GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE

Tržaška cesta 221

1000 LJUBLJANA

SEMINARSKA NALOGA

TEČAJA ZA GASILSKE VODJE V REGIJI IN DRŽAVI

NAVODILA VODJI INTERVENCIJE PRI NESREČAH

Z NEVARNIMI SNOVMI

Avtor: Bojan Hrepevnik

Mentor: Franci Petek

Rogaška Slatina, april 2013

2

KAZALO VSEBINE

1 UVOD............................................................................................................................. 3

1.1 Splošno o intervenciji, vodenju intervencije in vodji intervencije…......................3

1.1.1 Intervencija………………………………………………….................................... 3

1.1.2 Vodenje intervencij……………………………………………………………….…3

1.1.3 Operativno vodstvo intervencije……………………………………………….……3

1.1.4 Operativno vodstvo intervencije ob velikih požarih in nesrečah……………….…...3

1.1.5 Vodja intervencije……………………………………………………………….…..4

1.2 Intervencija ob nesreči z nevarno snovjo……………………………………….…..5

1.2.1 Nesreča z nevarno snovjo…………………………………………………………....5

1.2.2 Nevarne snovi…………………………………………………………………….….5

2 FAZE PROCESA VODENJA INTERVENCIJE Z NEVARNO SNOVJO……......6

2.1 Primerjava mednarodnih konceptov faz ukrepov pri vodenju................................6

2.1.1 Avstrijski koncept……………………………………………………………….…...6

2.1.2 Ameriški koncept…………………………………………………………….............6

2.1.3 Skandinavski koncept…………………………………………………………….….6

2.1.4 Slovenski koncept…………………………………………………………………....7

2.1.5 Primerjava konceptov faz postopkov pri vodenju nesreč z nevarnimi snovmi……...7

3 VODENJE INTERVENCIJE PRI NESREČI Z NEVARNO SNOVJO…………....8

3.1 Vodja intervencije pri nesreči z nevarno snovjo…………………..………….….…8

3.2 Pomoč vodji intervencije pri nesreči z nevarno snovjo………...………….………8

3.2.1 Načrti zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo.......................................…...8

3.2.2 Organi...........................................................................................................................8

3.2.3 Poklicne sile .................................................................................................................8

3.2.4 Društva in druge nevladne organizacije.......................................................................9

3.2.5 Državne enote………………………….......................................................................9

3.3 Faze ukrepov pri nesreči z nevarno snovjo………………………………………….9

3.3.1 Prepoznavanje nevarnosti in nevarne snovi………………………………………….9

3.3.2 Izolacija……………………………………………………………………….……..13

3.3.2.1 Omejitvena področja – cone nevarnosti………………………………….………..13

3.3.2.2 Evakuacija…………………………………………………………………………15

3.3.3 Reševanje in preprečevanje nadaljnjega širjenja nevarnosti……………….………..15

3.3.3.1 Reševanje………………….................................................................................... 15

3.3.3.2 Dekontaminacija…………………………............................................................. 15

3.3.3.3 Preprečevanje nadaljnjega širjenja nevarnosti.........................................................16

3.3.3.4 Sanacija……………………………………………………………………………17

3.3.3.5 Zaključek intervencije..……………………………………………………………18

3.4 Posredovanje informacij medijem in javnosti...........................……………………18

3.3.3.6 Poročilo o intervenciji……………………………………………………………...18

3.4.1 Informacije medijem…………………………………………………………………19

3.4.1.1 Intervju……………………………………………………………………………..19

3.4.1.2 Tiskovne konference……………………………………………………………….19

3.4.2 Obveščanje javnosti………………………………………………………………….19

4 ZAKLJUČEK .................................................................................................................19

5 VIRI IN LITERATURA.................................................................................................20

6 PRILOGA 1 – Stopnje zaščite posredovalcev glede na nevarnost

7 PRILOGA 2 - Taktična navodila za posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi

Seznam slik:

Slika 1: Nalepke nevarnosti……………………………………………………………..10

Slika 2: Table za označevanje prevoznih enot nevarnih snovi………………………….11

Slika 3: Grafični znaki in simboli za nevarnosti ………………………………………..12

Slika 4: Cone nevarnosti………………………………………………………………...14

3

1 UVOD

Tema v nalogi je namenjena predvsem gasilskim vodjem intervencije in tudi tistim, ki se

pojavijo prvi na prizorišču nesreče, ki lahko vključuje tudi nevarne snovi. Osebe, ki so lahko

prve na mestu nesreče v kateri so lahko prisotne tudi nevarne snovi so gasilci, policisti,

reševalci nujne medicinske pomoči, državni in lokalni vladni uradniki ali pa osebe zasebnega

prava. Takšne nesreče se lahko pripetijo v industrijskem objektu ali njegovi bližini, na glavni

ali podeželski cesti, vodnih poteh in površinah, urbanih naseljih ali skratka vsepovsod. Naloga

prvega, ki prispe na kraj nesreče je opazovanje in poročanje pristojnim in usposobljenim za

obravnavo dogodka, ki bodo tudi prevzeli nadzor nad nesrečo, če ni tudi sam v tej vlogi. V

nalogi je zajeto osnovno ugotavljanje nevarnosti, prepoznavanje nevarnosti, poročanje ali

upoštevanje nevarnosti s katero zagotovimo samozaščito in zaščito posredovalcev, ostalih

ljudi, živali in narave. Podrobni taktični in tehnični ukrepi pa niso zajeti v tej nalogi in so

predmet specialističnega usposabljanja posredovalcev v primeru nesreč z nevarnimi snovmi.

Namen naloge je opozarjanje vodij intervencij pri nesrečah z nevarno snovjo na

prepoznavanje tveganj povezanih z nevarno snovjo, prepoznavanje in identifikacija nevarnih

snovi z uporabo različnih metod, določitev svoje vloge na intervenciji, ureditev bistvenih

informacij v obliki načrta, informacijo o silah podpore in boljše razumevanje odločitev

povezanih z vplivi nevarnih snovi.

1.1 SPLOŠNO O INTERVENCIJI, VODENJU INTERVENCIJE IN VODJI

INTERVENCIJE

1.1.1 INTERVENCIJA

Gasilska intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva v skladu s predpisi, načrti in

pravili gasilske stroke.

1.1.2 VODENJE INTERVENCIJE

Vodenje intervencije gašenje požara in druge operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči

med katere štejemo tudi nesreče z nevarno snovjo, se vodi v skladu z načeli gasilske stroke in

gasilske taktike. Vodenje je poveljevanje in usklajevanje delovanje vseh gasilskih enot

oziroma pri določenih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja tudi drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč.

1.1.3 OPERATIVNO VODSTVO INTERVENCIJE

V gasilskih intervencijah, pri katerih sodeluje večje število gasilskih enot (3-15), vsi

poveljniki sodelujočih gasilskih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki ga vodi

vodja intervencije. Če v intervenciji sodelujejo druge reševalne enote, se njihovi vodje

vključijo v operativno vodstvo intervencije. Člani operativnega vodstva intervencije so za

svoje delo odgovorni vodji intervencije.

1.1.4 OPERATIVNO VODSTVO INTERVENCIJE OB VELIKIH POŽARIH IN

NESREČAH

Ob naravnih in drugih nesrečah velikega obsega oziroma nesrečah v katerih je potrebno

sodelovanje večjega števila različnih gasilskih in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter

4

so aktivirani štabi za Civilno zaščito, vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z

usmeritvami pristojnega poveljnika in štaba Civilne zaščite.

Vodja intervencije mora med intervencijo v predpisanih časih in primerih poročati o poteku

intervencije pristojnemu centru za obveščanje, nadrejenemu gasilskemu poveljniku ter

pristojnemu poveljniku in štabu Civilne zaščite, če je aktiviran. Vodja intervencije je dolžan

poročati centru za obveščanje in nadrejenemu gasilskemu poveljniku oziroma drugim

pristojnim organom tudi na njihovo zahtevo. Za poročanje o poteku intervencije in

vzdrževanje zveze s pristojnim centrom za obveščanje, lahko vodja intervencije pooblasti

enega ali več gasilcev.

Ob požarih ali nesrečah velikega obsega lahko pristojni poveljnik Civilne zaščite ali vodja

intervencije v skladu z načrti zaščite in reševanja, oblikuje operativno vodstvo intervencije, ki

ga sestavljajo poleg vodje intervencije še člani:

- za varnost;

- za koordinacijo;

- za stike z javnostmi;

- za vodenje operativnih enot, ki so mu podrejeni vodje dveh ali več sektorjev, ki jih določi

vodja intervencije;

- za načrtovanje;

- za logistiko;

- za informacijsko komunikacijsko in administrativno podporo.

V operativnem vodstvu intervencije iz prejšnjega odstavka sodeluje tudi predstavnik

pristojnega štaba Civilne zaščite in po potrebi predstavniki drugih reševalnih služb, policije in

Slovenske vojske.

1.1.5 VODJA INTERVENCIJE

Vodja intervencije je v skladu z Zakonom o gasilstvu in pravil gasilske službe poveljnik

gasilske enote, ki je odgovorna za operativno območje na katerem je nastal požar ali druga

nesreča, poveljujoči določeni formacijski sestavi gasilske enote, vodja izmene, gasilec,

posebej usposobljen za vodenje intervencij oziroma gasilec, ki ga pooblasti poveljnik gasilske

enote. Vodja intervencije v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji je poveljnik ali

vodja gasilske enote, ki jo organizira gospodarska družba, zavod ali druga organizacija v

kateri je nastal požar ali druga nesreča oziroma potreba po gasilski intervenciji.

Intervencijo, pri kateri sodeluje več gasilskih enot, vodi pristojni poveljnik oziroma vodja

intervencije iz gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča nastala.

Intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno

gasilsko enoto, vodi v vseh primerih poveljnik te gasilske enote. Poveljnik višje kategorizirane gasilske enote ali višji po činu v skladu z Zakonom o gasilstvu,

prevzame ob prihodu na kraj intervencije vodenje intervencije, če se z vodjo intervencije ne

sporazumeta drugače. Poveljnik višje kategorizirane gasilske enote ali višji po činu, mora

prevzeti vodenje gasilske intervencije, če je očitno, da vodja intervencije vodi intervencijo

napačno ali bistveno v nasprotju s temi pravili.

Vodja gasilske intervencije se med intervencijo lahko zamenja zaradi opravičenih razlogov. V

vseh fazah izvajanja zaščite, reševanja in pomoči med intervencijo, je lahko vodja intervencije

le ena oseba. O spremembi vodje intervencije se mora obvestiti pristojni center za obveščanje.

5

1.2 INTERVENCIJA OB NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

1.2.1 NESREČA Z NEVARNO SNOVJO

Nesreča z nevarno snovjo je dogodek ( ali vrsta dogodkov ) povzročen po nenadzorovanih

naravnih in drugih silah in je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi

za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi med proizvodnjo, predelavo, uporabo,

skladiščenjem, pretovarjanjem in prevozom ter s tem ogroža življenje in zdravje ljudi ter

živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženje ter ima škodljive vplive na okolje.

Do nesreče z nevarno snovjo lahko pride zaradi uhajanja, iztekanja, razsutja ali požara

nevarne snovi.

Nesreče z nevarnimi snovmi se lahko zgodijo:

a) pri nepremičnih virih tveganja (gospodarske družbe, ki na območju svojega delovanja

proizvajajo, skladiščijo ali uporabljajo nevarne kemikalije),

b) pri prevozih nevarnega blaga po cesti, železnici, v zraku in po morju

c) ekološke nesreče v kmetijstvu in privatnem sektorju zaradi neprimerne, nestrokovne in

neodgovorne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, neprimerno skladiščenih ali

odvrženih nevarnih snovi, iztekanje kurilnega olja.

d) terorizem

e) vojna

1.2.2 NEVARNE SNOVI

Nevarne snovi imajo eno ali več od sledečih nevarnih lastnosti: eksplozivnost, oksidativnost,

vnetljivost, strupenost, radioaktivnost, spontano povzročanje močne reakcije, samo segrevanje

ali samo reaktivnost, škodljivost zdravju, jedkost, povzročanje preobčutljivosti, rakotvornost,

mutagenost, strupenost za razmnoževanje, kužnost, gabljivost ali nevarnost za okolje.

Nevarne snovi so lahko:

- Kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljeni v

proizvodnem procesu, vključno z dodatki ali nečistočami.

- Pripravki, ki so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi.

- Nevarni proizvodi, ki so proizvodi in niso snovi ali pripravki in vsebujejo katero od

nevarnih kemikalij.

- Biocidi, ki so kemikalije, glive in mikroorganizmi vključno z virusi, ki imajo

določen negativni učinek na škodljive organizme.

- Fitofarmacevtska sredstva

- Nevarni odpadki, ki so odpadki in kažejo eno ali več nevarnih lastnosti.

- Ionizirajoča sevanja

Nevarne snovi, delitev, označevanje, prevoz in rokovanje z njimi opredeljujejo naslednji

zakoni, uredbe in pravilniki:

- Zakon o kemikalijah Uradni list RS, št. 36/1999

- Uradni list RS, št. 103/2011, Uredba o odpadkih

- Uradni list RS, št. 50/2003, Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski

varnosti.

- Uradni list RS, št. 67/2005, Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju

nevarnih pripravkov.

- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS št. 35/07-ZFfS-UPB2).

- Uradni list RS, št. 79/1999, Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB).

6

2 FAZE PROCESA VODENJA INTERVENCIJE PRI NESREČI Z NEVARNO

SNOVJO

2.1 PRIMERJAVA MEDNARODNH KONCEPTOV FAZ UKREPOV PRI

VODENJU

2.1.1 AVSTRIJSKI KONCEPT

GAMS - V prevodu pomenijo začetnice : Prepoznati nevarnost – raziskovanje,

zavarovanje območja, reševanje ljudi, zahteva po posebnih enotah. Osnovna navodila so

zapisana v avstrijskem priročniku za gasilce NEVARNE SNOVI – izredni ukrepi.

2.1.2 AMERIŠKI KONCEPT

Postopek imajo razdeljen na pet korakov – stopenj ukrepov:

1. Izolacija mesta nesreče – dokler se ne prepozna neznana snov se obravnava kot najbolj

nevarna. Vodenje se izvaja z varne oddaljenosti. Z ocenjevanjem razmer in

zavarovanjem nevarnega območja se prične takoj po prihodu na mesto nesreče, da se

prepreči dostop ostalim prisotnim in prihajajočim.

2. Identifikacija neznane snovi

3. Zbiranje obvestil in podatkov o poškodovancih, komunalni infrastrukturi področja,

poseljenosti področja, količini snovi,

4. Ublažitev posledic nesreče z nevarno snovjo – izvajajo za to strokovno usposobljene

in opremljene enote

5. Odprava nevarnosti nevarne snovi

2.1.3 SKANDINAVSKI KONCEPT

Navodila vodji intervencije pri nesreči z nevarno snovjo so zapisana v TOKEVA navodilih, ki

jih uporabljajo enote za posredovanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi skandinavskih

držav.

1. Pričetek opazovanja in pristop na prizorišče nesreče v smeri proti vetru.

2. Uporaba osebne varovalno opreme.

3. Reševanje ponesrečencev.

4. Opazovanje uhajanja nevarne snovi in določitev nevarnih mest.

5. Izolacija nevarnih mest pred mimoidočimi in prometom.

6. Ocena situacije. Poizvedovanje po strokovnih nasvetih.

7. Preprečitev požara ali pogasitev.

8. Zbiranje razlivanja ali razsutja.

9. Zamašitev uhajanja.

10. Nevtralizacija.

11. Poročilo ustreznim organom o okoljske škodi.

12. Prenehanje z reševalnimi dejavnostmi.

13. Odstranitev zavarovanja področja.

14. Dekontaminacija oblačil in opreme.

7

2.1.4 SLOVENSKI KONCEPT

Pri nesrečah z nevarno snovjo vodja intervencije uporablja PIRS postopek:

P – prepoznati,

I – izolirati,

R – rešiti, omejiti,

S – sanirati.

1. Prepoznati: prisotnost nevarne snovi na mestu nezgode se poskuša ugotoviti z

varne razdalje na podlagi vidnih označb, ki jih morajo imeti objekti in prevozna

sredstva, ki uporabljajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi. Za identifikacijo

neznane nevarne snovi se po potrebi aktivira pristojne strokovnjake in

inšpekcijske službe.

2. Izolirati: ko je snov prepoznana, se mora iz navodil prebrati, kakšna je

Ogroženost za okolico in temu primerno izolirati območje v vseh smereh. Pri

tem je potrebno sodelovanje z ReCO ter z uporabnikom oz. prevoznikom

nevarne snovi. S prizadetega območja je potrebno odstraniti vse vire dodatnih

nevarnosti in ga začasno evakuirati.

3. Rešiti, omejiti: Najprej je potrebno z območja nezgode rešiti ponesrečence.

Potrebno jih je prinesti iz območja direktne nevarnosti in jih čim hitreje predati v

medicinsko oskrbo. Način omejitve nezgode določi vodja intervencije. Pri tem

prvenstveno upošteva smer in hitrost širitve nevarnosti.

4. Sanirati: Ko se prepreči širjenje, je potrebno območje, ki se je pri nezgodi

onesnažilo, sanirati. V največji možni meri se mora vzpostaviti prvotno stanje,

kot je bilo pred nezgodo. Pri tem morajo sodelovati še druge službe (inšpektor

za varstvo okolja, inšpektor za varstvo pred požarom, komunalno podjetje,

cestno podjetje…)

2.1.5 PRIMERJAVA KONCEPTOV FAZ POSTOPKOV PRI VODENJU

NESREČ Z NEVARNIMI SNOVMI

To je le nekaj konceptov določenih korakov postopkov pri vodenju intervencij z

nevarnimi snovmi, ki jih je možno dobiti iz obstoječih navodil posredovalcem ob nesreči z

nevarno snovjo različnih držav. Vsi koncepti so si zelo podobni in imajo vključene enake

faze le, da imajo nekateri le te podrobneje razdelane in opredeljene. Pri vseh sta kot prva

ukrepa prepoznavanje nevarnosti in nevarne snovi ter skoraj istočasno izolacija področja

nesreče z nevarno snovjo ter področja širjenja nevarnih vplivov nesreče. V nadaljevanju

pa vsi koncepti predvidevajo reševanje, preprečitev širjenja nevarnosti in na koncu

sanacijo ter dekontaminacijo. Takšni koraki postopkov v modificirani obliki veljajo tudi

za druge vrste intervencij. V nekaterih državah imajo celo specialistično usposobljene in v

pripravljenosti gasilske časnike, ki vodijo tovrstne intervencije. Prav tako imajo varnostne

častnike, ki skrbijo za varnost in občasno preverjajo upoštevanje varnostnih ukrepov.

8

3 VODENJE INTERVENCIJE PRI NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

3.1 VODJA INTERVENCIJE PRI NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

Vodenje intervencije pri nesreči z nevarno snovjo je zelo zahtevno in odgovorno.

Odločitve morajo biti hitre in pravilne. Z daljšim časom do odločitve se poveča tudi čas

za pričetek ukrepanja s tem pa se povečajo nevarnosti in vplivi nevarnosti na večje

področje.

Vodja intervencije pri nesreči z nevarno snovjo je največkrat poveljnik (vodja) osrednje

enote v občini, poveljnik (vodja) enote širšega pomena, ki ima koncesijo z URSZR za

posredovanje ob nesrečah z nevarno snovjo, v gospodarski družbi, zavodu ali drugi

organizaciji, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto pa vodi tovrstne intervencije

poveljnik (vodja) te gasilske enote.

Pri večjih in bolj zahtevnih intervencijah, kjer sodeluje 3-15 enot se uvede štabno

vodenje ( operativno vodstvo) kjer vodji intervencije pomagajo s tem, da prevzamejo

svoj del nalog: gasilski vodje, strokovnjaki s področja v katero spada nevarna snov,

poveljnik in člani štaba CZ, vodja NMP in vodja policije.

Vodja intervencije ima vseskozi povezavo z CORS ali ReCO kar je odvisno od tega za

kakšen obseg intervencije gre. Prav tako vseskozi redno obvešča ustrezne odgovorne

institucije in organe o stanju.

3.2 POMOČ VODJI INTERVENCIJE PRI NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

3.2.1 NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB NESREČI Z NEVARNO SNOVJO Pomoč vodji intervencije pri večji nesreči z nevarno snovjo so tudi regijski in občinski

načrti zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo ter načrti zaščite in reševanja, ki

jih pripravijo organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali

skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ali opravljajo

dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek

nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo in so zavezanci EU

DIREKTIVE SEVESO II.

3.2.2 ORGANI

- URSZR z CORS

- Izpostava URSZR z ReCO

- Policijske uprave ali policijske postaje

- Zavod za zdravstveno varstvo

- Išpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

- Inšpektorat RS za okolje in prostor

- Zdravstveni inšpektorat

- Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

- Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

- Župan občine

- Poveljnik in štab CZ

- Enote in službe CZ

9

3.2.3 POKLICNE SILE

- Pokline gasilske enote

- Reševalna postaja – NMP

- Bolnišnica

- Javni zavodi za zdravstveno varstvo

- Drava – vodno gospodarsko podjetje Ptuj d.d.

- Pooblaščena podjetja za transport in ravnanje z nevarnimi odpadki (Kemis,

Saubermacher)

- Podjetja ali zasebniki, ki se ukvarjajo z prevozi, skladiščenjem ali uporabo nevarnih

snovi

3.2.4 DRUŠTVA IN DRUGE NEVLADNE ORGANIZACIJE

- Gasilske enote širšega pomena

- Prostovoljna gasilska društva

- Ribiške družine

3.2.5 DRŽAVNE ENOTE

- Mobilna enota ekološkega laboratorija MEEL, Ljubljana

- Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME, Maribor

3.3 FAZE UKREPOV PRI NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

3.3.1 PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI IN NEVARNE SNOVI

Osnovno pravilo za vodjo intervencije, posredovalce in ostale prisotne je, da dokler manjkajo

informacije o nevarnosti in nevarni snovi sprejmejo stanje in ukrepe kot v največji nevarnosti.

Prepoznavanje opravlja vodja intervencije ali druga strokovna oseba z varne razdalje ali pa

vodja intervencije odredi enega ali dva gasilca, da se z ustrezno zaščitno opremo približata

viru nevarnosti in mu posredujeta informacije.

Prepoznavanje nevarnih snovi je lahko :

A) Formalno – Table in znaki za nevarnost, prevozne in ostale listine, ostali viri.

Formalno prepoznavanje nevarnih snovi in njihovih nevarnosti poteka takrat, ko vodja

intervencije najde ali pridobi enega od spodaj naštetih znakov ali dokumentov. Na osnovi tega

lahko s pomočjo priročnikov, izkušenj, znanja ali podatkov s spletni strani točno določi

nevarne snovi, njihove lastnosti, nevarnosti in način ukrepanja. Takšni priročniki so Kako in s

čim gasimo ter rešujemo ob nesreči z nevarno snovjo Alfonz Zafošnik), Ukrepanje ob nezgodi

z nevarno snovjo - IV. razširjena izdaja (Franc Černelič) ali pa kakšen podoben, ki naj bo

vedno v poveljniškem vozilu. Najbolj enostaven dostop do podatkov na spletni strani pa je na

naslovu URSZR - http://nevsnov.sos112.si. Poudariti pa je tudi potrebno, da se ne moremo vedno zanesti na verodostojnost označevanje

saj je možno, da iz kakršnih koli razlogov snov ni pravilno označena. To pomeni, da je

potrebno vzporedno poiskati še en pokazatelj ali informacijo, ki nam potrjuje ugotovitve.

10

Nalepke nevarnosti

Eksplozivne snovi Vnetljivi plini Inertni plini Strupeni plini Vnetljive tekočine in predmeti

Vnetljive trdne snovi Samovnetljive trdne snovi Snovi, ki pri stiku z vodo Oksidanti tvorijo vnetljive pline

Organski peroksidi Strupi Kužne snovi Radioaktivne snovi

Jedke snovi Različno nevarno blago in predmeti

Slika 1: Nalepke nevarnosti

11

Table za označevanje prevoznih enot

Številka za nevarnost

UN številka – identifikacijska številka

Slika 2: Table za označevanje prevoznih enot nevarnih snovi

Prevozna listina

- Mora biti v voznikovi kabini na dostopnem mestu

- Vsebuje identifikacijsko UN številko blaga in ime (podčrtano v ADR), razred,

zaporedno številko s pripadajočo črko, začetnice ADR ali RID, številko in opis

tovorov ali vsebnikov IBC, skupno količino nevarnega blaga, ime in naslov

pošiljatelja in ime in naslov prejemnika.

- Razredi po ADR glede na prevladujočo nevarnost: razred 1 – eksplozivne snovi,

razred 2 – plini, razred 3 – vnetljive tekočine, razred 4.1 – vnetljive trdne snovi,

razred 4.2 – samo vnetljive snovi, razred 4.3 – snovi, ki v stiku z vodo tvorijo

vnetljive pline, razred 5.1 – oksidanti, razred 5.2 – organski peroksidi,

razred 6.1 – strupi, razred 6.2 – kužne snovi, razred 7 – radioaktivne snovi,

razred 8 – jedke snovi in razred 9- ostale nevarne snovi.

Pisna navodila za ukrepanje ob nesreči pri prevozu - Morajo biti v voznikovi kabini na dostopnem mestu in služi vozniku ter reševalcem

kot pomoč pri ukrepanju v sili

- Pisna navodila za ukrepanje ob nesreči vsebujejo podatke o blagu ( ime, razred in

identifikacijske UN številke, vrste nevarnosti, osebno varovalno, splošne ukrepe

voznika, dodatni/posebni ukrepi voznika, ukrepi ob požaru in dodatne informacije.

12

Grafični znaki in simboli za nevarnosti Ti grafični znaki se uporabljajo za označevanje nevarnih snovi na embalaži in skladiščih.

Slika 3: Grafični znaki in simboli za nevarnosti

Varnostni list - Varnostni list je zbir potrebnih informacij, ki služi varovanju zdravja človeka in

okolja ter zagotavljanje varnosti.

- Vsaka pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne snovi ali pripravke v

promet je dolžna najkasneje ob prvi dobavi nevarne snovi ali pripravka.

poklicnemu uporabniku ali distributerju brezplačno posredovati varnostni list.

- Varnostni list sestavljajo naslednji podatki: Identifikacija snovi in podatki o

dobavitelju, sestava s podatki o nevarnih sestavinah, ugotovitve o nevarnih

lastnostih, ukrepi za prvo pomoč, ukrepi ob požaru, ukrepi ob nezgodnih izpustih,

ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje, nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in

zdravje pri delu, fizikalne in kemijske lastnosti, obstojnost in reaktivnost,

toksikološki podatki, ekotoksikološki podatki, odstranjevanje, transportni podatki,

zakonsko predpisani podatki/podatki o predpisih in druge informacije.

B) Neformalno – Vizuelno opazovanje z daljnogledom, informacije udeležencev,

lokacija nesreče, lokacija in zgradbe, vizuelni pokazatelji, vrsta posode ali

embalaže, merilni instrumenti, čutila, znaki in simptomi.

Opazovanje poteka z varne razdalje v smeri proti vetru. Prav tako poteka zbiranje

informacij o požaru ali nesreči le na mestih, ki so popolnoma varna, kljub temu, da pride

do spremembe smeri kontaminacije ali do povečanja stopnje in obsega nevarnosti. Med

vsemi pridobljenimi informacijami z razgovori je potrebno izluščiti najbolj verjetno

pravilne.

Priporočena je tudi uporaba detektorjev plinov, eksplozimetrov in pH indikatorjev, ki jih

mora imeti vsaka enota namenjena za posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi.

13

3.3.2 IZOLACIJA

Izolacija pomeni omejitev področja vplivov nevarnosti nevarnih snovi pri nesreči. Izvaja se z

zapiranjem dovoznih cest, pristopnih poti, z fizičnim ograjevanjem območja, z označevanjem

nevarnosti na zunanjem robu nevarnega območja. S tem se prepreči vstop v nevarno in

kontaminirano območje nepooblaščenim osebam in neustrezno zaščitenim posredovalcem.

Prav tako pa se prepreči in nadzira tudi izstop kontaminiranim udeležencem nesreče in

posredovalcem.

Omejitev izvajajo za to določeni reševalci, policija ali pa za to določene ostale sile zaščite in

reševanja.

3.3.2.1 OMEJITVENA PODROČJA – CONE NEVARNOSTI

Velikost in oblika omejenega področja je odvisna od več dejavnikov. Ti dejavniki so:

Nevarna lastnost nevarne snovi, količina nevarne snovi, količina aktivne in ogrožane nevarne

snovi, kemijske in fizikalne lastnosti snovi, vrsta pakiranja snovi, meteorološki pogoji,

konfiguracija terena, vrsta površine in infrastrukture kjer je nesreča in od tega, če je nesreča

na prostem ali v objektu. Pomembno je tudi opazovanje smeri, barve in velikosti oblaka

hlapov ali dima, ki ga tvorijo nevarne snovi.

Za določanje velikosti con nevarnosti obstajajo tudi simulacijski programi, tabele, formule za

izračune in neposredni podatki za določene nevarne snovi. V podatkovniku o nevarnih

snoveh URSZR - http://nevsnov.sos112.si so za vsako nevarno snov največkrat štirje podatki:

polmer izolacijske cone, polmer cone evakuacije ljudi, polmer izolacijske cone in polmer

evakuacijske cone pri gorenju prevozne enote z nevarno snovjo. Izolacijska cona je mišljena

zunanja meja tople cone ali področje, kjer je potrebno uporabljati osebna zaščitna sredstva.

Izolacija

(polmer)

Evakuacija

(polmer)

Gorenje

železniškega

vagona, cisterne

ali priklopnika

Izolacija (polmer)

Gorenje

železniškega vagona,

cisterne ali

priklopnika

Evakuacija (polmer)

Trdne in tekoče

nehlapne snovi

50 m 100 m 800 m 800 m

Tekoče hlapne in

plini (strupeni,

eksplozivni)

100 m 300 m 800 m 800 – 1600 m

Oblika nevarnega območje Pri hitrosti vetra, ki je višja od 2 m/s,

pri hitrosti vetra, nižji od 2 m/s je nevarno območje oblikovano s kotom 60°.

ima obliko kroga.

14

Slika4: Cone nevarnosti

Bistveni element vseh nesreč z nevarnimi snovi, je vzpostavitev območja za varnost in delo.

Ta območja so oblikovana tudi zaradi zmanjševanja nenamernega širjenja nevarnih snovi, ki

jih posredovalci ali oprema iz onesnaženih območij prenesejo v čista območja. Varnostne

cone opredeljujejo vrsto dejavnosti, ki se bodo izvajale v posamezni coni, stopnjo nevarnosti

na različnih lokacijah in območja kjer je treba preprečiti dostop nepooblaščenim ali

nezaščitenim posredovalcem.

Tri najpogosteje vzpostavljena območja so:

• Izločitveno območje (ali vroča cona) je območje z dejansko ali možno kontaminacijo in

največjim potencialom za izpostavljenost nevarnim snovem. V to območje mora biti

HLADNA

CONA

VROČA

CONA

TOPLA

CONA

SMER VETRA

Prostor za reševalno in

zaščitno opremo ter

vhod posredovalcev

Dekontaminacija

Primarna triaža

Sekundarna triaža, oskrba in

transport ponesrečencev

Poveljniško mesto

15

absolutno preprečen dostop neustrezno zaščitenim posredovalcem, mimoidočim ali

opazovalcem

• Manj onesnaženo območje (ali toplo območje), je prehodno območje med izločitvenim in

območjem podpore. To področje je namenjeno za vstop in izstop iz izključitvenega območja.

V tem območju reševalne enote izvajajo sekundarno triažo, oskrbujejo ponesrečene ter

izvajajo dekontaminacijo. Ta cona je bistvenega pomena za preprečitev širjenja

kontaminacije. Posredovalci lahko tu deponirajo kontaminirano zaščitno obleko preden

zapustijo to cono. Posredovalci morajo tudi v tem območju imeti ustrezno zaščitno opremo.

• Območje podpore (ali hladna cona) je območje, ki ni kontaminirano in da se varno uporablja

kot načrtovalno in izvajalno območje. V tem območju se izvaja tudi sekundarna triaža, oskrba

ter priprava ponesrečenih za transport.

3.3.2.2 EVAKUACIJA

Evakuacija je postopek umika ljudi,živali in materialnih dobrin iz določenega ogroženega

območja in je lahko popolna ali delna. Popolna evakuacija pa je lahko takojšna ali postopna.

Kakšno vrsto evakuacije odredimo ali lahko izvedemo je odvisno od velikosti območja,

števila ljudi v območju ali stopnje ogroženosti območja, ki ga želimo evakuirati. Takojšna

popolna evakuacija se vedno izvede na prostem v izolacijski coni. Delna in popolna postopna

pa se izvedeta, če ni možno ali nujno potrebno izvesti takojšno popolno evakuacijo. V tem

primeru se lahko odredi samo horizontalna evakuacija, zapiranje oken in vrat, zapiranje

ventilacije in uporaba namenskih ali priročnih osebnih zaščitnih sredstev.

3.3.3 REŠEVANJE IN PREPREČEVANJE NADALJNEGA ŠIRJENJA NEVARNOSTI

3.3.3.1 REŠEVANJE

Reševanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi je lahko zapleten cilj. Lahko je enostavno kot

evakuirati nekaj ljudi ali pa težavno kot evakuirati celo mesto. K reševanju se lahko pristopi

takoj ali pa se le to odloži za nekaj časa dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varnost

reševalcev.

Rešujemo ljudi, živali in materialne dobrine, ki so pri nesreči poškodovani ali ogroženi.

Reševati je potrebno ponesrečence, ki so ujeti v nesreči ali pa da se zaradi poškodb niso mogli

sami umakniti na varno. Ponesrečence se transportira v manj kontaminirano območje – toplo

območje kjer medicinsko osebje opravi primarno triažo. Če je potrebna dekontaminacija se

ponesrečence dekontaminira in transportira v hladno cono, kjer se opravi sekundarna triaža in

po potrebi prva pomoč ter transport v bolnišnico.

Po reševanju ponesrečencev se rešujejo ali zavarujejo tudi materialne dobrine. Premične stari

se odstranijo iz nevarnega območja. Če so kontaminirane se ne smejo brez dekontaminacije

odstraniti izven izoliranega območja.

3.3.3.2 DEKONTAMINACIJA

Dekontaminacija je postopek odstranjevanje kontaminantov (škodljivih snovi) iz določenega

prostora ali območja, da se preprečijo negativni vplivi za okolje in zdravje ljudi.

Dekontaminacija se izvaja med in po končanem posredovanju na intervenciji.

Dekontaminacija se izvaja v rumeni coni, kjer je ustvarjen koridor za izhod iz vroče cone in

vstop vanjo.

16

Ne obstaja univerzalna metoda dekontaminacije. Obstajajo različne metode dekontaminacije

za kemične, radioaktivne in biološke kontaminacije.

Metode dekontaminacije lahko razdelimo v dve osnovni kategoriji:

• Fizikalna metoda - ponavadi vključuje fizično odstranitev kontaminanta

iz onesnažene osebe ali predmeta. S to metodo pogosto se zelo enostavno izvaja

dekontaminacija. Kontaminant se razredči s čemer se zmanjšajo njegovi škodljivi učinki

vendar pa je kemično še vedno nespremenjen. Med to metodo štejemo: absorpcijo, adsorpcijo,

ščetkanje in drgnjenje, redčenje in pranje v posebnih primerih pa zamrznitev, ogrevanje,

izpihovanje, sesanje in izhlapevanje.

• Kemijske metode - gre običajno za odpravo kontaminanta z nekaterimi kemičnimi postopki.

Mednje štejemo: Kemijsko razgradnjo, nevtralizacijo, strjevanje, dezinfekcijo in sterilizacijo.

Dekontaminacija posredovalcev je lahko:

- Primarna dekontaminacija, ki se uporablja za dekontaminacijo opreme, ki se bo

zopet hitro uporabila zaradi reševanja neposredne življenjske nevarnosti.

- Popolna dekontaminacija

Raven izbrane dekontaminacijo temelji na:

• vrsti onesnaženja

• stopnji kontaminacije

• Tipu zaščitne obleke

• metodi dekontaminacije

• življenjski nevarnosti in nujnosti za intervencijo

Pri obeh ravneh dekontaminacije je prvi proces odstranitev kontaminiranosti in nadalje varno

slačenje.

.

3.3.3.3 PREPREČEVANJE NADALJNEGA ŠIRJENJA NEVARNOSTI Ta faza operativnega vodenja in delovanja pri nesreči z nevarnimi snovmi je zelo

specialistično naravnana in je tema specialističnih usposabljanj reševalcev ob nesrečah z

nevarnimi snovmi. V tej fazi se srečamo z problematiko osebne zaščite posredovalcev,

varnosti, reševanja, preprečitvijo nadaljnjega širjenja nevarnosti, varstva okolja in zaščito

premoženja.

V tem poglavju bodo predvsem našteti načini širjenja nevarnosti nevarnih snovi in načini

zmanjšanja ter preprečitev širjenja nevarnosti. Nastanek in širjenje nevarnosti je lahko

povzročeno z gorenjem, segrevanjem, iztekanjem, izpuščanjem, hlapenjem ali medsebojnim

reagiranjem.

PRILOGA 1 - Stopnje zaščite posredovalcev glede na nevarnost V tej prilogi so naštete in opisane stopnje zaščite posredovalcev pri nesreči z nevarno

snovjo. V taktičnih navodilih za posredovanje pa so za posamezne vrste nevarnosti in

nevarne snovi priporočene stopnje osebne zaščite posredovalcev. Katera stopnja zaščite

se bo uporabila pa je odvisno od situacije.

17

Glede na situacijo, razpoložljive sile in opremo lahko vodja intervencije izbere:

- Obrambno taktiko – Izvaja se takrat, ko je vodja intervencije ocenil, da zaradi

neustrezne ali zaščitne opreme ali orodja enota ne more varno in učinkovito

opraviti svojega dela. Prav tako se odloči za to taktiko kadar je obseg nevarnosti

prevelik za razpoložljive sile in njihovo opremo. Uporablja se le oprema in sile, ki

so na voljo in delujejo izven območja nevarnosti. Ta tehnika ne omogoča agresivno

blažitev posledic vplivov nevarne snovi na področju sproščanja. Ta taktika je

znana kot omejitvena.

- Ofenzivna taktika - agresivno ukrepanje z nevarnimi snovni, z uporabo tehnike in

zaščitne opreme. Izvaja se neposredno v bližini sprostitve nevarnosti. Znana je tudi

kot obvladovalna tehnika.

- Taktika umika – izvede se širša evakuacija in taktični umik. Za to taktiko se vodja

odloči na podlagi ugotovitev o izredno resnem širjenju nevarnosti, ki jo iz različnih

razlogov ni moč omejiti. Vodja intervencije spremlja postopke taktičnega umika in

evakuacije ter razvoj dogodkov povezanih z širjenjem nevarnosti.

Načini preprečitve širjenja nevarnosti nevarne snovi:

- Požarno varovanje – namakanje in hlajenje z vodo, prekrivanje z peno, prekrivanje

z drugimi negorljivimi snovmi, odmik vnetljivih in eksplozivnih snovi ter

prezračevanje.

- Gašenje – uporaba ustreznih gasilnih sredstev

- Uhajanje strupenega utekočinjenega plina zaradi poškodbe na ventilu, prirobnici,

cevi ali cisterni, ki je shranjen pri temperatura najmanj 15 ° C nad temperaturo

vrelišča – usmerjanje toka z antistatično plastično ponjavo ali cevjo v bazen

(posodo) in zamašitev izpusta z klini, objemkami, pasovi, zaslonkami.

- Izlitje nevarne snovi po tleh v odtok, vodotok ali pronicanje v tla- zajezitev z

naravnimi materiali, gasilsko cevjo, absorbenti, oljnimi ali absorpcijskimi

pregradami, pnevmatskimi čepi.

- Puščanje plina pod tlakom, uhajanje vnetljivega utekočinjenega plina, izpuščanje v

vodi topnega plina, izpuščanje strupenega utekočinjenega plina, iztekanje hlapne

strupene tekočine, razlitje hlapne jedke tekočine ali razlitje tekočega kisika ali

kakšnega drugega podhlajenega negorljivega plina – redčenje,izpiranje in

preusmeritev oblaka nevarne snovi z vodno meglo ali razpršenim curkom vode v

smeri vetra.

- Razlita lahko vnetljiva tekočina, razlita strupena tekočina ali odprta bazena z tema

dvema tekočinama – Pri razliti vnetljivi tekočini odstraniti vire vžiga, prekrivanje z

antistatično plastično ponjavo in če je zunanja temperatura višja od temperature

plamenišča vnetljive tekočine prekrivanje z peno. Hlapne strupene tekočine in

utekočinjene pline pokrijemo z plastično ponjavo in s srednjo peno v primeru, da

hlapi nevarne snovi ne reagirajo ali razgrajujejo z peno.

- Izpuščanje stisnjenega, utekočinjenega, podhlajenega plina ali iztekanje tekočine,

in ne gorijo – Pri stisnjenem plinu lahko samo zapremo ventil ali zamašimo

odprtino skozi katero uhaja pri izpuščanju. Pri izpuščanju utekočinjenega,

podhlajenega plina ali iztekanje tekočine pa obrnemo posodo, da je odprtina nad

njenim nivojem prav tako tu lahko uporabimo različne metode zamašitve odprtin.

- Prečrpavanje iz rezervoarja, ker drugače ni možno ustaviti iztekanja in v primeru

dvigovanje cisterne ali rezervoarja. Prav tako se prečrpavajo tekočine lažje od

vode, ki so odtekle v zajezen prostor.

- Uporaba sorbentov pri odstranjevanju razlite tekočine na tleh ali na površini

vodotoka.

18

PRILOGA 2 – Taktična navodila za posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi

Zgoraj so našteti načini ukrepanja preprečitve širjenja nevarne snovi pri nesreči. V prilogi 2

pa so opisana taktična navodila za posredovalce po posameznih razredih nevarnih snovi v

katere jih razvrščamo. Razvrščene so na osnovi razvrstitve nevarnih snovi po ADR in RID v 9

osnovnih razredov. To so splošna in priporočena navodila za postopke taktičnega ukrepanja,

ki se v dejanski situaciji lahko razlikujejo od primera do primera.

3.3.3.4 SANACIJA Sanacija posledic po nesreči z nevarno snovjo pomeni odstranjevanje posledic nevarnih snovi

in nevtralizacija posledic nevarnih snovi v okolju. Med sanacijo štejemo tudi dekontaminacijo

in čiščenje vse opreme uporabljene na intervenciji.

Inšpektor za okolje odredi načine ter postopke sanacije in dekontaminacije.

Gasilske enote ne smejo prevzeti naslednjih dejanj za ravnanje z nevarnimi snovmi: prevoz,

začasno skladiščenje ter odstranitev in uničenje nevarne snovi

3.3.3.5 ZAKLJUČEK INTERVENCIJE

Intervencija se zaključi, ko vodja intervencije ugotovi, da ni več nevarnosti za širjenje

nevarne snovi v okolje in da le ta ne ogroža zdravja in življenja ljudi ter premoženja.

Vodja intervencije lahko zaključi intervencijo tudi na podlagi odločitve pristojnega organa o

zaključku intervencije.

3.3.3.6 POROČILO O INTERVENCIJI

Poročilo o intervenciji pripravi vodja intervencije s pomočjo aplikacije SPIN (sistem za

elektronsko poročanje o intervencijah in nesrečah).

3.4 POSREDOVANJE INFORMACIJ MEDIJEM IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Za obveščanje širše javnosti in dajanje informacij medijem so pristojni:

• vodja intervencije,

• župan ali poveljnik civilne zaščite lokalne skupnosti ali druga oseba, ki jo

župan pooblasti (nevarnosti za ljudi, zaščitni ukrepi, izvajanje nalog zaščite,

reševanja in pomoči v lokalni skupnosti),

• poveljnik regijskega štaba CZ ali oseba, ki jo pooblasti, kadar nesreča prizadene

več občin v regiji,

• pooblaščeni predstavnik organizacije ali podjetja, v katerem se je zgodila

nesreča

v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

19

3.4.1 INFORMACIJE MEDIJEM

3.4.1.1 INTERVJU

Oseba, ki daje intervju naj upošteva:

- vpraša naj novinarja po imenu in medijski hiši in si to zapisati,

- vpraša naj novinarja po njegovih vprašanjih,

- vzame naj si čas za razmislek o odgovoru,

- govori naj le o dejstvih in o tem kar dejansko ve, kar je njegovo strokovno področje in kar je

v njegovi ravni pristojnosti,

- če česa ne ve ali pa ne more ali ne sme povedati ali ni v njegovi pristojnosti, to tako tudi

pove.

- če je varno in etično primerno, mora omogočiti snemalcem, da naredijo zanimive posnetke,

vendar je snemalca potrebno ustrezno zaščititi ter mu določi spremljevalca.

- ne sme govoriti laži, ne sme ugibati, ne sme govoriti tistega kar se mu zdi in ne sme

pretiravati.

- imeti mora profesionalen odnos do novinarja.

- uporabljajo naj se samo splošno razumljivi izrazi.

3.4.1.2 TISKOVNE KONFERENCE

Tiskovne konference v zvezi z nesrečami z nevarnimi snovmi po potrebi pripravi Kabinet

župana ali kabinet državnega organa - Služba za odnose z javnostmi. Na tiskovnih

konferencah praviloma sodelujejo predstavniki Službe zaščite in reševanja, gasilcev, Policije,

zdravstva in drugih služb po potrebi.

3.4.2 OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Obveščanje ogroženega oziroma prizadetega prebivalstva je v pristojnosti lokalne

skupnosti, kjer se je nesreča z nevarno snovjo zgodila, postopki obveščanja pa so

določeni z občinskimi načrti zaščite in reševanja. Poudarek mora biti na izvajanju

zaščitnih ukrepov za prebivalce, če pride do uhajanja nevarnih snovi v okolje.

4 ZAKLJUČEK

Za izdelavo naloge sem uporabljal slovensko in tujo literaturo povezano z nevarnimi snovmi,

nesrečami z nevarnimi snovmi, vodenjem intervencij in fazami ukrepov pri nesrečah z

nevarnimi snovmi.

Večina dejstev, ki so navedena v tej nalogi je javno dostopnih v literaturi in na spletu, vendar

niso zbrana, urejena in strnjena na enem mestu. Zato sem v svoji nalogi želel ta dejstva in

napotke prilagoditi tako, da bi bili priročno uporabni in morebitno izhodišče za izdelavo

priročnih navodil za vodenje intervencije pri nesrečah z nevarno snovjo.

Gradivo povzeto iz tuje literature je prilagojeno zakonodaji, organizaciji in razmeram v

Sloveniji.

Vsebina naloge je samo kot opomnik na posamezne postopke, vloge vodje intervencije,

kompetence, sile in službe, ki so vodji intervencije v pomoč, vire potrebnih podatkov o

nevarnih snoveh, označevanju nevarnih snovi in nekaj osnovnih taktičnih navodil za

ukrepanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi.

20

5 VIRI IN LITERATURA

- Tactical and technical instructions for the response to chemical accidents. TOKEVA

project of the Emergency Services College. The project was financed by the Ministry

of the Interior and the Nordic Council of Ministers.

- GEFÄHRLICHE STOFFE – Sofortmaßnahmen, ÖSTERREICHISCHER

BUNDESFEUERWEHRVERBAND, januar 2010

- Hazardous Materials Awareness, The Five Step Process, Illinois Fire service institute

- Gradivo – Uprava RS za zaščito in reševanje.

- Zakon o kemikalijah Uradni list RS, št. 36/1999

- Uradni list RS, št. 103/2011, Uredba o odpadkih

- Uradni list RS, št. 50/2003, Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski

varnosti

- Uradni list RS, št. 67/2005, Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih

pripravkov

- Uradni list RS, št. 51/2006 , Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

- Uradni list RS, št. 113/2005, Zakon o gasilstvu (ZGas-UPB1)

- Uradni list RS, št. 52/2010, Pravila gasilske službe

- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS št. 35/07-ZFfS-UPB2).

- Uradni list RS, št. 79/1999, Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB). - Vlada Republike Slovenije, Štab civilne zaščite za zahodno Štajersko, načrt zaščite in

reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, Verzija 2.0

- Lastni zapiski s seminarjev, posvetov, izobraževanj in analiz intervencij

Medmrežje:

1. Podatki o nevarnih snoveh,

http://nevsnov.sos112.si

2. Podatki in slike plinskih jeklenk

http://www.messer.si/specialni-plini/Plini_z_visoko_stopnjo___istosti/Oznacevanje-

jeklenk/index.html

3. Operativna navodila za nesreče, ki vključujejo nevarne snovi

www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/15020/GRA_Hazmatt

_Manual_COMBINED.pdf

4. Vodja intervencije pri nesreči z nevarno snovjo in načrt podpore intervencije

http://www.bhs.idaho.gov/Pages/HazardousMaterials/Response.aspx