Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za tur

NAVODILA ZA PRIPRAVO PISNIH DEL

Brežice, september 2014

Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 SESTAVA PISNEGA DELA ........................................................................................... 2 2.1 Naslovna stran ............................................................................................................. 2

2.2 Kazalo vsebine, slik in tabel ........................................................................................ 2

2.3 Uvod ............................................................................................................................ 2

2.4 Jedro ............................................................................................................................. 4

2.5 Zaključek oz. sklepi ..................................................................................................... 4

2.6 Seznam literature in virov ............................................................................................ 4

2.7 Priloge .......................................................................................................................... 4

3 OBLIKOVANJE PISNEGA DELA ................................................................................ 5 3.1 Številčenje strani .......................................................................................................... 5

3.2 Številčenje poglavij in podpoglavij ............................................................................. 5

3.3 Oblikovanje besedila ................................................................................................... 7

3.4 Jezik in slog pisanja ..................................................................................................... 7

3.5 Tabele in slike .............................................................................................................. 8

3.6 Opombe ....................................................................................................................... 9

4 CITIRANJE IN POVZEMANJE .................................................................................. 10 4.1 Pravila ........................................................................................................................ 10

5 PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE IN VIROV PISNIH DEL ......................... 13 5.1 Primeri navajanja literature in virov za posamezen tip gradiva ................................ 14

6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 18

PRILOGE


1

1 UVOD

Seminarska naloga je samostojna strokovna obdelava določene teme, ki si jo študent izbere

sam ali pa v dogovoru z mentorjem oziroma predmetnim visokošolskim učiteljem. Osnovni

namen seminarske naloge oz. pisnega dela je, da se študent širše in globlje spozna s snovjo

izobraževalnega programa in da si pridobi prve izkušnje za pisanje strokovnih in pozneje

znanstvenih del. S seminarsko nalogo oz. pisnim delom študent pokaže določeno raven

teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnosti za samostojno uporabo domače in tuje

strokovne in znanstvene literature pri pisni obravnavi teme (Rosi, str. 60).

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru (FT UM) od 1. oktobra 2014 veljajo navodila, ki

so povzeta po standardih APA1 in prilagojena potrebam FT UM. Navodila zajemajo

oblikovna pravila, pravila povzemanja in citiranja ter pravila oblikovana končnega seznama

literature in virov, ki jih študentje FT UM morajo upoštevati pri oblikovanju svojih

seminarskih nalog oz. pisnih del.

Navodila za diplomsko delo se nekoliko razlikujejo in so podrobnejša.

Pri pripravi gradiva Pravila za pripravo pisnih del na FT UM smo uporabili lastne vire in jih

kombinirali z naslednjimi viri: Rosi B. (2007), Lesjak D. (1999), Knjižnica UL PeF (2014),

Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v Ljubljani Fakulteta za

arhitekturo (2014).

1 APA (ang. American Psychological Association) standardi se nanašajo na splošna vodila pri pisanju člankov –

na strukturo samih člankov, na način citiranja, na jezikovno in oblikovno sestavo člankov in pisnih izdelkov, na

obliko tabel, grafov itd. Izvirnik je dostopen na www.apastyle.org .


2

2 SESTAVA PISNEGA DELA

Vsako pisno delo mora imeti strukturo oz. zgradbo, kar pomeni organiziranost in povezanost

vseh elementov besedila, in sicer:

- naslovna stran

- (kazalo vsebine, slik in tabel – vstavite po želji)

- uvod

- jedro

- zaključek

- seznam literature in virov

- priloge

2.1 Naslovna stran

Naslovna stran pisnega dela (glej Prilogo 1) ima na vrhu s sredinsko poravnavo z enojnim

razmikom napisano s pisavo Times New Roman Univerza v Mariboru in vrstico spodaj

Fakulteta za turizem ali pa uporabite logotip FT UM. V sredini s sredinsko poravnavo

napišemo naslov pisnega dela ter v spodnjem delu lista z levo poravnavo avtorja oziroma

avtorje, ki jih napišemo po abecednem redu priimkov. Na koncu strani kraj, mesec leto (male

črke, sredinska poravnava).

2.2 Kazalo vsebine, slik in tabel

Kazalo vsebine (in kazalo slik, tabel) naslovimo in jih zapišemo s krepkimi velikimi tiskanimi

črkami, velikosti 12 pik. Izberemo obliko formalno, pri čemer morate paziti, da v narejenem

kazalu spremenite pisavo v Times New Roman.

Za lažje vstavljanje kazala, uporabljajte sloge, ki jih ustrezno prilagodite (pisava, velikost).

2.3 Uvod

Pisno delo se naj začne z uvodom, ki naj bo kratek, jedrnat in jasen. V uvodu vpeljemo bralca

v problem. Dober uvod mora v dveh odstavkih predstaviti kaj bomo proučevali, kako bomo

proučevali in kaj pričakujemo. Uvod označimo pod zaporedno številko 1.

Uvod naj zajema naslednja podpoglavja:

- Opredelitev problema oz. opis teme

- Namen in cilji

- Osnovne teze oz. trditev

- Predpostavke in omejitve

- Uporabljene metode dela.


3

Opredelitev problema oz. opis teme

Opredelitev oziroma opis problema. Pri opredelitvi oziroma opisu problema študent opredeli

področje raziskovanja in problem, ki ga namerava raziskati. Podati morate tudi utemeljitve,

zakaj je potrebno izbrani problem raziskati. Na kratko opiše problem, ki je pritegnil njegovo

pozornost, poskusa pojasniti razsežnosti problema, pomen njegovega reševanja idr.

Namen in cilji

V tej točki študent strnjeno navede, kaj je namen njegovega pisnega dela in katere cilje želi

doseči. Pri vsem tem mora izhajati iz problema, ki ga je opredelil v prejšnji točki.

Cilj je želeni rezultat, ki ga študent namerava doseči s svojo raziskavo oziroma seminarskim

delom. Študent mora jasno navesti, kaj namerava z delom doseči.

Osnovne teze, hipoteze in/ali raziskovalna vprašanja

Trditve so a priori postavljene hipoteze, ki jih bo študent skušal dokazati v svojem pisnem

delu. Trditve izhajajo iz ciljev pisnega dela. Primer teze: Če si študent izbere problem

"organiziranost slovenskih vinskih cest v primerjavi z Avstrijo ", je lahko ena izmed tez, da je

organiziranost slovenskih vinskih cest slabša v primerjavi z Avstrijo. To trditev študent potem

skuša potrditi ali ovreči v svojem pisnem delu.

Predpostavke in omejitve

Raziskavo začenjamo praviloma z določenimi predpostavkami. Ker v eni raziskavi navadno

ni mogoče obdelati vseh vidikov, vsaka raziskava terja določene omejitve.

V družboslovnih raziskavah nikoli ne moremo zajeti vseh dejstev in vplivov, zato se

zatekamo k izhodiščem, ki nam omogočajo poenostavitve.

Uporabljene metode dela

Opredelitev metod, ki jih boste uporabili pri svojem raziskovanju oz. pisanju pisnega dela. V

okviru opredelitve metod dela, študent opredeli način zbiranja podatkov in informacij,

urejanja in obdelave podatkov.


4

2.4 Jedro

Jedro je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka. Sestavljen je iz poglavij in

podpoglavij. To je osrednji del naloge, v katerem podrobno razvijamo in razlagamo izbrano

temo oz. problematiko.

Upoštevati moramo naslednje:

- jedro je sestavljeno in poglavij in podpoglavij (zadostujejo tri ravni);

- prekratka poglavja in podpoglavja so odveč;

- poglavja (enoštevilčna raven členitve) vedno pišite na novo stran;

- poglavja morajo biti med seboj logično povezana, kar pomeni, kar pomeni, da mora

biti vsako poglavje ali podpoglavje smiselno nadaljevanje prejšnjega.

Namig: Ko uporabljate kratice in okrajšave, je potrebno navesti njihovo razlago.

2.5 Zaključek oz. sklepi

Je sklepni del pisnega dela. Vsebuje najpomembnejše rešitve postavljenega problema

raziskovanja oziroma vse odgovore na v uvodu postavljena vprašanja. Zaključek je sinteza

celotnega pisnega dela. Celoten zaključek je formuliran kronološko po strukturi dela v

odstavkih, v preteklem času. V zaključku, tako kot v uvodu, ni citatov. Lahko dodamo tudi

predloge za nadaljnje raziskovanje.

2.6 Seznam literature in virov

Seznam naslovimo z Literatura in viri s krepkimi veliki tiskanimi črkami (slog: Naslov 1). V

seznamu literature in virov nanizamo bibliografske enote po abecednem redu. Pri delih,

katerih bibliografske reference presežejo eno vrstico, zamaknemo za en centimeter v desno.

Prav tako med posameznimi deli ni prazne vrstice.

2.7 Priloge

Pisna dela so lahko opremljena tudi s prikazi prilog, npr. anketni vprašalniki, tabele z

različnimi podatki, razni obrazci in dokazila. Popis prilog mora vsebovati vse bistvene prvine

kot so številka, naslov prilog in stran, kjer se v tekstu nahaja.

Priloge nimajo glave/noge, oštevilčimo jih od številke 1 naprej (ki jo zapišemo na strani, kjer

se začne Priloga 1 (in ne na naslovni strani ali kazalu).


5

3 OBLIKOVANJE PISNEGA DELA

3.1 Številčenje strani

- Številka strani naj bo na spodnji strani (desno ali v sredini).

- Naslovna stran ni oštevilčena.

- Kazalo se ne številči oz. se številči z arabskimi številkami (I, II itd.).

- Uvod ima številko strani 1.

3.2 Številčenje poglavij in podpoglavij

- Besedilo ločite na poglavja in podpoglavja.

- Za vse naslove uporabimo levo poravnavo, pisavo Times New Roman in velikost

pisave 12 pik.

Primer:

1 POGLAVJE (velike in poudarjene črke)

1.1 podpoglavje (male in poudarjene črke)

1.1.1 podpoglavje (male in poudarjene črke)

- Razmik med poglavji in podpoglavji naj bosta dve prazni vrstici.

- Vsako novo poglavje pišite na novo stran.

- Uvod, kot prvo poglavje, ima številko 1.

Namig: Pri številčenju svetujemo uporabo slogov, ki jih predhodno prilagodite (pisava,

velikost, barva). Številčenje in oblikovanje poglavij in podpoglavij s pomočjo slogov, vam

omogoča enostaven vnos kazala vsebine, slik in tabel.

Slika 1: Uporaba slogov


6

Namig: Pri številčenju strani po navadi študenti imajo težave, saj naslovna stran ni

oštevilčena in prav tako ni oštevilčeno kazalo oz. je oštevilčeno z arabskimi številkami. Za

lažje številčenje si pomagajte z odseki; dokument razdelite na odseke - naslovna stran naj bo

odsek 1, kazalo odsek 2 in vse naprej odsek 3. Odsek vstavite na koncu strani tako:

Slika 2:Vstavljanje preloma odseka

Ko boste urejali glavo in nogo dokumenta npr. v 2. odseku, morate odznačiti ikono "poveži s

prejšnjim" in tako prekinete nadaljevanje številčenja iz prejšnjega odseka in ga lahko začnete

številčit na novo (tudi z drugačnimi številkami).

Slika 3:Nastavitve oblikovanja


7

3.3 Oblikovanje besedila

- Format: pokončni formata, velikost: A4.

- Obseg pisnega dela: posvetujete se z mentorjem/profesorjem/asistentom.

- Robovi: notranji rob znaša 3,5 cm; zunanji rob znaša 2,5 cm, zgornji rob znaša 2,5 cm

in spodnji rob znaša 2,5 cm.

- Pisava: Times New Roman, slog: navadno, velikost: 12 pik, poravnava: obojestransko

- Opombe pod črto: velikost pisave 10 pik, poravnava obojestransko

- Naslov pisnega dela na prvi strani naj bo izpisan z pisavo večje velikosti.

- Razmik med vrsticami: enojen, razmik pred in po vrsticah: 0 pik (glej Slika 1).

- Razmik med odstavki: ena prazna vrstica.

Slika 4:Nastavitve oblikovanja

3.4 Jezik in slog pisanja

- Pisno delo pišite v 1. osebi množine.

- Besedilo mora biti slovnično pravilno.

- Izogibajte se uporabi tujk, kadar za besedo obstajajo ustrezni in uveljavljeni slovenski

izrazi.

- Tujke (strokovne izraze ali kratice) je potrebno pojasniti (vsaj v opombi).

- Pišite argumentirano.

- Izogibajte se splošno znanim trditvam.

- Pri ključnih predpostavkah se vselej oprite na empirične ugotovitve, uveljavljene

modele/teorije in druge avtorje (znanstvene vire).

- Besedimo mora biti povezano; potrebno je razvijati zgodbo iz zornega kota problema

naloge. Potrebno je torej povezati odstavke med seboj.


8

3.5 Tabele in slike

- Tabele in slike (fotografije, grafi, sheme itd.) morajo biti zaporedno oštevilčene z

arabskimi številkami (od 1) in naslovljene.

- Tabele in slike so v besedilu postavljene v sredino.

- Tabele in slike morajo biti označene z naslovom, ki mora biti nad tabelo ali sliko.

- Tabele in slike postavimo na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v

besedilu omenjena tako, da se navede njihova številka: npr. glej Sliko 1.

- Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, moramo neposredno pod tabelo in sliko

natančno navesti vir (pisava Times New Roman, velikost 10, ležeče), ki je tudi

vključen v seznam literature.

- Kadar sami naredimo tabelo ali vstavimo sliko, ki je naš lastni vir, tega ne napišemo v

seznam literature.

- Seznam slik, tabel in razpredelnic je oblikovan tako, da so slike in razpredelnice

navedene zaporedno, po vrstnem redu pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno

sliko, razpredelnico ali grafični prikaz se navede njihova številčna oznaka, naslov in

številko strani, kjer se v gradivu nahajajo.

- Vsaka tabela, slika ali razpredelnica zahteva kratek komentar.

Primer:

Slika 5: Gadova peč Slika 6: Kdo čuti Slovenijo

Vir: Goran Rovan 2014

Vir: Časnik 2014


9

Namig: Za enostavnejše generiranje seznama tabel ali slik, si pri označevanju slik, tabel ali

razpredelnic pomagajte s sklicem – vstavi napis in izberete oznako (slika ali tabela ali

razpredelnica) kot prikazuje Slika 2.

Slika 7: Označevanje slik, tabel in razpredelnic

3.6 Opombe

Opombe v besedilu uporabljamo takrat, kadar želimo neko trditev podrobneje pojasniti, kadar

želimo bralca napotiti še na drugo literaturo ali kadar celotno podpoglavje povzemamo po

določenem avtorju2.

- Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s

številko.

- Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami.

- Citirani viri se ne navajajo pod črto.

- Pri zapisu opomb uporabimo enako pisavo kot v besedilu, velikosti pisave 10 pik.

Namig: Za lažje vstavljanje opomb, uporabljajte sklice – vstavi sprotno opombo (kot

prikazuje Slika 3).

Slika 8: Vstavljanje sprotnih opomb

2 Vsebina tega podpoglavja je povzeta po Lesjak D. (1999).


10

4 CITIRANJE IN POVZEMANJE3

Pri pisanju znanstvenih in strokovnih del je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta,

tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec znanstvenega in strokovnega dela

lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije

idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to

prevzel.

Povzemanje

Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s

svojimi besedami.

Primer:

Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca

izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino

posameznih strokovnih predmetov.

Citiranje

Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti

besedilo povsem identično originalu. Če je v originalu uporabljena poševna pisava, jo

moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali stavkov,

moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji.

Primer:

Eco (2003, str. 46) podaja naslednje predloge za študente: »Po mojem je idealno, če si nalogo

(in mentorja) izberete proti koncu drugega letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi

predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih še niste naredili izpitov.«

4.1 Pravila

En avtor:

Walker (2000, str. xy) je primerjal odzivne čase …

V študiji o odzivnih časih …(Walker, 2000, str. xy)

Dva avtorja:

Vselej navedemo oba avtorja. Med oba priimka vstavimo veznik »in«

Walker in Saleh (2000, str. xy) ali (Walker in Saleh, 2000, str. xy)

Trije avtorji do vključno 5:

Prvič navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik »in«, naslednjič pa po prvem

avtorju uporabimo okrajšavo »et al.« ali »idr.«

Prvo navajanje vira: Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock (1994, str. xy) so

ugotovili …

ali (Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock, 1994, str. xy)

3 Vsebina tega poglavja je povzeta po virih Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v

Ljubljani Fakulteta za arhitekturo (2014).


11

Drugo navajanje vira: Wasserstein et al. (1994, str. xy) so ugotovili …

ali (Wasserstein et al., 1994, str. xy)

Šest ali več avtorjev:

Vsakič citiramo (tudi ob prvem navajanju) le prvega avtorja in dodamo »et al.« ali »idr«

Kossely et al. (1998, str. xy) ali (Kossely et al., 1998, str. xy)

Če imamo več virov, ki imajo na začetku iste avtorje, moramo navajati vse avtorje do

vključno prvega različnega.

Primer –dva vira, ki imata ista prva dva avtorja:

Kosslyn, Koening, Barrett, Cave, Tang in Gabrieli (1996, str. xy) …

Kosslyn, Koening, Gabrieli, Tang, Marsolek in Daly (1996, str. xy) …

Med besedilom moramo citirati prve tri avtorje:

Kosslyn, Koening, Barrett et al. (1996, str. xy)

Kosslyn, Koening, Gabrieli et al. (1996, str. xy)

Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj

ločimo s podpičjem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega

avtorja:

(Kosslyn, 1996, str. xy; Koening, 1999, str. xy; Walker in Saleh, 2000, str. xy)

Če je isti avtor ali skupina avtorjev v enem (istem) letu izdala več del, jim po vrsti dodamo

črke a, b … in jih tako tudi navajamo. Isto logiko uporabimo tudi v seznamu virov na koncu

prispevka.

Walker (2000a, str. xy in 2000b, str. xy) ali (Walker, 2000a, str. xy, 2000b, str. xy)

Pri drugem in vseh nadaljnjih navajanjih istega vira v istem odstavku lahko navajamo le ime

avtorja brez letnice, če ni nevarnosti, da bi ta vir pomešali s kakšnim drugim.

Wasserstein et al. so ugotovili…

Če misel le povzemamo, potem v besedilu uporabljamo način citiranja pod prvo točko.

Če avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela. Na primer: Zakon o društvih

(1995, str. xy)

Posredno citiranje

Citiramo vedno iz originalnega vira. Če le-ta ni dostopen, lahko uporabimo posredno citiranje,

vendar naj bo to le izjemoma. Če tako v knjigi Walkerja iz leta 2000 preberemo nekaj, kar je

Chelladurai napisal leta 1995 in do tega dela ne moremo priti, lahko to citiramo na naslednji

način:

Chelladurai (1995, str. xy, v Walker, 2000 str. xy) ali (Chelladurai, 1995, str. xy, v

Walker, 2000 str. xy)


12

Osebna komunikacija

Kot vir lahko navajamo tudi osebno komunikacijo (pogovori, elektronska pošta, pisma …),

poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi čim bolj natančen datum (po možnosti vsaj

mesec in leto, še najbolje je natančen datum). Vir osebna komunikacija navajamo samo med

tekstom.

T. K. Lutes (osebna komunikacija, 18.4.2001) ali (T. K. Lutes, osebna komunikacija, april

2001)

Nenatisnjen vir

Vir, ki je še v tisku, navajamo tako kot ostala dela, le da namesto letnice napišemo »v tisku«,

tako na primer citiramo »Walker (v tisku) je ugotovil…«. Na enak način se delo v tisku citira

tudi v seznamu virov na koncu članka, torej namesto letnice navajamo omenjeno besedno

zvezo.

Vsi v besedilu citirani viri (razen osebne komunikacije) morajo biti navedeni v seznamu

literature in virov in obratno – vse, kar najdemo v seznamu literature in virov, mora biti tudi

nekje med besedilom!


13

5 PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE IN VIROV PISNIH DEL

- Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu pisnega dela.

- Posamezna dela na seznamu literature in virov navedemo po abecednem redu.

- Posamezna dela ne številčimo.

- Med posameznimi deli ni prazne vrstice.

- Uporabimo pisavo 12 pik, enojen razmik in brez pik pred in po vrstici.

- Vsi podatki so v originalnem jeziku, prevod naslova lahko podamo tudi v slovenščini,

v oglatih oklepajih, takoj po originalnem naslovu (ni pa nujno).

Različna dela istega avtorja

- Dela uredite kronološko od najstarejšega do najnovejšega.

- Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega

dela a (na primer: 2013a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 2013b).

- Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot

soavtor dela, najprej navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je

pripravil v soavtorstvu.

Posebnosti tujih priimkov

- Pri avtorjih s priimki kot npr. van der Borg, de Albuquerque itd. upoštevajte, da so

predikati »van« in »de« sestavni del priimka. Avtorja s priimkom van der Borg boste

zato na seznamu literature in virov uvrstili pod črko V; enako velja za avtorja s in

avtorja s priimkom de Albuquerque boste na seznamu literature in virov uvrstili pod

črko D.

Uporaba poševnega tiska

- Pri monografijah (knjige, diplomsko delo, magistrsko delo, doktorsko delo,

raziskovalna poročila itd.) se v poševnem tisku pišejo naslovi del.

- Pri člankih (revije, časopisi, časniki) pa se v poševnem tisku piše ime revije in

letnik/volumen.

Vrstni red navajanja virov

- Pri delih, katerih bibliografske reference presežejo eno vrstico, zamaknemo vrstico

nekoliko bolj v desno.

Primer:

Ames, C. (1992). Classrooms: Goals, structures, and student motivation. Journal of

educational psychology, 84(3), 261.

Avsec, A., & Pečjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna

sposobnost. Psihološka obzorja, 12(2), 35-48.

Pečjak, V., & Tacol, T. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Debora.


14

Namig: Za lažje pripravo seznama literature in virov ter njihovo pravilno oblikovanje, si

lahko pomagate z internetnim iskalnikom Google učenjak4 (ang. Google scholar), kjer

poiščete literaturo (akademsko literaturo), ki jo želite navesti in s klikom na »navedi«

pridobite seznam pravilnega zapisa izbrane literature. Izberete APA zapis. Ko izpis kopirate v

vaš dokument, pazite, da ohranite poševen tisk (obdržite oblikovanje).

Slika 9: Navajanje literature in virov s pomočjo iskalnika Google učenjak

5.1 Primeri navajanja literature in virov za posamezen tip gradiva5

Knjiga

En avtor:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.

Castells, M. (2000). End of millennium (2nd ed.). Malden, MA: Blackwell..

Dva avtorja

Priimek, začetnica imena. & Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov. Kraj: založba.

Beck, A. A. J. & Sales, B. D. (2001). Family mediation. Washington, DC: American

Psychological Association.

4 Google Učenjak služi za iskanje člankov, disertacij, knjig, poročil in druge akademske literature iz različnih

virov - založnikov, arhivov odprtega dostopa, spletnih mest akademskih institucij. Iskanje poteka tudi po citirani

literaturi. 5 To podpoglavje je povzeto po virih Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo (2014).

http://www.lib.unimelb.edu.au/recite/citations/apa6/ref02-bookOneAuthor.html?style=1&type=1&detail=2







15

Trije, štirje ali pet avtorjev

Priimek, I., Priimek, I. & Priimek, I. (leto). Naslov. Kraj: založba.

Domen, B., Pucko, D. & Sutherland, R. (1992). Economics and business organization.

Ljubljana: Faculty of Economics.

Več kot 6 avtorjev:

Priimek, I. et al. (leto). Naslov. Kraj: založba.

Lehar, B., et al. (2005). Prekrški na slovenskih cestah. Ljubljana: Založba za varnost na

cestah.

Knjiga, katere avtor ni znan:

Publication Manual of the American Psychological Association (5th Ed.). (2003).

Washington, DC: American Psychological Association.

Knjiga z urednikom:

Gibbs, J. T. (ur.). (1991). Children of color: psychological interventions with minority youth.

San Francisco: Jossey-Bass.

Poglavje v knjigi Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Začetnice imena urednika. Priimek

urednika (ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik.

Primer:

Zgaga, P. (2001). Znanje je moč, je (lahko) tudi stvar demokracije? V K. Majerhold (ur.), Ali

se univerza vrti v krogu svoje moči? (str. 9–26). Ljubljana: Študentska organizacija

Univerze v Ljubljani.

Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj: Založnik.

Primer:

Pečjak, M. (2003). Lik Kekca v Vandotovih pripovedih. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza

v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Raziskovalno poročilo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno poročilo). Kraj: Založnik.

Primer:

Devjak, T., Cencič, M. in Polak, A. (2005). Model izpopolnjevanja oziroma stalnega

strokovnega spopolnjevanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji

in izobraževanju (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Organizacija ali skupina kot avtor

ARSO (b. l.)6. Podnebna ranljivost Slovenska prostora. Dostopno na:

http://www.arso.gov.si/podnebne%

20spremembe/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/klimatska_ranljivost.html, 26.3.2012


16

Zakonodajni viri

Zakon o varnosti cestnega prometa. Uradni list RS št. 56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP,

73/2008 Odl.US: U-I-295/05-38, 58/2009, 36/2010, 106/2010-ZMV, 109/2010-ZCes-1,

109/2010-ZPrCP, 109/2010-ZVoz, 7/2011 Odl.US: U-I-144/09-13, 39/2011-ZJZ-E,

47/2011 Odl.US: U-I-119/10-6.

Neobjavljeno delo ali delo z omejeno dostopnostjo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Neobjavljeno delo.

Primer:

Kremžar, B. (1985). Motorika predšolskega otroka: študijsko gradivo. Neobjavljeno delo.

Časopisni članek z znanim avtorjem

Weiss, M., Šimac, J. & Elikan, J. (2012). Prihodnost za gradbeništvo zlasti na tujih trgih.

Finance, št. 61, str. 6-7.

Weiss, M., Šimac, J. & Elikan, J. (2012). Prihodnost za gradbeništvo zlasti na tujih trgih.

Finance. Dostopno na: http://www.finance.si/347316/Prihodnost-za-

gradbeni%C5%A1tvo-zlasti-na-tujih-trgih, 29.3.2012

Članek brez avtorja

Država že uredila plače 90 trenerjem, napovedanih še več (2012, 28. marec). Slovenska

tiskovna agencija. Dostopno na: na spletnem naslovu

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1741330, 28.3.2012

Prispevek v zborniku s konference, simpozija ali kongresa (tudi prispevek v

enciklopediji) Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. V Naslov zbornika (str. prva stran članka-zadnja

stran članka). Kraj: Založnik.

Primer:

Valenčič-Zuljan, M. (2004). Pojmovanje učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku kot del

učiteljeve profesionalne opreme. V B. Marentič-Požarnik (ur.), Konstruktivizem v šoli in

izobraževanje učiteljev (str. 113-127). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje

Filozofske fakultete.

Članek iz časopisa (dnevnika, tednika) Priimek, začetnice imena. (Datum). Naslov. Ime publikacije, letnik, str. prva stran-zadnja

stran.

Primer:

Devjak, T. (20. 09. 2001). Moč vzgoje v Montessori koncepiku. Trobla, 8, str. 21-22.

Prispevki s spleta (URL naslov)

Znan avtor

Avtor, A. A. (2000). Naslov dela. Dostopno na: http naslov, dan. mesec. leto

Primer:

Goon, B. (2005). Effects of excessive drinking on sport participation. Dostopno na:

http://www.excessive_drinking.com, 7.8.2006

http://www.finance.si/347316/Prihodnost-za-gradbeni%C5%A1tvo-zlasti-na-tujih-trgih

http://www.finance.si/347316/Prihodnost-za-gradbeni%C5%A1tvo-zlasti-na-tujih-trgih

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1741330

http://www.excessive_drinking.com/


17

Brez avtorja

Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Dostopno na: http naslov, dan. mesec. leto

Primer:

Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association. (19.

11. 1999). Washington: American Psychological Association. Dostopno na:

http://www.apa.org/webref.html, 3.5.2000

Spletne revije Avtor, A. A., Avtor, B. B. & Avtor, C. C. (točen datum – če možno, sicer samo letnica).

Naslov članka. Naslov revije, letnik, prva stran – zadnja stran. Dostopno na: http naslov (če

strani niso navedene, jih v citatu spustimo), dan. mesec. leto

Primer:

Zgaga, P. (13. 1. 2005). Les changements dans l'enseignement supérieur Slovène:

egouvernance, autonomie, admissions et qualité. Enseignement superieur en Europe, 27,

172-181. Dostopno na: http://www.cepes.ro/publications/pdf/hee_fre_pdf/3fre_02.pdf,

13.1.2005,

Spletna stran podjetja ali organizacije

Celovita ponudba [Fersped], (b. d.). Dostopno na: http://www.fersped.si/content.

php?language=si&section=70,1.3.2012

Izvleček referata, prispevek na simpoziju Cutler, L D., Frolich, B. & Hanrahan, P. (16. 1. 1997). Twohanded direct manipulation on the

responsive workbench. Referat predstavljen leta 1997 na simpoziju Interactive 3D

Graphics. Izvleček dostopen na:http://www.graphics.standard.edu/papers/twohanded/,

12.6.2000

Več del istega avtorja z enako letnico Musek Lešnik, K. (2008a). Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe. Koper:

Fakulteta za management.

Musek Lešnik, K. (2008b). Zadovoljstvo potrošnikov: psihološki dejavniki vedenja in

zadovoljstva potrošnikov. Ljubljana: IPSOS.

Osebna komunikacija Ne zapišemo.

Interno gradivo Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d.. Interno gradivo.

Kranj: Merkur d.d.

Televizijska ali radijska oddaja Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV

Slovenija.

E-gradivo institucije

Knez, M., Cedilnik, M. & Semolič, B. (2007). Poslovanje logističnih podjetij. E-gradivo.

Celje: Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko

http://www.apa.org/webref.html


18

6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Časnik.(25. september 2014). Dostopno na: http://www.casnik.si/index.php/2012/12/22/kdo-

cuti-slovenijo/i-feel-slovenia/, 25.9.2014

Knjižnica UL PeF. (2014) APA citiranje. Dostopno na: http://www.pef.uni-

lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf, 18.9.2014

Lesjak D. (1999). Kako napisati referat oz. seminarsko nalogo? E-gradivo. Maribor: Univerza

v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Pravila citiranja. (2014). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Dostopno

na: http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf, 18.9.2014

Rosi B. (2007). Priprava na (sklepna) pisna dela na dodiplomskem in podiplomskem študiju

FL. E-gradivo. Celje: Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko.

Rovan, Goran. (2014). V Gadovi Peči vidijo svojo priložnost v turizmu. Dostopno na:

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-gadovi-peci-vidijo-svojo-priloznost-v-

turizmu/346047, 17.9.2014

Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko. (2012) Navodila za pripravo pisnih del na

Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Interno gradivo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo. (2014). APA način citiranja in navajanja virov

(po 5. verziji standardov). Dostopno na: http://www.fa.uni-

lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf, 24.9.2014

http://www.casnik.si/index.php/2012/12/22/kdo-cuti-slovenijo/i-feel-slovenia/

http://www.casnik.si/index.php/2012/12/22/kdo-cuti-slovenijo/i-feel-slovenia/

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-gadovi-peci-vidijo-svojo-priloznost-v-turizmu/346047

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-gadovi-peci-vidijo-svojo-priloznost-v-turizmu/346047




19

PRILOGE

- Priloga 1: Naslovna stran pisnega dela

Priloga 1: Naslovna stran pisnega dela

NASLOV PISNEGA DELA

Pisno delo (seminarska naloga, raziskava …) pri predmetu xy

Študent:

Ime Priimek, vpisna številka

Mentor:

naziv Ime Priimek

Brežice, mesec leto

Documents

Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za tur