažo in za ostale storitve. Ali pa se dogovorimo s sodelavci in prijatelji za souporabo av-tomobila (carsharing), delimo stroške in veliko privarčujemo.

Vsi primerjamo cene vozovnice javne-ga prometa s ceno goriva, ki ga pora-bimo, da pridemo iz točke A v točko B, vendar to ni verodostojna in realna primerjava. Če bi v izračun vključili še storitev avtomehanika, tehničnih pre-gledov, avtopralnic in vsega ostalega,

kar potrebuje avtomobil, bi se mar-sikdo zamisli, ali je avto kot prevozno sredstvo resnično ugodnejši od ostalih načinov prevoza.

NeučINKovIt javNI Prevoz alI KaKo ga rešItI Iz zača-raNega Kroga

Res je, da v Sloveniji ne slovimo po učinkovitem in kakovostnem javnem prevozu, vendar pa je zgodba zato-na javnega prometa tesno povezava z zgodbo o vzponu rabe avtomobila. Če nas bo več uporabljalo javni pre-voz, bo le-ta postopoma postajal bolj učinkovit in cenejši. Upamo, da vas bo kalkulator spodbudil k razmisleku, ali je res smiselno velik del življenja na-meniti posedovanju avtomobila, ali pa je morda bolje spodbuditi rabo javne-ga prevoza.

Kalkulator za obračun stroškov je do-segljiv na http://focus.si/avto.html.

Veliki zajedavec družinskega proračunaDruštvo Focus

2 december 2011

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju •Izdajatelj: zavod PIP, gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja zavoda PIP • Uredništvo: borut osonkar, odgovorni urednik; bojan golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula lunea • Tisk: leykam tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodovČasosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

operacijo delno financira evropska unija in sicer iz evropskega socialnega sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

Kakšen bo mariborski promet v priho-dnosti? Bodo na cestah še vedno glav-ni avtomobili, ali pa bodo prevladale razne nemotorizirane oblike mobilno-sti? To vprašanje so si v soboto 19.11. zastavili sodelavci projekta Teleport, ki so skupaj s predstavniki kolektivov Bikekitchen Vienna, Bikekitchen Linz in Bikekitchen Graz, v okviru festiva-la Kiblix-MFRU, na ulicah Maribora pripravili prometno simulacijo priho-dnosti.

V Mariboru se že nekaj časa govori o nekakšni preurejeni podobi Glavnega trga in Koroške ceste, ki naj bi v pro-metnem smislu postala svojevrsten skupni prostor (shared space) za mo-toriziran in nemotoriziran promet. Pri tem se izrisuje jasen namig, da bo mo-torizran promet postopoma izrinjen iz mestnega središča. Koncept shared space ni samo postavljen znak z omeji-tvijo hitrosti, ampak pomeni celo vrsto dodatnih ukrepov, s katerimi, kot pra-vi eden njegovih glavnih promotorjev, danski arhitekt Jan Gehl, »povabiš lju-di na ulice, da vozijo kolesa in se po njih sprehajajo.«

Predstavniki kolektivov so v obliki kolesarske tolpe, ki so ji nadeli ime Bangang (Brutal antinational gang), zavzeli dve krožni križišči in na njih sondirali teren ter poskušali ugotoviti razne parametre vzhajajoče kolesar-ske kulturne eksplozije. Naredili so preprost eksperiment. Postavili so se na novo krožno križišče Ulice Kneza Koclja in krožišče Glavnega trga. Za-

čeli so kolesariti v krogu na voznem pasu kot vozila, povsem enakovredno z ostalim prometom.

Mešanje prometnih udeležencev (mo-toriziranih in nemotoriziranih) je na-mreč ključen dejavnik koncepta sha-red space. “Tovrsten razvoj prometa v mestih ni samo izmišljotina avant-gardnih prometnih in prostorskih na-črtovalcev, ampak ga je pred kratkim z resolucijo potrdil tudi Evropski par-lament. Do leta 2020 bodo največje dovoljene hitrosti prometa v strnjenih naseljih zapovedane na 30km/h. Zato smo z intervencijo simulirali delova-nje vsakodnevnega prometa v bližnji prihodnosti,” je povedal vodja projek-ta Teleport in predsednik Mariborske kolesarske mreže, Josip Rotar.

In kaj je pokazal eksperiment? Vozniki avtomobilov in avtobusov so se z lah-koto privadili na nenadno spremembo povečanega števila koles v krožišču. Prav tako so brez težav prevzeli nov položaj na prometni hierarhični le-stvici. Po simuliranem prometnem režimu prihodnosti bodo motorizirani udeleženci imeli na cestah vlogo gosta, ne več domačina. S tem bodo različni inovativni koncepti kot je shared spa-ce resnično zaživeli tudi na maribor-skih ulicah. “Vse kar potrebujemo, so uporabniki, ki se bodo svoje nove vlo-ge morali začeti šele zavedati. In prav k temu je eksperiment še dodatno na-govarjal. Cesto je potrebno uporablja-ti, jo vzeti za svojo in to pravico držati zase,” je še dodal Rotar.

Simulacija prometa prihodnosti

Umanotera

KOMENTAR

Dovolj po SSKJ označuje predvsem dva pomena: - dovolj, ki označuje količino, mero, ki ustreza, zadošča- dovolj, ki izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči

Smo sredi obdobja različnih kriz (okoljske, finančne, gospodar-ske, moralne, socialne itd) in prebujenega družbenega giba-nja, ko vse bolj razmišljamo o tem, kje je naš dovolj in se o tem tudi pogovarjamo. Kdaj se bomo odločili, da smo dosegli raven, ki nam zadošča za kvalitetno življe-nje? Kdaj bomo rekli dovolj iz-koriščajočemu sistemu družbe-ne ureditve, ki danes prevladuje? Slednje je letos - predvsem preko gibanja 15o – zakričalo že veliko ljudi (in skupin).

A od tega dovolj se je potrebno vrniti k pomenu dovolj v smislu zadoščanja. Kako torej naslo-viti situacijo, kako preusmeriti družbo v smeri pravičnega, zadostnega, okolju in človeku prijaznega razvoja? Zato smo v Mariboru, Kopru in Ljubljani o možnosti take preusmeritve organizirali razprave. Najprej v manjših skupinah, nato pa še v malo večji zasedbi v Ljubljani, kjer smo združili strokovnjake iz različnih področij (ekonomija, okolje, družba) in skušali najti možne in mogoče poti naprej, možne prehode v bolj trajnostno naravnano družbo. Želimo namreč preseči samo kritiko in razmišljati kako delovati naprej.

Današnji sistem, ki postavlja kapital pred človeka in okolje in ima za cilj gospo-darsko rast, ne pa rasti blagostanja, ni vzdržen in ne pravičen. Trenutna strate-gija, ki preveva slovensko politično sceno, pa je želja po čim večji in čim hitrejši gospodarski rasti na vsak način, ne glede na stranske učinke in posledice. Kljub temu, da je današnji način življenja in razvoja pripeljal do mnogoterih kriz, le malokdo v odločevalskih sferah dejansko išče iz njih načine izhoda, ki bi bili drugačni od mehanizmov, ki so nas v krizo pripeljali.

»BDP-razvoj«, če lahko tako poimenujem idejo in filozofijo čim hitrejše in čim ve-čje gospodarske rasti za vsako ceno, zahteva, da čim več trošimo - tako materialov, kot tudi ljudi. Zaradi prekomerne potrošnje smo ljudje prebili že kar nekaj omeji-tev, ki nam jih postavljata okolje in družba. A imamo omejen planet in na to dejstvo se bomo morali privaditi. Če ne bomo tega sprejeli in ravnali skladno z njim (v prvi vrsti zmanjšali potrošnjo, kjer to ni mogoče, pa »ozelenili« naše obnašanje), nas bo v to prisilile okoljske razmere. Če ne že nas, pa prav gotovo naše zanamce.

Veliko je posameznikov in skupin, strokovnjakov v tujini, pa tudi v Sloveniji, ki trdijo, da je drugačen razvoj ne le nujen, temveč tudi možen. Možnost drugačnih razvojnih poti namreč mainstream politika zavrača kot idealizem in oddaljenost od družbenih razmer. Ob tem je potrebno razmisliti o pomenu pojmov kot so kvaliteta življenja, razvoj in njegovi kazalci, potrošništvo, delo/prosti čas. BDP je za to skrajno neprimeren.

Na kratko, kot skupne rešitve in prve korake v času prehoda vidimo: prehransko in energetsko samozadostnost (s poudarkom na ekološki hrani, obnovljivih virih energije in zmanjšani porabi energije), spremembo dojemanja in organizacije za-poslovanja (kot delo se šteje tudi neplačano delo, prostovoljno delo; delovni čas bi se naj razporedil in skrajšal na račun pridobivanja novih zaposlitev; razvoj zelenih delovnih mest) in zeleno javnofinančno reformo (obremenitev škodljivih aktivno-sti - izrabe naravnih virov, onesnaževanja, obremenitev plač). Namesto subvenci-oniranja velikih onesnaževalcev in privilegiranja multinacionalk bi tako podpirli srednje in mikro podjetništvo ter socialno podjetništvo. Ob tem se pojavlja vpraša-nje, kako pravično prerazporediti vire (dohodkovna neenakost raste) in kakšne so možnosti za uveljavitev Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Ob naštetem pa je potrebna tudi prevetritev političnega sodelovanja, možnost direktnega glaso-vanja z možnostjo odpoklica (po skandinavskem modelu), prilagoditev sistema, da bo služil ljudem in ne (zgolj) kapitalu. Da bi lahko takšen sistem zaživel, moramo vsi postati bolj aktivni državljani. Aktiviramo se lahko na vrsto različnih načinov: komuniciranje z izvoljenimi predstavniki, zahtevanje transparentnosti pri odloča-nju, vplivanje na omejitev moč kapitalskih lobijev, samoorganizacija...

Ker je ključnega pomena tudi sodelovanje med različnimi akterji, smo o le-tem razpravljali s širokim krogom ljudi, a moramo se še veliko naučiti. Danes so nas polna usta sodelovanja, vendar v resnici prevladujejo posamezni interesi, ne išče-mo dovolj skupnih rešitev. V tem trenutku se zavezništva oblikujejo zaradi na-sprotovanja neučinkovitemu in nepravičnemu sistemu, kar je potrebno izkoristiti za razpravo o prihodnjem razvoju. Skozi sodelovanje lahko prispevamo tudi k boljši družbeni povezanosti in ustvarjanju družbenega zaledja, s pomočjo katere-ga se gradi soodvisnost in zaupanje.

Zdaj, ko je veliko ljudi in skupin aktivnih v okviru različnih gibanj (npr. 15o) na različnih področjih (npr. Urbane brazde, različne organizacije, društva, posa-mezniki), še toliko bolj, Zato je ključnega pomena, da se sami naučimo načinov komuniciranja problemov in postopnega spreminjanja naše družbe in stopimo na pot spreminjanja družbe. Vstopimo torej v prehodno obdobje, recimo dovolj in delujmo v skladu z lastnimi načeli.

Dovolj Butal! Odločiti se moramo ali želimo še naprej biti Butalci...Več na www.dovolj.si.

Dovolj Butal?Živa Gobbo, društvo Focus

Kako lahko presežemo katastrofalno dejansko stanje?

Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža

www.nevladna.org

Tuaregi: Žrtve vojne v Libiji

Libija − dežela, v kateri je bilo do nedav-nega »vse mogoče in hkrati vse nemo-goče«. Z njo me povezujejo tesne prija-teljske vezi, ki sem jih stkala z mnogimi Libijci v zadnjih šestih letih, ko se vedno znova vračam in živim z njimi.

V Libiji nisi mogel ostati ravnodušen in Tripoli je bil nedvomno edini pravi center te države, čeprav so se razvija-la tudi druga mesta in področja ter so pred dvema letoma začeli več vlagati v mesta na jugu, kot sta Sebha in Gath. Investicije so bile zlasti v gradnjo novih stanovanjskih naselij, novih delovnih mest itd. Že dolgo je bilo razvidno, da so bili številni ljudje podporniki sis-tema Moamerja Gahdafija in na dru-gi strani so bili tisti, ki so si želeli več svobode, zlasti medijske in politične po zgledu Zahoda. A upor, ki je v mesecu marcu prerastel v razsežnosti drža-vljanske vojne, ni tako preprost, kot se zdi mnogim na prvi pogled in največji problem pri tem so tudi tisti posame-zniki in mediji, ki so poskrbeli za širje-nje neustreznih, nepreverjenih novic, o tem, kaj se je oz. kaj se še vedno v državi dogaja. Ti mediji so v lasti moč-nih korporacij, ki nadzirajo in določajo potek pretoka informacij. Na lastne oči sem videla, kako so se v času spopadov številni Libijci dejansko zaprli v svoje domove, poskrili, niso izražali svoje politične pripadnosti, čakali in upali so samo, da bi vse skupaj čimprej minilo. To je tudi razlog, da je ostali del države ves ta čas ostal miren in se ljudje niso zapletali v nasilje.

V času spopadov v Libiji, ki so prešli v razsežnost državljanske vojne, katero sem doživala tudi sama, saj sem se tam nahajala dvakrat, ko sem odnesla v lastni režiji (brez prisotnosti katerekoli huma-nitarne organizacije) zdravila in hrano, sem lahko videla, kam sežejo določene medijske manipulacije. Žrtev le-te so bili zadnje mesece tudi Tuaregi, ki jim največ pomagam, ne samo v Libiji, tudi v Alžiri-ji, Nigru in Maliju. Odkar je meseca sep-tembra med Libijce in svetovno javnost odjeknila vest, da naj bi Tuaregi skrivali Moamerja Gahdafija in pomagali njego-vi vojski (manipulacije, da jih je Gahdafi najel celo kot plačance itd.), slednji niso imeli več miru. Že tako niso imeli nikoli političnih pravic in so se jih ljudje na se-veru države sramovali, sedaj so jih še ob-dolžili nečesa, za kar ni nobenih dokazov. Po smrti Gahdafija se Tuaregi, ki jih je v zadnjih treh tednih doletela poleg vojne (zaradi katere so ostali zadnji mesec brez elektrike, vode in hrane; popolnoma od-rezani od sveta), še naravna katastrofa s poplavami, ki so za ta izrazito puščavski del tudi Tuaregom povsem neznane. Ne-katere njihove domove je odnašalo kot za šalo. A to sveta ne zanima … Lačni otro-ci, bolne ženske …

Tuarege skrbi sedaj nadaljevanje ma-ščevanja posameznih skupin, ki bodo v boju za oblast iskale različne načine obračunavanj. Čeprav sem optimistka, z žalostjo v srcu lahko zapišem le, da se državljanska vojna v Libiji še zdaleč ni končala … Pokoli se bodo nadaljevali … in Tuaregi so že bili njihove žrtve.

Dr. Mira Delavec, neodvisna humanitarna delavka, ambasadorka Tuaregov

3

Nevladniški dolgi pohod pot v južnokorejski Busan

Rim leta 2003, Paris leta 2005 ter Akra leta 2008 veljajo za izredno pomembne mejnike v procesu odločanja o priho-dnosti ter učinkovitosti razvojne pomo-či, ki ga vodi Komite za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD - DAC). Manjka še za-dnja, odločilna četrta postaja, ki bo za-okrožila celoten proces ter dodala piko seriji Forumov o učinkovitosti razvojne pomoči.

Medtem ko se je prvi Visoki forum bolj osredotočal na harmonizacijo, so na drugem donatorji ter parnerske vlade nacionalnih držav podpisali Pariško deklaracijo o učinkovitosti razvojne pomoči. Tretji Visoki forum je igral po-membno vlogo za civilno družbo, ki je bila ves ta čas odsotna ter postavljena na stranski tir. Akterji civilne družbe so se odločili vstopiti v proces bolj organizi-rano ter sistematično in v ta namen sta bila tvorjena Organizacijski odbor Bet-ter Aid, ter OECD svetovalna skupina o civilni družbi ter učinkovitosti razvojne pomoči kot povezava med civilno druž-bo ter OECD. V Akri je civilni sektor dosegel priznanje ter razširil svojo vlogo in odgovornosti v omenjenem procesu, prav tako pa je bil s strani drugih akter-jev izzvan o svoji lastni učinkovitosti. V ta namen je nastal forum o učinkovitosti razvojne pomoči imenovan Open Fo-rum for CSO Development Effective-ness (Open Forum), ki je sklenil, da Pa-riška deklaracija ne more služiti kot me-rilo o učinkovitosti, temveč je potrebno ustvariti nova merila le za namen civilne družbe. Od 29. novembra do 1. decem-bra 2011 se je tako v Busanu, v Južni Koreji, odvijal 4. Visoki forum o učin-kovitosti razvojne pomoči, ki je presojal o implementaciji Pariške deklaracije ter začrtal nadaljne korake in obveze.Open Forum je iniciativa, ki jo vodijo različne koalicije mednarodnih organi-zacij civilne družbe z namenom defini-rati ter na osnovi skupnih načel spodbu-jati vlogo ter učinkovitost civilnega sek-torja. Prav tako predstavlja učni prostor, v katerem lahko vpleteni razpravljajo o izzivih povezanih z njihovim delom ter o odnosih med različnimi razvojni-mi akterji. Le enoten glas lahko osnu-je standarde ter pogoje, ki omogočajo kvalitetno delo. Proces se je oblikoval leta 2009 z regionalnimi pripravljalnimi delavnicami, ki so pričele proces ter ga popeljale do številnih nacionalnih ter te-matskih posvetov. Septembra 2010 se je odvila prva mednarodna skupščina v Is-tanbulu, ki je povzela vsebino preteklih posvetov po celem svetu. Na konferenci so predstavniki civilne družbe potrdili t.i. Istanbulska načela in osnovali med-narodni okvir za učinkovitost razvojne pomoči organizacij civilne družbe. Is-

tanbulska načela, ki težijo k spoštovanju človekovih pravic, družbeni pravičnosti, demokratičnemu lastništvu in so s strani razvojnih akterjev že pozitivno sprejeta, so integralni del končnega mednarodne-ga okvira. Konzultacije, ki so sledile, so svoje razprave osredotočile na osnutek tega okvira ter njegovo implementaci-jo. Po skoraj dveh pretečenih letih se je tako skupaj po celem svetu odvilo 70 na-cionalnih, 9 regionalnih in 8 tematskih konzultacij.

Od 28. do 30. junija 2011 se je 240 pred-stavnikov organizacij civilne družbe iz več kot sedemdesetih držav zbralo na drugi mednarodni skupščini, ki se je tokrat odvijala v idiličnem mestu Siem Reap v Kambodži, z namenom, da izo-blikujejo končno verzijo mednarodnega okvira za učinkovitost razvojne pomoči za organizacije civilne družbe, mobilizi-rajo organizacije civilne družbe ter do-ločijo strategijo na poti do 4. Visokega foruma o učinkovitosti razvojne pomoči v Busanu in naprej. Tri dnevna konferen-ca je ponujala široko paleto dogodkov in strokovnjakov z najrazličnejših področij. Glavni govorec srečanja je bil g. Justin Kilcullen, direktor Trocaire iz Irske ter predsednik CONCORD Europe, med-tem ko sta konferenco otvorila predstav-nik kamboške vlade ter guverner Siem Reapa. Program je prav tako vseboval razpravljanja v obliki delovnih skupin z najrazličnejšimi tematikami, med dru-gim o učinkovitosti razvojne pomoči v situacijah konflikta, o spolu in učinko-vitosti razvojne pomoči, sodelovanju jug-jug ter prihodnosti Open Foruma in učinkovitosti razvojne pomoči. Ude-leženci skupščine so kot glavni problem še posebej izpostavili ugodno okolje, ki omogoča delovanje organizacij civilne družbe in dosego učinkovitosti razvojne pomoči. Rezultat, ki ga je zbranim na konferenci uspelo doseči, se odraža v t.i. Siem Reap konsenzu, ki je hkrati skupek načel in vodil ter pa pogojev za vlade in

donatorje za uresničevanje učinkovitosti razvojne pomoči. Je tudi končni rezultat dveletnega združevanja idej in pogledov civilne družbe o svoji lastni učinkovito-sti ter okolju, ki jim omogoča opravlja-nje svojega dela. Siem Reap konsenz služi kot končna verzija mednarodnega okvira za učinkovitost razvojne pomoči organizacij civilne družbe in kot svetov-na politična zaveza k izpolnjevanju do-brih praks. Spremljata ga še dokumenta o svetovanju ter sami implementaciji konsenza.

Le še dva meseca nas ločita do srečanja v Busanu. V tem času civilna družba ter Open Forum vztrajno ter z vso močjo snujeta nove poti in ideje. Medtem ko je v septembru Evropska komisija že potr-dila vlogo in pomembnost Istanbulskih načel, s čimer želi tudi pripomoči k bolj enotnemu mnenju celotne Evropske unije na srečanju v Busanu, pa si Open Forum želi videti večjo podporo nacio-nalnih vlad ter drugih institucionalnih teles. Prav tako je potrebno v teh pre-ostalih mesecih predstaviti Siem Reap konsenz širši javnosti ter ga zaokrožiti med vsemi akterji razvojne pomoči. Organizacije civilne družbe so z dosego konsenza opravile svoje delo, zdaj so na potezi vlade ter donatorji, ki omogočajo pogoje za ugodno delovno okolje. V sep-tembru so se organizacije civilne družbe srečale ter dogovarjale o strategijah na svetovni skupščini mednarodne organi-zacije CIVICUS v kanadskem Montrea-lu, ta pa je bila tudi zadnji večji dogodek civilne družbe pred Busanom, kjer je Open Forum skupaj z Better Aid in ko-rejsko nacionalno platformo KoFID od 26. do 28. novembra gostil srečanja pred samim začetkom 4. Visokega foruma o učinkovitosti razvojne pomoči. Le-ta je ključni trenutek za nadaljne korake v razvoju in razvojni pomoči do poteka Milenijskih razvojnih ciljev leta 2015 ter kasneje.

Maja DRČA, CONCORD

Slovenske Nvo s področja mednarodne razvojne pomoči sodelujejo na oeCd Forumu o učinkovitosti razvojne pomoči.

Glavni govorec srečanja Justin Kilcullen

Greenpeace o jedrski energiji

Pravni izvedenci: “Prepoved uvoza je-drske energije je mogoča. Zvezna vlada lahko prepove uvoz jedrske energije v Avstrijo Dve neodvisni pravni stro-kovni poročili, pripravljeni na pobudo organizacij Greenpeace in GLOBAL 2000, potrjujeta, da je v skladu z med-narodno zakonodajo prepoved uvoza jedrske energije v Avstriji mogoča in izvedljiva. Zakonodaji Evropske uni-je in Svetovne trgovinske organizacije namreč dopuščata možnost omejitve svobodnega pretoka dobrin z name-

nom zaščite zdravja in okolja. Prepoved uvoza bi nedvomno povzročila zmanj-šanje povpraševanja po jedrski energiji, kar posledično zmanjša tudi potrebo po številu jedrskih elektrarn. Jedrske elektrarne so zaradi ogromnih stroškov gradnje zelo zahtevne za financiranje.

Manjši kot postane trg za jedrsko ener-gijo, manjše bo zanimanje investitorjev za gradnjo in financiranje jedrskih elek-trarn. Dejan Savić, zastopnik za ener-getsko politiko Greenpeace v Sloveniji,

dogajanje v Avstriji komentira: »Vedno več je tistih, ki jedrske energije nočejo ne doma, ne v sosednji okolici. Avstrijci lahko prepovejo uvoz jedrske energije in slej ko prej bodo to storili. Trendi v Avstriji dajejo jasen signal vsem tistim, ki bi radi Slovenijo izpostavili dodatni nevarnosti jedrske elektrarne za proda-jo jedrske energije v tujino.« Raziskava javnega mnenja iz junija 2011 kaže, da je 80 odstotkov Avstrijcev proti uvozu jedrske energije, kar 74 odstotkov pa bi podprlo prepoved uvoza le-te.

greenpeace je poslal sporočilo o razmišljanju avstrije za prepoved uvoza jedrske energije. glede na to, da bi nekateri v Sloveniji radi gradili dodatno jedrsko elektrarno v Krškem za izvoz elektrike, je dogajanje v avstriji pomembno tudi za Slovenijo.

Društvo Focus

Bo 3muhe vrnil EPK?

V začetku meseca julija je po samo 14 mesecih delovanja svoja vrata zaprla edina mariborska pravična trgovina 3muhe. V dobrem letu delovanja se je namreč zaradi majhnega prometa in pre-velikih stroškov, zlasti z najemnino, na-brala prevelika izguba. “Glavni razlog za zaprtje je premajhna prodaja, zadeva se ekonomsko ni pokrila. Da ne bi ogrozili še ljubljanske trgovine, smo se odločili, da jo zapremo,” je pojasnil Rene Suša, vodja projektov v društvu Humanitas, ki je skupaj z Umanotero leta 2004 v pre-stolnici odprla prvo “fairtrade” trgovino pri nas, nato pa sta nevladni organizaciji skupaj s tiskarstvom Medium ustanovili zadrugo Odjuga, ki je leta 2008 odprla še mariborsko podružnico. Tam je bila do nedavnega zaposlena le poslovodkinja, večino dela pa so opravljali prostovoljci.

Slab promet Suša pripisuje zlasti nepo-srečeni, nekoliko skriti, lokaciji v pod-hodu med Glavnim trgom in Vetrinjsko ulico, spregledati pa najbrž ne gre tudi nekoliko dražjih izdelkov, ki so posle-dica glavnih načel pravične trgovine - poštenega plačila proizvajalcev in čim krajše prodajne verige. V Humanitasu so si sicer prizadevali, da bi jim boljše in cenejše prostore zagotovila Mestna občina Maribor, zlasti, ker se je slednja že lani zavezala, da postane prvo sloven-

sko pravično mesto (pogoj za pridobitev naziva je med drugim delovanje vsaj ene pravične trgovine). A so občinarji 3muham ponudili le možnost prodaje na stojnici. “Občina vztraja, da nima nobenega ustreznega prostora, a do nas so prišle neuradne informacije, da temu ni tako,” ni zadovoljen Suša, ki razloži, da bi bila prodaja na stojnici zaradi lo-gistike nepraktična in nerentabilna. “Iz medijev smo izvedeli, da se je na občini že oblikovala delovna skupina, ki naj bi se ukvarjala s projektom pravičnega me-sta, a mi vanjo nismo bili povabljeni,” je še povedal.

Na občini sicer pojasnjujejo, da trenutno v centru mesta ne razpolagajo s prostimi poslovnimi prostori, ki bi jih lahko upo-rabili za novo lokacijo trgovine 3muhe. Poslovni prostori v lasti občine, ki so na voljo, pa ne ustrezajo potrebam trgovine, saj so izven cone za pešce in izven centra mesta. Se torej 3muhe za stalno posla-vljajo iz Maribora? “Če se bo v okviru evropske prestolnice kulture odprla al-ternativna veleblagovnica v nekdanjem galenskem laboratoriju v Tkalskem pre-hodu, obstaja možnost, da se vrnemo. Sicer pa se naši izdelki še zmeraj dajo dobiti v nekaterih drugih mariborskih trgovinah,” še razloži Suša.

Poleti se je v Mariboru zaprla edina pravična trgovina, težave ni rešila niti občinska zaveza, da Maribor postane prvo slovensko pravično mesto.

Jasmina Cehnar

Mira Delavec med Tuaregi na jugu Libije

Na anketo se je do začetka novembra odzvalo 13 strank oziroma gibanj. Na-men raziskave je bil spodbuditi interes politike za oblikovanje Nacionalne strategije razvoja družbene odgovor-nosti. Na anketo se je odzvala samo dobra četrtina, na vprašanje o soodvi-snosti samo tri, na vprašanje o celovi-tosti samo ena stranka. Rezultati ankete so pokazali, da vse politične stranke ne razumejo dobro koncepta družbene odgovornosti, k njegovemu razvoju večinoma ne pri-stopajo strukturirano, zato bi bilo smi-selno dodatno izobraževanje vodstva in njenih članov. Raziskovalci ddr. Ma-tjaž Mulej, dr. Andrej Fištravec in Ani-ta Hrast predlagajo slovenskim politi-kom, da podprejo izdelavo nacionalne strategije družbene odgovornosti in k temu pristopijo strateško, tudi tako, da ponovno obudijo delovanje nacio-nalne medresorske delovne skupine za področje družbene odgovornosti. Ta je bila ustanovljena že leta 2005, njeno delo pa je kmalu po njenem nastanku zamrlo. Razmislijo naj tudi o vlogi po-litika in njegovi odgovornosti ter mo-rebitnem etičnem kodeksu politika.»Obe zadnji vladi sta zanemarjali delo-vanje nacionalne medresorske delovne skupine za področje družbene odgo-vornosti. Obe sta tudi pustili ob stran izdelavo nacionalne strategije družbe-ne odgovornosti in njeno uveljavljanje znotraj in preko zakonodajnih okvi-rov. Predlog smo objavili in predložili brez odziva večkrat. Objavili smo tudi predloge, kako naj bi reševali sedanje krize, v katerih se prepletajo zastarele vrednote in neoliberalni mehanizmi ekonomije. Predlagamo ponoven raz-mislek o vsem tem, ki bi se naj iztekel v novo strategijo, ki ne bi bila le stra-tegija uveljavljanja družbene odgovor-nosti, ampak strategija njene uporabe, da bi Slovenija končno postala druž-

beno odgovorna inovativna družba, kot se je odločila, a samo na papirju, že pred skorajda desetletjem,« še za-ključuje ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta in Raziskovalnega sveta Znanstveno-raziskovalnega cen-tra inštituta IRDO.

Na vprašanja so odgovorile naslednje stranke, gibanja oz. njihovi predstav-niki (razvrščeno po vrstnem redu prejema odgovorov): Gibanje TRS in Stranka TRS, ZARES - socialno libe-ralni, SMS - ZELENI, Stranka mladih - zeleni Evrope, Lista Zorana Janko-vića – Pozitivna Slovenija, DeSUS, SDS, NPS-Naprej Slovenija, NSi, LDS. Samo povratno informacijo na anketo pa so posredovali: Lista za pravičnost in razvoj, Socialni demokrati, Sem-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije. Naknadno je svoje odgovore posredo-vala tudi Slovenska ljudska stranka.

Vprašanja in odgovori strank v celoti so dosegljivi na spletnem mestu inšti-tuta IRDO (www.irdo.si).

4 december 2011

Pred volitvami so v Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti med političnimi strankami in gibanji izvedli anketo o vključevanju družbene odgovornosti.

Kdaj bo Slovenija dobila Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti?

IRDO, Inštitut za razvijanje družbene odgovornosti, Maribor

Vizija nevladnega sektorja na Koro-škem je, da nevladne organizacije v regiji postanejo aktiven, prepoznaven in enakovreden partner v družbi. S kre-pitvijo lastnih zmogljivosti in povezo-vanjem nevladnih organizacij pa bodo povečevale kakovost življenja prebival-cev v regiji.

NVO na Koroškem, najštevilčnejše med njimi so društva in zveze društev, ima-jo pestro in dolgo tradicijo delovanja. Upravičeno lahko trdimo, da pozitivno prispevajo h kakovosti življenja Koro-šcev na številnih področjih, od športa, kulture, zdravja, socialnega varstva in drugih. Prostovoljstvo je osrednja vre-dnota in osnovni način delovanja NVO v regiji. V sodobnih družbah nevladni sektor vse bolj zapolnjuje vrzeli, ki jih javni sektor ali gospodarstvo ne uspe-ta zadovoljivo pokrivati in tako postaja pomemben ustvarjalec delovnih mest in inovativnih pristopov k reševanju prepoznanih potreb in problemov.

V regionalnem stičišču NVO Koro-ške smo skupaj z zunanjim izvajalcem Nov’no razvoj, razvoj lokalnih skupno-sti, v zadnjih mesecih tega leta pripravi-li osnutek Strategije razvoja nevladnega sektorja v Koroški regiji. Namen izde-lave Strategije NVO je ugotoviti stanje nevladnega sektorja v regiji, prepo-znati potenciale nevladnih organizacij za nadaljnji razvoj ter doseči soglasje o

prioritetnih področjih delovanja.

Za pripravo dokumenta so zainteresi-rane NVO v regiji oblikovale Strateški svet, ki združuje po enega predstavnika NVO iz vseh 12 regisjkih občin. Stra-teški svet predstavlja osrednjo delovno skupino za pripravo strategije. Da bi v proces vključili čim večje število NVO in drugih deležnikov, so v Mežiški, Dravski in Mislinjski doline potekale delavnice, na katerih so predstavniki NVO in drugi udeleženci aktivno pri-spevali s svojimi ugotovitvami in pre-dlogi. Osnutek strategije je Strateški svet pred javno objavo in pozivom k dopolnitvam že obravnaval in dopol-nil. Dokument je trenutno dan v javno objavo za komentarje, predloge in iz-boljšave. Sodelovanje NVO in drugih pomembnih akterjev v regiji je zelo dobrodošlo.

Glede na stanje nevladnega sektorja na Koroškem in ugotovljene ključne pro-bleme ter priložnosti, želimo s strategijo doseči dve ključni spremembi - poveča-ti usposobljenost in izboljšati ekonom-ski položaj NVO. S tem ciljem želimo povečati znanja in sposobnosti NVO ter jih bolje organizirati, da bi uspe-šneje zagotavljale finančna sredstva za svoje delovanje in razvoj novih storitev ter tako omogočale rast in tudi zapo-slovanje v sektorju in okrepiti vlogo in prepoznavnost nevladnega sektorja na

lokalni in regionalni ravni. S tem ciljem pa želimo doseči aktivno sodelovanje NVO pri sprejemanju odločitev na lo-kalni oz. regionalni ravni in vzpostaviti civilni dialog na vseh ravneh, kjer so NVO aktivne in kjer lahko vplivajo na kakovost življenja prebivalcev v Koro-ški regiji. Krepitev vloge NVO želimo doseči tudi s povečanjem ozaveščenosti širšega prebivalstva, medijev, gospo-darstva in javnega sektorja o pomenu NVO v družbi in z odkrivanjem poten-cialov za partnersko sodelovanje.

Zastavljena cilja bo mogoče doseči z usmerjanjem virov in dejavnosti na štiri glavna področja delovanja oz. prioritetne naloge; razvoj zmogljivosti in razvoj podpornega okolja za NVO, ki sta pretežno namenjeni krepitvi nevladnih organizacij ter razvojem civilnega dialoga in krepitvijo prepo-znavnosti pa so področja namenjena uveljavljanju poslanstva in vloge ne-vladnega sektorja v lokalnem okolju in širši družbi.

Dokument bo potrebno obravnavati odprto in prilagodljivo spremenjenim okoliščinam in ga ustrezno dopolnje-vati. Strategija naj služi nevladnemu sektorju kot izhodišče za uveljavljanje stališč in potreb v drugih strateških dokumentih, še posebej pri pripravi in izvedbi regionalnega razvojnega pro-grama 2014-2020.

Vizija in cilji razvoja nevladnega sektorja na KoroškemKatja Podhovnik, Koroško regionalno stičišče NVO, Korociv.si

Novice na sceni

NIČ VASNE StANE, dA StEdobrodElNI.

Če Že plaČujetedohodnino,namenite

tistim, ki so vampri srcu.

Vsi davčni zavezanci imate možnost odločanja o svoji dohodnini. do 0,5 odstotka lahko po zakonu namenite eni ali več organizacijam, katerih delovanje se vam zdi koristno. Seznam organizacij najdete na www.dobrodelen.si. Je izjemno pester, zato boste na njem zagotovo našli organizacijo, ki jo boste s ponosom podprli.

Akcijo je podprlo Ministrstvo za javno upravo RS.

Bre

zpla

čna

obja

va

Akcijo spodbujanja doniranja dela dohodnine nevladnim organizacijam vodi CNVOS.

Tudi kot posameznik ali posameznica lahko podprete delo nevladniih organizacij! Do 0,5 odstotkov dohodnine, odmerjene z dokončno odločbo od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko namenite enemu ali več upravičencem. Komu lahko namenite del dohodnine je razvidno s seznama v Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije. Posameznemu upravičencu lahko namenite od 0,1 do 0,5 odstotka dohodnine. Skupaj pa največ petim upravičencem. To lahko storite ka-dar koli na spletni strani preko sistema eDavki ali pisno oziroma ustno na zapisnik pri davčnem organu. 0,5 % dohodnine lahko namenite nevladnim organizacijam, političnim strankam, sindikatom in verskim organizacijam. Prvič smo v Sloveniji lahko to storili za dohodninsko napoved v letu 2007.

Za leto 2008 so fizične osebe skupaj zbrale 3,1 milijona evrov z namenitvijo 0,5 % dohodnine, za leto 2007 je donacijo 0,5 % od svoje dohodnine namenilo 20,8 % davčnih zavezancev.

Več informacij na www.dobrodelen.si.

Prva predstavnica slovenskih nevladnih organizacij v AfganistanuV okviru projekta Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan (SLO-GA, Povod, Zavod Krog in Help), ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zunanje zadeve, je v Herat (Afganistan) v začetku novembra odpotovala prva predstavnica slovenskih NVO, Katja Kumar. Sledili ji bodo še štirje, vsi pa bodo nastanjeni v provinci Herat, ki je zaradi svoje lege prvo pribežališče za afganistanske begun-ce iz Irana. Organizirali bodo izobraževalne delavnice in usposabljanja, ki bodo v prvi vrsti namenjena afganistanskim mentorjem, ki za povratnike iz Irana izvajajo poklicna izobraževanja in usposabljanja ter tako prispevajo k ponovni socialni in gospodarski integraciji nekdanjih beguncev.

Katja Kumar bo tamkajšnjim mentorjem na delavnicah predstavila osnove mo-derne pedagogike in izkustvenega učenja. Na delavnicah, ki bodo vključevale skupinsko delo, igre vlog, predstavitve, razprave, itd., se bodo slušatelji seznanili s pomembnostjo posedovanja ključnih kompetenc, kot so skupinsko delo, komuni-kacijske spretnosti, kreativno razmišljanje, učinkovito reševanje problemov, mul-tikulturni dialog, itd. S pomočjo praktičnih vaj, ki se bodo izvajale na delavnicah, bodo slušatelji te spretnosti tudi razvijali in kasneje novo znanje uporabljati pri svojemu delu.

Kmalu bo v okviru projekta vzpostavljena spletna stran, na kateri si boste lahko prebrali podrobnejše informacije o projektu in Afganistanu na splošno.

Po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometra o odnosu Evro-pejcev do razvojne pomoči je za Evropejce pomoč revnemu prebivalstvu sveta zelo pomembna. Kar 84 odstotkov vprašanih namreč podpira razvojno pomoč, prav toliko pa jih tudi meni, da je potrebno pri zagotavljanju pomoči za drţave v razvoju večji poudarek nameniti dobremu upravljanju in človekovim pravicam, kar je v skladu s predlogom evropskega komisarja za razvoj Andrisa Piebalgsa, zapisanem v »Agendi za spremembe«. Evropski državljani bi bili pripravljeni tudi aktivno pomagati revnim, polovica pa bi plačevala več za vsakodnevne na-kupe (npr. z izbiro izdelkov pravične trgovine), če bi bili prepričani, da bo to prineslo koristi državam v razvoju. Razvojno pomoč najbolj podpirajo državlja-ni Švedske (97 %), Cipra (95 %), Poljske (92 %), Luksemburga (92 %), Nemčije (92 %) in Finske (91 %), najmanj pa državljani Madžarske (75 %), Bolgarije (75 %), Estonije (74 %) in Slovenije (71 %). Po mnenju vprašanih razvojno pomoč najbolj potrebujejo Podsaharska Afrika (70 %), sledijo Severna Afrika in Bliţnji Vzhod (33 %), Indijska podcelina (25 %), Karibi (17 %), Jugovzhodna Azija (16 %), Vzhodna Evropa zunaj EU, Kavkaz in Osrednja Azija (15 %) ter Latinska Amerika (15 %).

Izsledki najnovejše javnomnenjske raziskave Evropejcev o odnosu do razvojne pomoči – sramota za državljane Slovenije

politične stranke ne razumejo koncepta družbene odgovornosti

ddr. Matjaž Mulej

5www.nevladna.org

V Mariboru že od leta 2004 deluje In-štitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Njegov namen je raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgo-vornosti v Sloveniji in svetu, kako to počnejo in v kakšni meri jim uspeva, pa nam je pojasnila direktorica IRDO, Anita Hrast.

Katera je osnovna dejavnost Inštitu-ta za razvoj družbene odgovornosti?

Osnovne dejavnosti inštituta IRDO so raziskovanje, izobraževanje, infor-miranje in povezovanje, svetovanje in razvoj novih družbeno odgovornih projektov, tudi izdelkov in storitev za naročnike, založništvo, dobrodelnost. Pri tem sodelujemo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ustanovami, or-ganizacijami, vladami in podjetji ter tako prispevamo k izmenjavi znanja in izkušenj o družbeni odgovornosti.

Kaj sploh je družbena odgovornost?

Koncept družbene odgovornosti pod-jetij, kot ga je že leta 2001 definirala EU (Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno od-govornost podjetij), pravi, da naj bi podjetja na prostovoljni osnovi inte-grirala družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Aktivnosti, ki jih izvajamo v inštitutu IRDO izhajajo iz te oprede-litve, le da smo v našem Strokovnem svetu dorekli, da družbeno odgovor-nost pojmujemo širše, in sicer kot individualno družbeno odgovornost, družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih or-ganizacij, vladnih organizacij), druž-beno odgovornost poklicnih skupin, in navsezadnje družbeno odgovornost naroda, države, zveze.

Tudi EU je letos sprejela nove usme-ritve na področju družbene odgovor-nosti, ki opredeljuje družbeno od-govornost širše, ne le kot družbeno odgovornost podjetij. Veliko je k temu pripomogel tudi novembra lani sprejet standard ISO26000 za družbeno od-govornost, ki govori o sedmih ključ-nih področjih delovanja: upravljanje organizacij, človekove pravice, delov-na razmerja, naravno okolje, poslovne prakse, odjemalci, vključevanje v sku-pnost in vsebuje tudi dva skupna ime-novalca - celovitost in soodvisnost.

S kom sodelujete pri svojem delu?

Ključen akter na področju družbene odgovornosti je lahko vsakdo, ki se odloči, da bo resnično pomagal spre-meniti dosedanje sisteme na bolje. Zato sodelujemo tako z nevladnimi organizacijami, kot skupinami posa-meznikov, ki se s tem namenom zdru-žujejo, vlado, gospodarstvom, mediji.

Veliko organizacij je, ki na tem podro-čju v Sloveniji že precej delajo, čeprav smo bili ob nastanku našega inštituta edini, vsaj kolikor je nam znano, ki smo svojo dejavnost v celoti posvetili temu področju.

Na kak način delate skupaj s podjetji?

V inštitutu IRDO trenutno združuje-mo več kot sto članov, od tega polovi-co kolektivnih, med njimi so tako veli-ka, kot majhna podjetja, npr. Telekom Slovenije, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Pre-mogovnik Velenje, Mimovrste in še bi lahko naštevali. Zanje organiziramo izobraževanja, svetovanja in podelju-jemo nagrado Horus. Pogrešamo ak-tivnejšo vlogo slovenskih ministrstev na tem področju, a upamo, da se bo tudi to kmalu spremenilo na bolje.

Zakaj povezovanje neprofitnega sek-torja s profitnim?

Nevladne organizacije so tiste, ki za-polnjujejo nek družbeni manjko – torej prepoznavajo doslej še neprepoznane probleme v družbi in jih s svojim delo-vanjem poskušajo reševati, ali pa vsaj opozarjati nanje. So pomemben gra-dnik sodobne družbe, in če so dobro organizirane, lahko močno vplivajo na spremembe v družbi. Manjko, ki ga imajo te organizacije, pa je predvsem finančne narave, kar jim onemogoča hiter in učinkovit razvoj, zato so mno-ge med njimi manj močne na trgu, kot si želijo biti in svojega poslanstva v ce-loti ne zmorejo izpolnjevati. Nekatere tudi kmalu usahnejo, zlasti, če so am-bicije večje, od danih možnosti. Zato je nujno povezovanje neprofitnega s profitnim, pa tudi z državo.

Bi rekli, da ste uspešni v doseganju ciljev, ki ste si jih zadali ob ustanovi-tvi inštituta?

Strokovno in organizacijsko smo zelo uspešni, finančno pa manj. Finančno stanje vedno zaostaja za našim delom, kar nas precej zavira, a vse je za nekaj dobro. Se tako naučimo, kako inten-zivno varčevati in početi tisto, kar je nujno in primerno za realizacijo. Naš princip dela je takšen, da precej po-magajo člani in prostovoljci – vsak da,

kar lahko da, pa če je to samo dobra misel, prosti čas ali njegovo strokovno znanje, ideje, predlogi, povezovanje.

Kakšne so želje za prihodnost?

Razmisliti moramo, koliko stvari de-jansko sploh potrebujemo, in poskusi-ti živeti z manj, zato, da bo več časa za družino, zase in za tisto, kar radi poč-nemo, ne le za delo. Tudi, če ostanemo brez dela, si je potrebno najti kakšno obliko zaposlitve, da čas, ki nam je na voljo, koristno preživimo. Morda lah-ko ravno takrat spoznamo, da lahko preživimo tudi z znanjem, ki nam ga omogoča ukvarjanje s hobijem. Tudi to je lahko vaš prispevek k ohranjanju družbene odgovornosti, s tem pa seve-da krepite tudi svojo lastno.

Nam lahko poveste kaj več o nagra-di Horus? Katero je njeno sporočilo javnosti?

Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta leta 2009 v sodelovanju z drugimi partnerji objavila razpis za pilotno podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Horus. Z razpisom želimo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij k družbeni odgovornosti. Nagrada vse-buje večino področij, ki jih priporoča ISO 26000. Zato je mnogim dovolj do-bra osnova za analizo stanja in ugota-vljanje lastnih pomanjkljivosti znotraj podjetja že to, da izpolni vprašalnik za nagrado Horus, četudi potem na sa-mem razpisu podjetje ne sodeluje.

Letos je bila podeljena že tretjič, s čim so si nagrajenci prislužili to na-grado oziroma priznanje? Zakaj rav-no oni?

Letos so v kategoriji podjetja nagrado prejeli Lotrič laboratorij za meroslov-je, Mariborski vodovod in BTC. V ka-tegoriji zavodi je nagrado prejel Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilita-cijo in kvaliteto življenja po poškodbi glave. V okviru nagrade Horus so bila na prireditvi podeljena tudi poseb-na priznanja. Prejeli so jih podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska) in novinar-ki Jana Petkovšek Štakul in Barbara Pavlin, splošno posebno priznanje pa Društvo Ekologi brez meja in Tomo Križnar. Ocenjevalo jih je 29 neodvi-snih strokovnjakov, ki so iskali pred-vsem uravnoteženo delovanje kandi-datov na vseh področjih po standardu ISO26000, ne le enem in omenjeni so dosegli največje število točk.

»Razmisliti moramo, koliko stvari dejansko sploh potrebujemo«Tadeja Škerjanc

Od Miklavža do božiča in novega leta je čas za darila, okraševanje in veliko, veliko hrane. To je tudi čas za gromo-zanske količine odpadkov. Prazniki so pred vrati, zato smo na Inštitutu za trajnostni razvoj po zgledu Worldwat-ch Institute pripravili nekaj preprostih napotkov za manj potratne, a več vre-dne praznike. Prijateljstvo, ljubezen in hvaležnost so na voljo v neomejenih količinah, žal pa ni tako tudi z vodo, energijo in zemljo, ki so potrebne za pridelavo hrane. Po FAO vsako leto iz-gubimo ali zavržemo približno tretjino oziroma 1,3 milijarde ton hrane, pri-delane za človeško prehrano. Največ hrane zavržemo v razvitih državah. Ob milijardi lačnih po svetu in tisočih lačnih v Sloveniji je zelo pomembno, da s hrano začnemo ravnati bolj odgo-vorno.

NeKaj NaSvetov, KI NaM PoMagajo zMaNjšatI KolIčINe zavržeNe hraNe:

1. Bodite realni. V strahu, da ne bodo pripravili dovolj hrane, je

gostitelji pogosto pripravijo preveč. Namesto tega raje pripravite načrt, koliko hrane dejansko potrebujete zase in za svoje goste, ter v skladu s tem ustrezno nakupite sestavine.

2. Načrtujte vnaprej. Sestavite naku-povalni seznam (svetujemo eko-

loško tržnico, ekoživila ali vsaj lokalno pridelano hrano). Če se boste držali le vnaprej pripravljenega spiska živil, boste zmanjšali tveganje za nakup ne-potrebne hrane. To je še posebej po-membno v času praznikov, torej v času trgovskih popustov in drugih ugodno-sti, ki nam jih ponujajo trgovci.

3. Bodite skromni. Novoletni pra-zniki so čas razvajanja, pogosto

tudi s prepolnimi krožniki, obloženi-mi z večjimi količinami hrane, kot jo lahko zaužijemo. V izogib temu lah-ko uporabimo enostaven trik, kot je na primer uporaba manjših servirnih pripomočkov in krožnikov. Ti so na-menjeni manjšim porcijam, s tem pa se zmanjša tudi količina hrane, ki jo pustimo na krožnikih. Če so gostje še vedno lačni, si lahko privoščijo še en obrok. Ta način je veliko enostavnej-ši, pa tudi bolj higieničen - hrano, ki bo nedotaknjena ostala na mizi, bomo brez težav uporabili še za prihodnje obroke.

4. Spodbujajte samopostrežbo. Dovo-lite gostom, da si postrežejo sami

in izberejo, kaj in koliko želijo pojesti. S tem jedi približate gostom in hkrati preprečite nepotrebne količine neželene hrane, ki bi jo sicer pustili na krožnikih.

5. Ostanke hrane varno shranite. Če ostanke hrane pravilno shranimo,

je hrana varna za zaužitje kasneje. Velja priporočilo, da kuhanih jedi ne pustimo pri sobni temperaturi več kot dve uri, temveč jih prej postavimo v hladilnik ali zamrznemo. Shranite ostanke v manjših, priročnih posodah, da so vam pri roki za hiter obrok, namesto da se jim izogibate in jih nazadnje dokončno zavržete.

6. Kompostirajte. Olupke zelenjave, sad-ja, jajčnih lupin in drugih ostankov,

ki nastanejo pri pripravi jedi, ne mečite stran, ampak jih raje kompostirajte. Neka-teri kompostniki so razmeroma enostavni in poceni, ter nam priskrbijo kakovostne sestavine za obogatitev vrtne prsti.

7. Ustvarite nov obrok. Če nimate mo-žnosti kompostiranja, lahko ostan-

ke hrane uporabite za pripravo novega obroka. Npr. iz zelenjavnih odrezkov in olupkov ter delov trupa perutnine lah-ko enostavno skuhate juho, iz kruhove skorje in krajcev pa naredite okusne pra-žene kocke za juho.

8. Podarite presežek hrane. Nekatere organizacije in zavetišča z veseljem

sprejemajo donacije v obliki konzervira-ne in suhe hrane, še posebej med pra-zniki in v hladnejših mesecih. Obrnete se lahko na primer na Karitas in lokalni Rdeči križ - v zbirnih centrih, akcije ob določenih praznikih prireja tudi Lions Club, na voljo so košare za oddajo hrane v trgovskih središčih. Ustanavljajo tudi slovensko banko hrane.

9. Darila izberite s premislekom. Ko podarjate hrano, se izogibajte hitro

pokvarljivim izdelkom; če se odloči-te podariti živila, naj bodo taka, da jih bo obdarovanec z veseljem zaužil in ne zavrgel. Izberite trajnejša ekoživila in pijače s slovenskih kmetij in polnovre-dno, okusno ekološko pecivo slovenskih izdelovalcev ali ekoživila iz pravične trgovine (kava, čaji, čokolade...), To so trajnejši izdelki, obenem pa boste z na-kupom prispevali k lokalni ekonomiji doma ali v deželah v razvoju.

Pa lepe in mirne praznike!

Manj hrane v koš med prazniki!

Inštitut za trajnostni razvoj

Preprosti napotki za vsakogar, da bodo letošnji prazniki manj potratni

Direktorica IRDO, Anita Hrast

6 december 2011

Karnizem je nevidni sistem prepričanj ali ideologija, ki ljudem omogoča, da jedo nekatere živali. Karnizem je v bi-stvu nasprotje vegetarijanstva oziroma veganstva; “karn-” pomeni “meso” ali “iz mesa”, “-izem” pa označuje sistem prepričanj. Večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro; v meso-jedih kulturah po svetu ljudje tipično ne razmišljajo o tem, zakaj se jim meso nekaterih živali gnusi, meso drugih pa se jim zdi oku-sno, ali zakaj sploh jedo katere koli ži-vali. Toda kadar živali za preživetje ni nujno jesti, in to danes velja skoraj za ves svet, potem to je izbira – in izbire vedno izhajajo iz prepričanj.

Priznavamo, da odločitev ne jesti ži-vali izhaja iz sistema prepričanj; vege-tarijanstvo je bilo poimenovano pred stoletji. Skladno s tem vegetarijancev ne imenujemo “rastlino-jedci”, saj ra-zumemo, da za tem stoji temeljna ide-ologija, po kateri je prehranjevanje z živalmi neetično in neprimerno. Kljub temu pa “ne-vegetarijancem” še vedno rečemo “meso-jedci”, kakor da bi bilo dejanje konzumiranja mesa ločeno od sistema prepričanj, kakor da svoja pre-pričanja prinesejo k mizi le vegetari-janci. Vendar pa je razlog, da mnogo ljudi jé pujse, ne pa na primer psov, ta, da imajo sistem prepričanj o prehra-njevanju z živalmi.

Čemu torej karnizem do sedaj še ni bil poimenovan? En razlog je ta, da je preprosto lažje prepoznati tiste ideo-logije, ki niso del večinskega mnenja. Veliko pomembnejši razlog pa je to, da je karnizem dominantna ideologija – tako razširjena in zakoreninjena, da so njene predpostavke sprejete kot zdra-vorazumske, kot “stvari takšne so”, ne pa kot nabor široko sprejetih mnenj. In karnizem je tudi nasilna, izkorišče-valska ideologija; organizirana je okoli intenzivnega, obsežnega in nepotreb-nega nasilja nad živalmi in njihovega izkoriščanja. Tudi proizvodnja tako imenovanega humanega mesa (in dru-gih živalskih proizvodov), neznaten odstotek mesa, ki se danes proizvede v svetu, pomeni izkoriščanje živali in pogosto vključuje brutalnost. Načela karnizma so v nasprotju s temeljnimi vrednotami večine ljudi, ki ne bi pro-stovoljno podpirali izkoriščanja dru-gih ali zagovarjali takšnega nasilja nad drugimi čutečimi bitji. Zato se mora karnizem, podobno kot druge nasilne, izkoriščevalske ideologije, skrivati, da bi si zagotovil soudeležbo množic; brez široke podpore bi se sistem porušil.

MedNaS: oMNIvorI, KarNIvorI IN KarNIStI

Podobno kot “meso-jedec” sta tudi splošno uporabljana pojma “omnivor” (vsejedec) in “karnivor” (mesojedec) netočna in zavajajoča izraza za opiso-vanje tistih, ki niso vegetarijanci. Ti pojmi utrjujejo domnevo, da je jesti živali naravno, kar je eden od najbolj utrjenih in nedotakljivih mitov, ki se uporabljajo za upravičevanje karniz-ma. “Omnivor” in “karnivor” opisujeta posameznikove fiziološke dispozicije in ne posameznikove ideološke izbire: omnivor je žival, človeška ali nečlove-ška, ki lahko zaužije hkrati rastlinske in živalske snovi, in karnivor je žival, ki mora zaužiti meso, da bi preživela.

Zaradi omenjenih razlogov je “karnist” najustreznejši pojem za opisovanje ti-stih, ki jedo živali. Sam pojem “karnist” pa ni mišljen slabšalno, temveč opisno; opisuje tistega, ki deluje v skladu z na-čeli karnizma – podobno kot na primer pojmi “kapitalist”, “budist”, “socialist”, ali “presnojedec” opisujejo tistega, ki deluje v skladu z določeno ideologijo. Če imamo poimenovanje za vegetari-jance, je smiselno imeti poimenovanje tudi za tiste, katerih ravnanja odražajo nasprotni sistem prepričanj.

Vendar pa se “karnist” razlikuje od prej omenjenih “-istov” po tem, da večina karnistov ne dojema, da so dejansko karnisti, kajti karnizem je neviden. Ve-liko ljudi je v bistvu nenamernih kar-nistov; takšen je paradoks karnizma. In čeprav je bil izraz “karnist” skovan zgolj zaradi natančnosti, se lahko po-jem dojema kot žaljiv – verjetno zato, ker ljudje na nekem nivoju menijo, da je nepotrebno klanje in zauživanje ži-vali odvratno.

MedNaS: KarNIStIčNI obraMbNI MehaNIzMI

Ideologije, kot je karnizem, se ohranja-jo pri življenju z učenjem, naj ne mi-slimo ali čutimo, ko sledimo njihovim navodilom, in eden od primarnih na-činov, na katerega to počnejo, je upo-raba nabora obrambnih mehanizmov, ki delujejo hkrati na družbenih in psi-holoških ravneh. “Karnistični obramb-ni mehanizmi” skrivajo nasprotja med našimi vrednotami in načini obnaša-nja ter nam s tem dopuščajo, da dela-mo izjeme, ki so v nasprotju s tem, kar bi normalno imeli za etično.

Primarna obramba sistema je nevi-dnost in primarni način, s katerim ideologija ostane nevidna, je ta, da ostane neimenovana: če je ne imenu-jemo, je ne bomo videli, in če je ne vidimo, o njej ne moremo govoriti ali vanjo dvomiti. Vendar pa ni nevidna samo ideologija, nevidne so tudi žr-tve sistema: milijarde rejenih živali, ki ostajajo skrite in s tem prikladno izven zavedanja javnosti; vedno bolj uničeno okolje; izkoriščani in pogosto ustraho-vani delavci, ki meso pakirajo in dela-jo v klavnicah; ljudje, ki z zauživanjem mesa močno povečajo tveganje za ne-katere najbolj resne bolezni industri-aliziranega sveta, in ki so se, ko pride do prehranjevanja z živalmi, navajeni odklopiti, psihološko in čustveno, od resnice njihove izkušnje.

Nevidnost pa je le prva obrambna vrsta v trdnjavi karnizma; resnico je nemogoče popolnoma skriti. Ko torej nevidnost neizogibno odpove, sistem potrebuje podporo. Zato nas karnizem uči upravičevati hranjenje z živalmi s prikazovanjem mitov o mesu (in drugih živalskih proizvodih), kot da so dejstva o mesu, tako da promovi-ra tri n-je upravičevanja: to, da jemo živali, naj bi bilo normalno, naravno in nujno. Trije n-ji so institucionali-

zirani – privzemajo in vzdržujejo jih vse pomembne družbene institucije, od družine do države – in morda ni presenetljivo, da so se v zgodovini na-nje vseskozi sklicevali, da bi upravičili druge nasilne in izkoriščevalske ideo-logije (npr. suženjstvo, moška nadvla-da itd.).

Karnizem se brani tudi z izkrivljanjem našega dojemanja mesa in živali, ki jih jemo, da bi se lahko počutili dovolj udobno, da jih zauživamo. Učimo se, na primer, rejene živali pojmovati kot objekte (npr. piščanca omenjamo kot nekaj namesto nekoga) in abstrakcije, ki nimajo individualnosti ali osebnosti (npr. pujs je pujs, in vsi pujsi so enaki), ter v našem mišljenju ustvarjati stro-ge kategorije, da lahko umestimo zelo različne občutke in načine obnašanja do različnih vrst (npr. meso goveda je odlično, meso psov pa ogabno; krave so za prehrano, psi pa so naši prijate-lji).

Obstaja še mnogo drugih obrambnih mehanizmov, ki se prekrivajo in pod-pirajo te, ki smo jih omenili, vsi pa služijo enemu namenu: blokirati naše zavedanje in empatijo do rejenih živali in proizvodov, pridobljenih iz njiho-vih teles. Z zavedanjem karnističnih obrambnih mehanizmov pa smo manj občutljivi za njihov vpliv; izstopimo lahko iz sistema in pogledamo na pre-hranjevanje z živalmi skozi lastne oči in ne skozi objektiv karnizma.

http://carnism.com/, prevod Veganska Iniciativa, z dovoljenjem avtorice.

večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro

Kaj je karnizem? Melanie Joy

Obvestila

Brezplačno telefonsko svetovanje potrošnikomO akciji.Decembrska akcija “Potrošniku v pomoč” je nastala kot posledica potreb potrošni-kov po pravnih nasvetih v njihovih potrošniških zadevah. Ker je decembra potro-šnja na vrhuncu in to s pridom izkoriščajo tudi ponudniki blaga in storitev, je pet organizacij združilo moči, da je vsaj ta mesec potrošnikom na voljo dodatna opora v obliki brezplačnega pravnega svetovanja.

Kje?Na 080 1 7686 (080 1 SOUM) vsak delavnik v decembru med 10. in 12. uro.

Kako?Pravni svetovalci bodo potrošnikom na brezplačni telefonski številki na voljo vsak decembrski delavnik med 10. in 12. uro in bodo na voljo za vprašanja potrošnikov, pojasnjevali bodo predpise in postopke za uveljavljanje njihovih pravic, pomagali pri reševanju konkretnih primerov in svetovali potrošnikom kako najbolj učin-kovito uveljaviti svoje pravice v konkretnih primerih težav s ponudniki blaga in storitev.

Kdo?Zavod PIPDruštvo za varstvo potrošnikov PtujDruštvo za varstvo potrošnikov PomurjaDruštvo za varstvo potrošnikov PodravjaŠtudentska organizacija Univerze v Mariboru

Izkušeni pravniki so v preteklih nekaj letih na področju svetovanja potrošnikom zagotovili več kot 38.000 pravnih nasvetov, večino prav po telefonu.

Komu?Nasveti so na voljo vsem potrošnikom brezplačno, četudi niso člani katere od po-trošniških organizacij.

Greenpeace išče prostovoljceUkrepanje za zaščito okolja je v današnjem času nujno potrebno in tega ne zmo-remo sami – potrebujemo aktivne in ozaveščene državljane, ki jim ni vseeno za našo prihodnost.

POSTANI PROSTOVOLJEC,pridruži se posameznikom, ki del svojega prostega časa namenjajo aktivni zaščiti okolja in prizadevanju za spremembe. Prijavite se na prostovoljci@greenpeace.si ali na spletni strani Greenpeacea izpolnite vprašalnik za prostovoljce.

Za več informacij se obrnite na Tino Čeligoj (tina.celigoj@greenpeace.si, 040 430 088). Oglejte si tudi našo spletno stran www.greenpeace.si in facebook profil (Greenpeace Slovenija).

Brezplačen medijski prostor za NVODragi NVO-jevci, Studio 12 vam nudi brezplačen promocijski prostor na sple-tnem portalu Studio12.si. Želimo si, da bi preko našega portala nevladne in ne-profitne organizacije imele možnost obveščanja javnosti o svojem delu, projektih in dogodkih. Namen promocije je podpreti vaše delovanje in vam omogočiti mo-žnost brezplačne promocije. (Promocija je na voljo NVO, ki izvajajo neprofitne in nekomercialne aktivnosti). Gre za sistem selektivne promocije - promocija bo omogočena organizacijam, katerih aktivnosti so uglašene z vrednotami Studia 12. Selekcijo izvaja uredniški odbor Studia 12. Info: http://s12.si/studio-12/1120-promocija-nvo.html.

Netržna blagovna izmenjava oblačilDogodki izmenjave oblačil se v Mariboru uspešno nadaljujejo. Tudi tokrat ste lepo vabljeni v prodajalno MIR v Poštni ulici 1. Decembra bomo zbirali rabljen tekstil in izmenjavali rabljena oblačila v terminih: od srede 14.12. do sobote 17.12. med 15.00 in 18.00 uro, do sobote 17.12. pa med 09.00 in 12.00 uro.

Izmenjava oblačil bo tudi tokrat potekala po načelu blagovne menjave: koliko kosov prineseš, toliko kosov odneseš (torej 3 za 3).

Če za menjavo niste zainteresirani, pa bi vseeno radi počistili skrite kotičke vaše-ga stanovanja, vas vabimo, da nam prinesete in podarite odvečna oblačila, torbice, modne dodatke, čevlje…Podarite nam lahko neomejene količine teh predmetov. Z donacijo boste podprli projekt posredovalnice rabljenih predmetov, ki ga izvaja v Ma-riboru Društvo Aktiviraj se.

Zbiramo:– manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice ...– slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre ...– manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila ...– manjše športne rekvizite– male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze ...– manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike, kovine– izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute ...– moška, ženska in otroška oblačila in obutev– otroške igrače in opremo.

Tokratno izmenjavo oblačil v sodelovanju s trgovino MIR in Majo Pipan organi-zira društvo Aktiviraj se, v okviru projekta Posredovalnica rabljenih predmetov.

Več informacij lahko dobite pri Jasni Beršnjak, 030 278 577 ali drustvo.aktivirajse@gmail.com.

7www.nevladna.org

V Regionalnem stičišču nevladnih organizacij Podravja od leta 2008 izvajamo pro-grame usposabljanj, s katerimi želimo prispevati k dvigu usposobljenosti članov in članic za delo na različnih področjih. Gre predvsem za računovodske in pravne vidike delovanja, projektno vodenje ter pripravo razpisne dokumentacije, zbiranje sredstev, veščine javnega nastopanja in komuniciranja z javnostmi, uporabo so-dobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij ter pridobivanje kompetenc za vključevanje v civilni dialog s predstavniki oblasti.

O zavedanju pomena znanja za uspešno vodenje in delovanje v nevladnih organi-zacijah in upravičenosti izvajanja omenjenih programov govori število udeležen-cev, preko 400 se jih je do danes že udeležilo različnih delavnic. Samo v letošnjem letu je trinajst izobraževalnih delavnic obiskalo preko 130 nevladnikov. Do konca prihodnjega leta bo izvedenih še sedemnajst delavnic in seminarjev, med katerimi želimo izpostaviti usposabljanje za dvostavno knjigovodstvo, pripravo poslovnih poročil ter nadaljevalne delavnice javnega nastopanja. Ker želimo program delav-nic kar najbolj prilagoditi potrebam in željam nevladnikov smo veseli pobud in povpraševanj, saj lahko, v dogovoru z zainteresiranimi NVO, delavnice izvedemo kjerkoli po podravski regiji.

Informacije o terminih in vsebinah posameznih delavnic so dostopne na sple-tni strani stičišča (www.nevladna.org) in v e-novicah, dosegljivih s prijavo preko info@nevladna.org.

Znanje – pot k uspešnemu delovanju NVO

Urbane brazde, eden programskih sklopov pro-jekta Evropska prestolnica kulture, v koproduk-ciji s KUD Anarhiv, vabi k doniranju prenosnih računalnikov. Akcija je del posebnega izobraže-valnega projekta, ki temelji na filozofiji ponovne uporabe, spodbuja rabo odprtokodnih sistemov in ustvarja avtonomne prakse digitalnega udej-stvovanja.

Kratkoročni cilji projekta Za-nič kišta so izobraževalne delavnice za digitalno opismenjevanje na odprtokodnih sistemih, spodbujanje kreativnosti na med-mrežju in splošno izboljšanje računalniških znanj ter digitalnih kompetenc; dolgoročni pa aktivno reševanje problema tako imenovane digitalne ločnice. Posebnost projekta je, da vsak udeleženec delavnic v projektu Za-nič kišta po končanem neformalnem izobraževanju prenosnik obdrži!Projekt Za-nič kišta je prenos dobre prakse Zero Dollar Laptop, z njim pa želijo v Mariboru spodbuditi alternativne oblike izobraževanja in digitalnega opisme-njevanja. S projektom prav tako želimo vzpostaviti pogoje za opolnomočenje skrajno marginaliziranih družbenih skupin (brezdomnih, prebežnikov in delav-cev migrantov).

Za uresničitev projekta bi potrebovali prenosne računalnike z naslednjo mini-malno konfiguracijo:

- 512 MB RAM- 8 GB trdega diska- 1,5 GHz procesor- Monitor resolucije 1024×768- Wi-Fi- CD ROM pogon (po možnosti).

Prenosnike zbiramo vsak delavnik med 10. in 15. uro na sedežu Urbanih brazd, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor.

Za dodatne informacije o tehničnem vidiku in konfiguraciji računalnikov se obrnite na urbane.brazde@maribor2012.eu ali 040 750 175 (Andrej Arh). Za dodatne informacije o Urbanih brazdah in projektu Za-nič kišta se obrnite na tomaz.gregorc@maribor2012.eu, (0)2 2281 242/3 (Tomaž Gregorc).

»Za-nič kišta« - akcija doniranja delujočih prenosnih računalnikov

Za živali! vas vabimo, da nas ob petkih med 17. in 19. uro obiščete na stičišču Slovenske ulice in Grajskega trga v Mariboru in si z nami ogledate filmske projekcije s področja pravic živali in veganstva ter poskusite nekaj veganskih jedi. Pripeljite prijatelje/-ice!

Za živali!P.S.: V primeru dežja ali sneženja projekcije odpadejo. Srečamo pa se lahko na Veganskih večerjicah vsak tretji četrtek v mesecu ob 19.30, dvorana Gustaf, Kulturni center Pekarna, Maribor.

Mreža za družbeno odgovornost Slovenije (MDOS) objavlja razpis za drugi krog sprejemanja novih članov. MDOS, ki jo je maja letos ustanovilo 19 slovenskih pod-jetij, bo z naslednjim letom postala polnopravna članica organizacije CSR Europe, ki bdi nad projektom Enterprise 2020, katerega ključni podpornik je Evropska komisija.

Delovanje MDOS temelji na informiranju in osveščanju podjetij, organizacij in širše javnosti o pomenu vključevanja družbeno odgovornih strategij v delovanje podjetij. »V časih, ko se dogodki na trgih odvijajo s svetlobno hitrostjo, ko postajajo prefe-rence in želje kupcev čedalje bolj nepredvidljive in kompleksne, je sprejetje odločitve za strategijo družbeno odgovornega poslovanja lahko močno orodje za preživetje. Družbena odgovornost je poslovna strategija, katere cilj je zagotoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja in bi morala postati cilj vsakega podjetja. Tista pod-jetja, ki bodo ob svojem poslovanju imela tudi aktivno vlogo pri razvoju lokalnih skupnosti, domačega gospodarstva in ohranjanju okolja, bodo ta cilj dosegla bolj za-gotovo, bolj zanesljivo in hitreje. In prav taka podjetja vabimo, da se nam pridružijo v MDOS,« je povedal Alen Najdenovski, predsednik upravnega odbora MDOS.

Mreža za družbeno odgovornost Slovenije je stičišče podjetij in drugih organiza-cij, katerih skupni namen je promocija družbene odgovornosti, tako znotraj svo-jih podjetij in organizacij, kot v širšem družbenem prostoru. Ključne dejavnosti mreže so izmenjava znanja, uvajanje novosti in dobrih praks s področja družbene odgovornosti.

Več informacij najdete na www.mdos.si, julija@ekvilib.org ali 01/430 37 52.

Mreža za družbeno odgovornost vabi nove člane

Slikanje veganstva v zadnjem mesecu kot nesprejemljivega in problematič-nega, sočasno pa – v navidezno odpr-tem liberalnem diskurzu – kot obrob-nega in s tem odklonskega, podprto s senzancionalističnim medijskim poročanjem, je slovenske veganke in vegane prisililo v pozicijo pro & con-tra in dokazovanje lastnega zdravja ter zdravja njihovih otrok. Kljub vsej kredibilnosti poročanja o vse večjem številu zdravih veganskih otrok, kljub smernicam vseh uglednih organizacij za človeško zdravje in nutricionistiko in kljub vse večjemu številu epidemi-oloških raziskav, ki potrjujejo norma-len razvoj otrok, ki sledijo uravnote-ženi veganski prehrani, pa defenzivna drža ne zadostuje, saj ne pokaže na osnovno hegemonijo, ki veganstvo stabilizira kot predsodek. Retorika slovenske medicinske stroke je izgra-jena na družbeno nepluralni in člo-veško izključujoči logiki. S pomočjo medijev vzdržuje predstavo o vsejed-stvu kot univerzalni normi, veganke in vegane pa selektivno označuje kot odklonske druge. Na ta način vpeljuje in legitimira posebno hierarhično raz-merje, v katerem so veganke in vegani avtomatično označeni za podrejene in nezaželene glede na predstavnike večinske prehranjevalne skupine. Dis-kriminacija postane še posebej očitna v izključevanju in marginalizaciji ma-ter vegank in prevpraševanju njihove kompetence za odgovorno starševstvo, ki načenja vprašanje temeljnega člove-kovega dostojanstva. Normativizem v kontekstu vsejedega prehranjevanja pa ne utemeljuje zgolj strukturne diskriminacije po načinu prehranjevanja, ampak podpira in legi-timira človeško dominanco in sistem

izkoriščanja živali v zahodni družbi, tj. pojmovanje živali kot objektov prevla-de in njihovo blagovno vrednost. Eden od načinov spodjedanja samoumevno-sti vsejede norme v zahodni družbi je etično veganstvo. Etično veganstvo ni zgolj prehransko vprašanje, ampak je kompleksen družbeno-politični pojav, v ozadju katerega je močna etična na-mera posameznika. Etično veganstvo pomeni zavrnitev zamisli o popolni človeški superiornosti nad živalmi in pripoznanje temeljnih moralnih dol-žnosti ljudi do živali – pripoznanje splošne moralne pravičnosti. Po nače-lu splošne pravičnosti etične veganke in vegani zavračajo vse vrste uporabe živali – za prehrano, obutev, oblačila, biomedicinska raziskovanja, šport, za-bavo. Globji kot so v nas vpisi antro-pocentričnih vrednot, bolj nerazumen, težaven in nepraktičen se nam bo zdel ta predlog. Bolje kot razumemo na-ravo živalske izkušnje in prepoznava-mo, kako je podobna naši lastni, bolj se bomo zavedali, kako ožimo pojem pravičnosti, s tem da ga omejujemo na človeško sfero. Vsekakor je pomenljivo, da se družbe-na marginalizacija in diskriminatorna obravnava vegank in veganov krepita prav tam, kjer medicinska stroka ne izpolni svojega dela naloge, ki se na-naša na enakovredno obravnavo ter na z njo povezano enako dostopnostjo do nutricionističnih informacij. Sloven-ska medicinska stroka podaja smer-nice zgolj za vsejedo prehranjevanje, od veganstva pa se ogradi, s tem da ga ožigosa za ekstremno težko dosegljivo, če ne kar škodljivo; javnosti ne zagota-vlja empirično preverjenih informacij o razvoju veganskih otrok, ampak jo zavaja z rezultati raziskav, opravljenih

na neveganskih otrocih; nosečnicam vegankam ne nudi strokovne podpo-re in nutricionističnih nasvetov, am-pak skuša spreminjati njihova etična načela. Upravičeno se nam zastavlja vprašanje, ali je to za strokovnjake, ki prihajajo iz kliničnega okolja, etično sprejemljivo. Vsa dvoličnost slovenske medicinske stroke se pokaže v prime-ru določenih pomanjkanj ali bolezni – ta so pri vsejedih predstavljena in-dividualno, pri veganih pa konsisten-tno izenačena z vrsto prehranjevanja. Na ta način se promovira tudi povsem zavajajoče pojmovanje, da je veganski način prehranjevanja potencialno ško-dljiv, medtem ko naj bi bila po logiki take obravnave vsejeda prehrana a pri-ori zdravju koristna.

V kontekstu različnih praks, poveza-nih z ustvarjanjem marginalizacije in neenakosti, bi si bilo zanimivo zami-sliti družbeni odziv na, denimo, ho-moseksualne veganske starše. Le kako bi potekal diskurz, ko bi prišel otrok, ki ga vzgajata dve lezbijki veganki, v šolo z raztrganimi platnenimi copat-ki? Vprašanje, ali je luknja v platne-nem copatku posledica veganstva ali homoseksualnosti staršev, bi najverje-tneje sprožilo nerešljivo dilemo.

www.zazivali.org, info@zazivali.org

Veganstvo v orlovem gnezdu

Svobodni ustvarjalci so pomembna družbena skupina, ki pozitivno vpli-va na razvoj kulture in družbe, vse več ekonomskih teorij pa poudarja tudi širšo gospodarsko pomembnost poklicev in dejavnosti, povezanih z inovativnostjo in kulturo, imenovanih tudi kreativne industrije. Veljajo za hitro rastoči sektor, ki lahko zadržuje, ustvarja in privablja inovativno in izo-braženo delovno silo.

Mladi svobodni ustvarjalci na podro-čju kreativnih industrij pri nas po kon-cu šolanja vstopajo v okolje, v katerem so izpostavljeni priložnostnemu delu, omejenim socialnim pravicam, neure-jenemu urniku ... V takih okoliščinah je njihov prispevek k družbenemu in gospodarskemu življenju na vseh rav-neh omejen. Bistven dejavnik socialne varnosti je prostor za bivanje, ključen pogoj za delo pa je delovni prostor. Z dostopom do ugodnih prostorov za bi-vanje in delo bi imeli mladi svobodni ustvarjalci širšo izbiro poklicnih poti, s tem pa bi se bistveno povečal ustvar-jalni potencial te pomembne družbe-ne skupine, ki ima za družbo tudi po-memben gospodarski potencial.

Pomembne prednosti za kakovost ži-vljenja in delo prinaša povezovanje različnih svobodnih ustvarjalcev v prostorsko strnjene stanovanjske in delovne enote – kreativne zadruge – ki omogočajo delitev skupnega prostora, interakcijo, medgeneracijsko komu-

nikacijo, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja in aktivno delo-vanje v lokalni skupnosti.

duKz – društvo Kot Mre-žNa orgaNIzaCIja

Na teh izhodiščih je ustanovljeno Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), ki za začetek zdru-žuje posameznike s področij oblikova-nja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava. Njihovo sodelovanje se je začelo pri projektu Ustvarjalnih skupnosti na pobudo skupine Maja Farol, Inštituta za politike prostora, AVA - Akademije za vizualne umetnosti in ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ter se nad-grajevalo pri projektih Boks in Krater Bežigrad. Društvo je odprto za sode-lovanje s posamezniki in organizacija-mi z vseh področij. Eden izmed ciljev kreativnih zadrug je tako vzpostavitev mreže posameznikov in organizacij različnih profilov svobodnih poklicev.

Z vzpostavitvijo kreativnih zadrug želi društvo prispevati tudi k urbani regeneraciji degradiranih območij v mestih. Fizično infrastrukturo zadrug želi namreč vzpostaviti predvsem s pomočjo začasne uporabe obstoječih praznih objektov, opuščenih gradbišč ali uporabe in obnove dotrajanih ali manj vrednih objektov, kot so delavni-ce, skladišča ipd. Posamezna kreativna

zadruga bo vezana na manjše območje ali sosedstvo, v okviru katerega bo mo-goče urediti večje število delovnih ali delovno-bivalnih enot in skupnih, npr. galerijskih ali vadbenih prostorov.

Kaj bo društvo NudIlo člaNoM Zadruga bo nudila članom tako orga-nizacijsko kot informacijsko podporo. Ena prvih aktivnosti društva je vzpo-stavitev baze iskalcev prostorov za delo in bivanje. V ta namen so v dru-štvu pripravili kratek spletni vprašal-nik, k izpolnitvi katerega ste vabljeni vsi svodobni ustvarjalci v kreativnih industrijah, ki iščete ugodne prostore za delo in bivanje.

Odgovore bo društvo analiziralo in predstavilo organizacijam, podjetjem in drugim institucijam, s katerimi bo sodelovalo pri vzpostavljanju krea-tivnih zadrug, nastala baza povpraše-vanja po prostorih pa bo nudila tudi osnovo za pogovore z lastniki nepre-mičnin. Vabljeni torej k nastajanju kreativnih zadrug!

h t t p : / / w w w. m y s u r v s . c o m / s u r -vey/236859472/

Več informacij: Blaž Murn, predsednik Društva za ustanavljanje kreativnih zadrug, kreativnezadruge@gmail.com

Kreativne zadruge bodo mladim ustvarjalcem omogočala uporabo nezasedenih zasebnih in javnih objektov za delo in bivanje.

Pridružite se nastajanju kreativnih zadrug

Dr. Branislava Vičar, Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic

8 december 2011

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije? Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih za-gat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij ra-čunovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe? Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izo-gnete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških pro-gramov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kaj PočNete?Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v na-slednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdeteZavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s po-dročja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alterna-tivnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobra-ževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za

pravosodje• javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije

Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni• informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct

(www.evropejec.si)• stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org)• spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si)• alternativno reševanje sporov.

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.Naročite se na naše elektronske informacije:info@nevladna.org

Grad Borl je v zavesti mnogih domači-nov in turistov ena najlepših izletniških točk in hkrati vstopna točka v vzhodne Haloze. Grajen na trdno skalo nad Dra-vo je stoletja kljuboval sovražnim voj-skam in zobu časa. Bil je v rokah mno-gih lastnikov, večkrat porušen, oropan, uničevali so ga zublji požarov, nenehno ga je najedal zob časa. Toda vedno se je našel kdo, ki se je zavzel zanj, ga obno-vil, mu dal novo podobo in mu vdih-nil duha za nadaljnja stoletja življenja. Nazadnje je bil grad v funkciji še v za-četku osemdestih let prejšnjega stole-tja, potem pa se je zanj pričelo žalostno obdobje: najprej je bil zapuščen, potem podružbljen, pa razglašen za kultur-ni spomenik državnega pomena, po osamosvojitvi Slovenije in po neuspeli denacionalizaciji je bil dokončno podr-žavljen. Z njim danes upravlja Ministr-stvo za kulturo Republike Slovenije.

Haložani in bližnji Polanci so grad Borl vedno imeli za svojega. Njihov je bil, ko so bili podložni Borlski zemljiški go-spodi, njihov je bil tudi, ko ga je soci-alistična oblast podružbila. In njihov je tudi danes, ko je v lasti države. Kdo pa je država, če ne mi vsi? Zato so domači-ni na »svojem« gradu tako radi prirejali kulturne, glasbene in družabne dogod-ke. Grajski milje je tako izvajalcem kot obiskovalcem vedno nudil nek poseben čar in vzdušje. Toda velikansko zgradbo je postopoma načenjal zob časa in bilo bi jo treba redno vzdrževati. Država za to ni imela posluha. Tudi ni vedela, kaj naj počne s tem zaščitenim kulturnim spomenikom in razmere se iz leta v leto samo slabšajo.

Leta 2005 smo v Cirkulanah ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl. Namen in program delovanja društva je bil, da javno opozarjamo na propadanje zgodovinskega objekta in da od države terjamo racionalno rešitev, ki bo zago-tavljala obnovo stavbe, s tem pa bo dan zagon različnim društvom in posame-znikom, ki bi v grajskih prostorih izva-jali svoje kulturne in druge dejavnosti. Društvo je ministrstvu za kulturo RS posredovalo številne predloge, kako naj reši grad Borl, med drugim je pomaga-lo iskati in vzpodbujati potencialne na-jemnike za daljše obdobje. Iz vsega tega

ni bilo nič, ker državni organ ni imel niti idej niti sredstev, še manj pa volje za dokončno rešitev gradu. Pa tudi na-jemnika niso znali izbrati.

Društvo je videlo grad tudi v vlogi gospodarskega subjekta, predvsem s turizmom in gostinstvom. V gradu je zamišljena vinoteka izbornih haloških vin, kar bi oživilo domača vinogradni-ška gospodarstva … Poleg naše vizije o obnovi gradu in izvajanju določenih programov v njem smo si v društvu zadali nalogo, da bomo s proučeva-njem zgodovinskih dogajanj v tem delu Haloz razširilo obzorja domače-mu prebivalstvu in tistim, ki so za grad soodgovorni. Grad je zelo primeren za najrazličnejše umetniške in druge raz-stave in v njem bi lahko bila postavljena stalna etnografska zbirka.

Iz vsega tega do nadaljnjega ne bo nič. Država je letos vstop v grad dokončno zaklenila in v njem ne dovoljuje nobene društvene prireditve pod pretvezo, da objekt za uporabo ni varen. Če ni va-ren, ga je torej treba zapreti in pustiti, da postaja še manj varen, dokler se ne bo sesul sam vas …

Društvo za oživitev gradu Borl se s tem načinom obravnavanja kulturnega spomenika in objekta, ki kraju lahko prinese kulturno, družabno in tudi go-spodarsko oživljanje, ne more strinjati. Zato bo vztrajalo na svojih aktivnostih. Nekatere so bolj praktične, druge bolj

duhovne. Tako na primer vsako leta enkrat čistimo notranjost gradu in oko-lico, pri čemer sodeluje veliko ljudi, ki niso člani našega društva in pridejo tudi od drugod. To dokazuje pripadnost lju-di Borlu v širšem prostoru. V društvu pa tudi pridno publiciramo, predvsem dela, ki se dotikajo zgodovinskih tem in pomembnih rojakov našega kraja. Tako smo pripravili razstavo o življe-nju in delu rojaka prof. dr. Vladimir-ja Bračiča, o njem smo posneli kratek dokumentarni film, leta 2010 pa smo izdali bogato ilustrirano monografijo o gradbeni zgodovini Borla in o rodbini Sauer. Že dvakrat smo izvajali program ob dnevih evropske kulturne dediščine, prvič s strokovnim simpozijem o Bor-lu in razstavo razglednic o gradu Borl, letos pa na primer o rodoslovju cirku-lanskih rodbin. Društvo je organizator vsakoletnega dogodka z imenom Bar-barno v začetku decembra, ko se v Cir-kulane pripelje grofovski par Friderik Sauer in njegova soproga Marija Barba-ra v posebej izdelanih opravah po modi 18. stoletja. Grofovski par je postal »maskota« našega društva in je na vseh pomembnejših prireditvah v občini kakor tudi izven nje zelo zaželen gost. Stvaritev likov grajske gospe in gospo-da ter publiciranje zgodovinskih del in organiziranje srečanje občanov na Bar-barnem je doživelo izjemne odmeve v domači in širši javnosti. To je dokaz, da je društvo v šestih letih delovanja svoj obstoj izkoristilo in opravičilo. To so pa tudi dobri obeti za naprej.

šest let prostovoljskih prizadevanj za oživitev gradu borl

Grad Borl pastorek nemočnih gospodarjevMag. Martin Prašnički, Društvo za oživitev gradu Borl

V četrtek, 10. novembra, je v dvorani prireditvenega centra ŠTUK potekala konferenca z naslovom Aktivno drža-vljanstvo: Slovenija po meri mladih, kjer so mladi in mladinski delavci raz-pravljali o različnih vidikih aktivnega državljanstva.

V frontalno aktivnem delu so svoje poglede na tematiko predstavili dr. An-drej Kirbiš iz Filozofske fakultete v Ma-riboru, Tadej Beočanin iz Mladinskega sveta Ajdovščina, dr. Andrej Fištravec iz Zavod RS za šolstvo in dr. Žiga Vo-dovnik iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

»Participacija je osrčje demokracije.«, je poudaril dr. Kirbiš in predstavil izsled-ke raziskave Mladina 2010, ki kažejo na to, da slovenska mladina ni družbeno-politično apatična. V zadnjem obdo-bju je celo nadpovprečno protestno in civilno družbeno angažirana, medtem ko je konvencionalni politični angažma med mladimi v upadanju. Da je neak-tivno državljanstvo velika želja kapitala oz. centrov moči, ki za svoje delovanje

ne potrebujejo aktivnih državljanov je bilo sporočilo dr. Fištravca. Kako aktiv-ni so mladi je na konkretnem primeru iz prakse predstavil Tadej Beočanin. »Pravo državljanstvo mora biti glagol in ne samostalnik, to ne sem biti status, ki je vezan na neko etnično skupino«, poudarja dr. Vodovnik.

Udeleženka Živa Beguš, študentka soci-ologije na FDV, je na konferenco prišla iz Ljubljane. Pritegnili so jo odlični pre-davatelji: »Konferenca je bila izjemno zanimiva. Za udeležbo sem se odločila, ker me zanima tematika, predvsem pa me zanima, kaj lahko poleg volitev sto-rim, da bom aktivna državljanka.«

Vodja projekta Aktivendržavljan.si, Brigita Horvat (Zavod PIP), je sprego-vorila o namenih konference: »Namen konference je bil predstaviti različne vi-dike aktivnega državljanstva, predvsem pa poudariti, da aktivno državljanstvo ne pomeni le politični angažma temveč obsega različne načine participiranja v družbi in družbenih procesih.

Mladi udeleženci konference, niso bili le pasivni opazovalci ampak so aktivno sodeloval in soustvarjali vsebino konfe-rence, s tem pa pridobili znanja, ki jih lahko neposredno prenesejo in upora-bijo v praksi.«

Konferenca je potekala v okviru pro-jekta aktivendržavljan.si, ki ga delno financira Evropska unija s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada ter Mini-strstvo za šolstvo in šport.

Mladina ni družbenopolitično apatična!Brigita Horvat, Zavod PIP

»kaj lahko poleg volitev storim, da bom aktivna državljanka«