POSlOvniNarobe svet. A približno takšna je slovenska realnost. Pri izvedbi zakona bi bilo torej potrebno strmeti k oblikovanju nadpovprečno kakovostnih poslovnih načrtov, le ti

Odbori Pomurske gospodarske zbornice | 9

Prepričanje v uspeh je že pol poti do njega

Odgovornost za razvoj je potrebno vzeti v svoje roke | 2

intervju Sonja Rajh, nagrajenka GZS | 6

P O SlO v n iR a ZG l e d i

številka 3317. marec 2010

www.pgz.si, www.poslovni-razgledi.si

Pošt

nina

pla

čana

pri

pošt

i 910

1 M

ursk

a So

bota

Pomurje

KOLU

MN

A

dr. a

leš

Kuha

rU

nive

rza

v lj

ublja

niBi

oteh

nišk

a fa

kulte

ta

OdGOvORnOSt Za RaZvOj je POtReBnO vZeti v SvOje ROKe Kolumno začenjam z mislijo avtorja predhodne kolumne, ki je razpravljal o dejavnikih prihodnosti pomurske regije. Poudarek, ki se mi zdi vreden nadaljnjega razpredanja, je ta, da je prenos odgovornosti za usodo Pomurja na državo lahko napačno. Miselnost, da je za vse tegobe podjetij in državljanov kriva država, in hkrati, da je za zagotavljanje rešitev tegob taistih podjetij in državljanov edina poklicana država, je v naši deželi izrazito zakoreninjena. In ima, če sem malo provokativen, nastavke shizofrenega vedenjskega profila. Tovrstna drža lahko prinaša rezultate, vendar so ti, žal, kratke sape. V tem duhu namreč težko nastanejo dobre rešitve, ki bi v težave posegle sistemsko. In tudi zato, ali morda ravno zato, Slovenija, še posebej Pomurje, vztrajno tone.

No, pa ga imamo. Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, ki naj bi spodbudil reševanje težav, ki so se kopičile desetletja. V zakonu sta pomursko kmetijstvo in živilska industrija identificirana kot sektorja z dolgoročnimi primerjalnimi prednostmi, zato se jima posveča posebna pozornost. Ni potrebno posebej izpostavljati, da je konkurenčnost pretežnega dela slovenskega kmetijstva in živilske industrije kritična, kljub milijardnim transferjem, ki so bili namenjeni tudi prestrukturiranju in dvigu konkurenčnosti v zadnjem desetletju. V Pomurju so zadnja leta trendi še slabši od povprečja države.

Ali bo posredovanje v kmetijstvu in živilstvu po modelu, ki je zastavljen v t.i. pomurskem zakonu učinkovitejše kot doslej? V to precej dvomim, saj kaže, da se problem ne bo reševal celovito, ampak tako, kot je najbolj všečno in hkrati najbolj enostavno.

V izvedbo zakona je vgrajen mehanizem pozitivne diskriminacije projektov iz Pomurske regije, ki bodo prispeli na razpise ukrepov 1. in 3. osi Programa razvoja podeželja, ki jih rutinsko razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo, kar je kontradiktorno s cilji, ki bi si jih pri prestrukturiranju morali zastaviti. Gre namreč za posredovanje po načelu, zagotovimo jim denar, pa bo mir, pretiranega obilja dolgoročnih učinkov javnih transferjev, razdeljenih na tak način, pa ne gre pričakovati.

Ključni problem nekonkurenčnosti kmetijstva in živilstva v Sloveniji, in še posebej v Pomurju, ni v pomanjkanju razvojnih sredstev, ampak v pomanjkanju razvojnih vizij, pripravi prodornih podjetniških načrtov in prizadevanj na individualni ravni. To pa je prvenstveno posledica deficita v znanju. Tisti, ki dobre ideje imajo, pridobijo sredstva na razpisih tudi brez uzakonjene posebne obravnave. Pozitivna diskriminacija bo le dodatno spodbujala letargijo, ki je že v kmetijstvu in živilstvu, saj daje signal, da bodo z veliko verjetnostjo podprti tudi projekti, ki nimajo zadostne razvojne potence. Kupovala se bo predraga kmetijska mehanizacija, ki z vidika ustvarjalne dodane vrednosti na slovenskih kmetijah ekonomsko ni racionalna. Premalo pa bo razmisleka o trgu, prodaji, potrošniku, kakovosti proizvodov in dodajanju vrednosti. Slovenski kmet, po statistiki iz leta 2009, v povprečju že okoli dve tretjini faktorskega dohodka ustvari iz subvencij. Posledično se prodajni funkciji ne posveča zadostne pozornosti, saj se ekonomski položaj zagotavlja z optimalno kombinacijo subvencij. Narobe svet. A približno takšna je slovenska realnost.

Pri izvedbi zakona bi bilo torej potrebno strmeti k oblikovanju nadpovprečno kakovostnih poslovnih načrtov, le ti bodo zagotavljali uspešnost programa, ki se bo lahko meril z uspehi kmetij ter podjetij na trgu in ne z deležem absorbiranih razvojnih sredstev.

Ustrezna nadgradnja konceptu pozitivne diskriminacije bi torej bila celovita podpora pri identifikaciji in oblikovanju poslovnih idej ter spodbujanju strateškega razvojnega razmišljanja potencialnih upravičencev do podpore.

V srčiko teh prizadevanj bi bilo potrebno priklicati visokozvenečo vizijo Pomurja v RRP 2007-2013, ki pravi, da bo regija ob Muri postala inovativna in visoko kreativna, ter da bo svoj gospodarski razvoj utemeljila na novih tehnologijah, znanju in ustvarjalnem delu. Vse to so nujni elementi razvoja tudi v kmetijstvu in živilski industriji, kar pogosto spregledajo tisti, ki s tema sektorjema nimajo neposrednega opravka. Žal se tega v zadostni meri ne zavedajo niti znotraj kmetijstva in živilstva. Potreben bo precejšen zasuk v miselnosti, tudi v smeri, da je najpomembnejši dejavnik pri uspehu kmetije ali podjetja predvsem gospodar kmetije in podjetnik z jasno poslovno vizijo. V okviru izvajanja pomurskega zakona je potrebno zagotoviti, da pri delovanju načrtovanega podjetniškega centra, ne bo diskriminacije gospodarjev kmetij in živilskih podjetnikov, kot je to praviloma pri ukrepih podjetniške politike v tej državi. V teh sektorjih je deficit na tem področju izrazito pereč. Če bo zagotovljena kakovostna tovrstna podpora, bodo gospodarji kmetij in podjetniki v živilstvu lahko, znali in mogli prevzeti odgovornosti za lastno razvojno usodo.

P O G l e d O d Z U n a j

2 | Poslovni razgledi Pomurje| MAREC 2010

KaZalO2 Odgovornost za razvoj je

potrebno vzeti v svoje roke

4 Zakon o minimalni plači 5 Zakon o Pomurju daje možnost

internacionalizacije podjetij

6 Prepričanje v uspehje že pol poti do njega,

intervju Sonja Rajh

8 Poslovni vzgled, Minicom d.o.o.

9 Odbori Pomurske gospodarske zbornice

KOLOFON:Izdajatelj:

Pomurska gospodarska zbornica - PGZ Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota

T:+386 (0)2 521 36 50S:www.poslovni-razgledi.si

www.pgz.siGlavniinodgovorniurednik:

Robert Grah

Uredniškiodbor: Kristjan Magdič, Jasmina Černela, Simona PetekOblikovanjeinDTP:INQUA, d. o. o. Tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o.Naklada: 1000 izvodov. Glasilo prejemajo člani PGZ in je brezplačno.

Vse, ki smo del t.i. realnega sektorja, ki v tej državi nekaj ustvarja, moti predvsem sistem enostranskih odločitev vladne politike pri ohranjanju socialnega miru. Smo pravzaprav na razpotju. Na razpotju med ali imeti bolje plačana delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ali pa postopoma spreminjati gospodarsko strukturo v smeri delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in ob tem ohraniti še obstoječa delovna mesta. Da bi šli po prvi poti, nimamo dovolj visoko produktivnih delovnih mest. Vendar, tudi če bi jih imeli, nam kadrovska struktura zaposlenih in brezposelnih zasedbe teh delovnih mest, ne omogoča, zato bomo prisiljeni ubrati drugo pot.

Statistika, za katero pravijo, da laže, v našem primeru, žal, odpira oči. V gospodarstvu menimo, da bo dodatno povečevanje stroškov dela, ob sedanji relativno nizki dodani vrednosti, v večjem delu slovenskega gospodarstva pomenila zapiranje mnogih delovnih mest, nekje celo podjetij. Kako se to zrcali v Pomurju, kjer dosegamo le 70 odstotkov slovenskega povprečja v dodani vrednosti in zaostajamo v vseh kazalnikih gospodarske moči, le po stopnji brezposelnih smo že čez magično mejo dvajsetih odstotkov!? Si posledice sploh lahko predstavljamo!? Pomurska podjetja danes premorejo samo še 15.647 delovnih mest, kar tretjina jih dosega dodano vrednost manjšo od 20.000 evrov, kar predstavlja 57 odstotkov slovenskega povprečja dodane vrednosti, zato so vsa ta delovna mesta rizična.

Naša regija bo brez delovnih mest, na katerih bi se ustvarjala vsaj povprečna slovenska dodana vrednost, ostala še naprej nerazvita in tam nekje na robu… In to kljub vsem zakonom. Glede na našo strukturno brezposelnost še vedno potrebujemo nižje kvalificirana delovna mesta, ki bodo zagotavljala vsaj minimalno socialno varnost. Ob taki dinamiki izgubljanja delovnih mest se sprašujem, kdaj in kako bomo uspeli nadomestiti vse, kar trenutno izgubljamo z nekontrolirano naglico nujnih sprememb in ukrepov!? Želel bi si, da ob vsem, kar se dogaja, še sindikati ne bi igrali to svojo zelo nevarno igro, ki dodatno ogroža že tako ogrožena delovna mesta...

Gospodarske strukture se ne da spreminjati z odloki in zakoni, ampak z graditvijo poslovnega okolja, ki omogoča razvoj, inovativnost in spremembe. Za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo rabimo investicije, tehnologije in visoko kvalificirane kadre. Smo sposobni zagotoviti vse to? Niso to morebiti le želje zapisane v dokumentih, za katere uresničitev se bo potrebno ravnati po izrečenih mislih letošnje pomurske nagrajenke GZS, da je prepričanje o uspehu že večina poti do cilja.

Nove okoliščine nas silijo v spremembe. Pripravljeni ali ne, pogumno jih sprejmimo. Kajti, zmagovalci so vedno le tisti, ki imajo kanček drznosti in nekaj poguma, volje, znanja in pripravljenost na odgovorno sprejemanje posledic svojih dejanj...

na pleča podjetij in zaposlenih se iz dneva v dan nalaga vedno nova bremena. tako je, ob že obstoječi krizni situaciji, ki jo spremljajo izgube tržnih deležev ter slaba likvidnost, vprašanje Bomo zmogli?, prisotno pravzaprav že v vsakodnevni debati in, brez dvoma, na vseh sestankih in kolegijih podjetij.

BOMO ZMOGli?

naPOvedUjeMO 24.3.2010, ob 13.00: Slovensko-madžarski gradbeni forum, Sejem Megra, Gornja Radgona, dvorana 4. 12.4.2010, ob 9.00: Začetek 200 urnega intenzivnega tečaja za računovodje, Klub PAC.

15.4.2010, ob 13.00: Seja Upravnega odbora PGZ,Radgonske gorice d.d.

29.4. 2010, ob 13.00: Skupščina PGZ, Klub PAC.

maj 2010: Slovensko-madžarska konferenca o obnovljivih virih energije, Lendava.

maj 2010: dvodnevni seminar: Pedagoško-andragoško usposabljanje mentorjev - PaUM, Jakijeva dvorana Zavarovalnice Triglav.

Robert GrahGlavni in odgovorni urednik

MAREC 2010 | Poslovni razgledi Pomurje | 3

R a Z G l e d n i C a

ZaKOn O MiniMalni Plači

Minimalna plača in izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah / najnižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah (dejavnosti in podjetij)

Nova višina minimalne plače nima direktnega vpliva oziroma neposrednega učinka na povišanje izhodiščnih plač / najnižjih osnovnih plač kot jih opredeljujejo kolektivne pogodbe dejavnosti ali kolektivne pogodbe pri delodajalcih. Takemu vplivu pa se ne bo mogoče izogniti posredno, saj vplivajo novi zneski minimalne plače izplačila v podjetjih do V. in celo VI. tarifnega razreda. Iz tega razloga bodo verjetno delodajalci razmišljali o ponovni diferenciaciji najnižjih osnovnih plač za posamezne skupine delovnih mest glede na določene tarifne razrede.Nekoliko drugačna situacija je v dejavnostih, kjer določajo tudi kolektivne pogodbe minimalno izplačilo zaposlenim. V takem primeru je potrebno upoštevati tisto minimalno izplačilo, (ki ima vse sestavine kot minimalna plača), ter izplačati znesek, ki je za delavca bolj ugoden.

Postopen prehod na novi znesek minimalne plače

Zakon o minimalni plači ureja možnost postopnega prehoda na novi znesek minimalne plače in ureja postopek tega prehoda. Glede postopnosti prehoda je potrebno skleniti pisen sporazum z ustreznim organom pri delodajalcu v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, torej do 23.4.2010.Pogoj za sklenitev takega sporazuma je, da delodajalec ugotovi:- da bi izplačevanje minimalne plače v novi višini povzročilo velike izgube

in ogrozilo obstoj podjetja ali- imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

večjemu številu delavcev (upoštevaje opredelitev vsebine večjega števila delavcev v zakonu o delovnih razmerjih).

Sporazum se lahko sklene samo za čas prehodnega obdobja, ki lahko traja najdalj do 31.12.2011.

O postopnem prehodu se delodajalec pisno dogovori:- s sindikatom pri delodajalcu- s svetom delavcev, če ni sindikata pri delodajalcu- z delavci na zboru delavcev, če ni ne sveta delavcev

ne sindikata pri delodajalcu.

Postopek, ki naj mu sledi delodajalec v primeru, da je potreben postopen prehod na novo višino minimalne plače, je naslednji:

1. ugotovitev delodajalca, da bi izplačilo novega zneska minimalne plače povzročilo posledice, opredeljene v 9. členu Zakona o minimalni plači (glej predhodni odstavek);

2. pobuda sindikatu/svetu delavcev/zboru delavcev za sklenitev pisnega sporazuma o postopnem prehodu na novo višino minimalne plače;

3. obvestilo Inšpektorata RS za delo o nameri sklenitve sporazuma o postopnem prehodu;

4. razprava o vloženi pobudi s sindikatom, na svetu delavcev, na zboru delavcev;

5. podpis sporazuma o postopnem prehodu na določeno višino minimalne plače;

6. predložitev sporazuma Inšpektoratu RS za delo.

Sklenjen sporazum se (s priporočeno pošto) predloži Inšpektoratu RS za delo (enako kot namera o sklenitvi tega sporazuma), kar izrecno določa 9. člen Zakona o minimalni plači.

Prehodne višine minimalne plače

Kljub sklenjenemu sporazumu pa tudi v času trajanja sporazuma plačilo zaposlenim ne sme biti nižje od prehodnega zneska minimalne plače. Ta znaša za delo opravljeno od 1.3.2010 dalje 654,69 €; za delo opravljeno od 1.1.2011 dalje pa 685,25 €, z upoštevano ustrezno valorizacijo v letu 2010; ter za delo opravljeno od 1.1.2012 dalje poln novi znesek minimalne plače z upoštevano valorizacijo skladno s tem zakonom.

nadzor nad izvajanjem zakona in kazenske določbe

Kazenske določbe v Zakonu o minimalni plači nalagajo delodajalcu, ki ne izplačuje minimalne plače skladno s tem zakonom, globo do 3.000 do 20.000 €; malemu delodajalcu za enak prekršek preti globa od 1.500 do 8.000 €. Globa se naloži v plačilo tudi odgovorni osebi delodajalca, ki stori prekršek v zvezi z izplačilom minimalne plače. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat RS za delo.

dne 23.2.2010 je stopil v veljavo Zakon o minimalni plači, (Ul RS, št. 13/2010). v tem zakonu opredeljena minimalna plača po svoji vsebini ohranja dosedanjo vsebino. Zakon pravi, da je minimalna plača mesečna plača, za delo opravljeno v polnem delovnem času; če delavec dela krajši delovni čas od polnega ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Glede na definicijo minimalna plača vsebuje vse elemente plače, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, dodatke (za delo v manj ugodnem delovnem času, za delo v težjih delovnih pogojih in dodatek za dopolnjeno delovno dobo), del plače za poslovno uspešnost. nov znesek minimalne plače znaša 734,15€ in pripada zaposlenim za delo, opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi novega zakona, torej za delo opravljeno od 1.3.2010dalje.

Spremenjen je način usklajevanja minimalne plače, ki se opravi enkrat letno in velja od 1. januarja tekočega leta dalje. Prva izplačila nove višine minimalne plače bodo torej v mesecu aprilu 2010, za delo, opravljeno v mesecu marcu. nova višina minimalne plače predstavlja zakonsko zavezo delodajalcev, ki so jo dolžni izpolnjevati, razen v primeru posebnega dogovora (sporazuma) o postopnem prehodu na novo minimalno plačo. v takem primeru se lahko zamakne prehod na polno minimalno plačo do 31.12.2011, ko se izteče prehodno obdobje, za katerega zakon dovoljuje postopen prehod.

Prispevek pripravila: Metka Penko Natlačen, pravna služba GZS.

P O S l O v n i R a Z G l e d


ZaKOn O POMURjU daje MOžnOSt inteRnaCiOnaliZaCije POdjetij Franc Gönc, svetovalec za področje trženja na Regionalni razvojni agenciji Mura, kjer se veliko ukvarja z internacionalizacijo pomurskega gospodarskega prostora. K nam je pripeljal kar nekaj tujih investitorjev, kot so Carthago, Xal in Wolford. a poudarja, da se je treba zavedati, da ima pomurski prostor svoje specifike in da investitorji ne padajo iz neba. Meni, da imamo v Pomurju kar nekaj večjih podjetij, ki imajo dobro strategijo internacionalizacije. Zakona o Pomurju po njegovem mnenju vzpostavlja ugodno poslovno okolje in bo imel uspešen vpliv na privabljanje tujih investicij. daje pa tudi možnost internacionalizacije pomurskih podjetij.

Kako bo novi Zakon o Pomurju spodbudil internacionalizacijo pomurskega gospodarskega prostora? Kakšna je strategija vladne pisarne na tem področju?

Zakon podjetja lahko med drugim izkoristijo za investicije, ki bodo posodobile proizvodnjo in/ali izboljšale obstoječe izdelke, ter si s tem vzpostavijo osnovne pogoje za internacionalizacijo. Vsekakor pa je odprto vprašanje samega trženja in identifikacije potencialnih kupcev na tujih trgih, kar pa je odvisno še naprej od delovanja podjetja samega. Izvajanje Zakona ponuja veliko možnosti za povezovanje pomurskih podjetij s tujimi na posameznih sejmih ali dogodkih, ki se jih bomo s ciljem privabljanja tujih investicij udeleževali. Ne smemo pa pozabiti na pomembnost privabljenih tujih investitorjev. Eden od motivov za odločitev tujega investitorja je tudi prisotnost potencialnih podizvajalcev ali dobaviteljev na ciljni lokaciji. Če postane pomursko podjetje dobavitelj hčerinske družbe tujega investitorja v Pomurju, ima tudi velike možnosti za dobavo izdelkov matični družbi, kar pa vsekakor pomeni na široko odprta vrata v tujino.

Katere tuje investitorje si želite še pripeljati v Pomurje? Kdo so »tarče«?

Prvi ciljni trgi vira tujega kapitala so države, ki so nam blizu, ciljamo predvsem na Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Drugi prioritetni trgi so Velika Britanija, Francija in tudi Španija, saj je Pomurje lahko lokacija za pokrivanje vzhodne Evrope za ta podjetja. Ne smemo pa pozabiti tudi na potencialne investitorje iz oddaljenih držav. Za ameriško podjetje smo v srcu Evrope, za nemško pa zgolj nekje na robu Evrope.

Želje so privabiti multinacionalke. A so »pravi« investitorji za Pomurje predvsem srednje velika podjetja iz Evrope, ki za svojo rast iščejo ugodnejšo lokacijo za svojo proizvodnjo. Takšna primera sta bila recimo Carthago in XAL. Glede panog si prizadevamo pridobiti dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, pri čemer pa imamo resne omejitve. Polovica od 12.000 brezposelnih v Pomurju ima namreč osnovnošolsko izobrazbo, 75 % pa do IV. stopnje izobrazbe. Takšna struktura delovne sile, je seveda velika ovira za privabljanje dejavnosti z visoko dodano vrednostjo.

veliko ste v stiku s tujimi potencialnimi investitorji. Kaj ti poudarjajo v zvezi s pomurskim gospodarstvom, kaj jih odvrača od investicij in kaj pritegne?

Po mojih izkušnjah obstajata dva tipa potencialnih investitorjev. V prvo skupino spadajo velike multinacionalke. Te najamejo svetovalce, ki iščejo najboljše lokacije. Pri teh imamo zelo omejene možnosti pri predstavitvi kvalitativnih prednosti investiranja v Pomurje, saj jih zanimajo le statistični podatki, stroški, itd. Pomurje je cenejše od ostalih regij v Sloveniji, imamo pa dve sosednji državi, ki sta še cenejši in bolj radodarni od nas. Druga skupina so srednje velika podjetja, pri katerih imamo večje možnosti, saj so ponavadi odločevalci vključeni v iskanje potencialnih lokacij in jih lahko prepričamo tudi z kvalitativnimi elementi kot je mentaliteta delovne sile, poznavanje tujih jezikov, strokovnostjo, itd. Naj pa opozorim, da je privabljanje tujih investicij dolgoročen projekt, investitorji ne »padajo z neba« in tudi, da ne moremo biti uspešni pri vsakem investitorju.

Franc Gönc iz RRA Mure verjame, da bo Zakon o Pomurju pripomogel k lažji internacionalizaciji pomurskega gospodarskega prostora.

P R e d S t a v l j a M O


Sonja Rajh, nagrajenka Gospodarske zbornice Slovenije

PRePRičanje v USPeh je že POl POti dO njeGa

Kaj vam pomeni prejem nagrade GZS za posebne gospodarske in podjetniške dosežke?

Odločitev o prejemu nagrade me je izredno presenetila, saj je nisem pričakovala, sem pa je zelo vesela. Pomeni mi resnično veliko priznanje. Nagrado razumem kot priznanje za dosedanje uspešno in dobro delo, ki je bilo opaženo in pozitivno sprejeto v ožji in širši poslovni javnosti. Seveda je nagrada spodbuda za naprej, za nove cilje, prizadevanja in odgovornosti. Za podjetje pa je to priložnost za dvig ugleda in predstavitev širšemu slovenskemu gospodarskemu okolju.

Kako so na prejem nagrade reagirali vaši sodelavci?

Najprej so bili prijetno presenečeni, tako kot jaz. Veliko pomeni, da si opažen v merilu slovenskega gospodarskega prostora. Vsekakor je nagrada tudi priznanje mojim sodelavcem za skupen trud na poti razvoja in rasti družbe Farmtech.

če se spomnite svojih začetkov... Kakšne cilje ste imeli oziroma kakšna so bila vaša pričakovanja ob prevzemu delovnega mesta?

Tako na začetku kot tudi danes mi je pomembno, da ustvarimo nekaj dobrega za širšo družbo, zaposlene, naše partnerje in preko tega za naše podjetje.

Kdaj ste začutili, da ste uspeli?

Uspeh mi vsako leto predstavlja to, da dosežemo ali presežemo zastavljene cilje in načrte. Uspeh predstavlja vsakodnevno reševanje problemov, ki pusti zadovoljstvo na obeh straneh. Sicer pa uspeha, kot kakšnega odločilnega

premika na poslovni poti, nisem opazila. Rada opravljam svoje delo in sem zadovoljna, ko vidim, da s tem naredim nekaj dobrega tudi za ljudi in okolje, v katerem živimo.

Kje in kako ste izbirali sodelavce, na kaj ste pri njih najbolj pazili.

Pri sodelavcih je pomembna strokovnost ter osebni značaj. Pri novem zaposlovanju so opredeljene zahteve in pričakovanja, ki jih morajo izpol-njevati novi sodelavci. Na osnovi razgovora s povabljenimi potencialnimi kandidati se poskuša pač izbrati najboljše.

Kakšni sodelavci so za vas najbolj dragoceni?

Sodelavci, ki jim lahko zaupaš. Strokovni, pošteni, resnicoljubni, z moralno odgovornostjo in pozitivno naravnanostjo.

ali je z razvojem podjetja posel postal bolj predvidljiv ali manj?

Z razvojem podjetja in pridobljenimi izkušnjami je posel sigurno bolj predvidljiv. Najbrž pa pri odločitvah k temu delno prispeva tudi ženska intuicija. Čeprav je vsak posel in odločitev povezana s tveganjem, je potrebno to čim bolj vnaprej predvideti. Zgodi se lahko tudi drugače in nastopi problem. Pri tem je treba hitro reagirati, se odločiti za rešitev in jo čim prej izpeljati.

Kakšne načrte imate s podjetjem v prihodnje?

Kratkoročno želimo s čim manj negativnimi posledicami prebroditi gospodarsko krizo, ki nas je vse postavila na preizkušnjo. Dolgoročno verjamem, da bo podjetje uspešno, predvsem z aktivnostmi na področju razvoja kmetijskega programa in s tem širitve družbe. Prihodnost je na globalni ravni naravnana na varovanje okolja in našega planeta, zato vem, da bo tudi naš okoljski program v bodoče vedno bolj potreben na poti do vzpostavitve trajnostnega razvoja.

nagrada za izjemne gospodarske dosežke, ki jo podeljuje GZS, je najprestižnejša in najstarejša tovrstna nagrada v Sloveniji. Podeljuje se gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja. Med nagrajenci je letos ponovno predstavnik oziroma predstavnica pomurskega gospodarstva. Prejela jo je Sonja Rajh, direktorica podjetja Farmtech iz ljutomera, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije in v okviru tega ohranja blagovno znamko tehnostroj.

Vedno sem delala stvari za katere verjamen, da so dobre. To je vodilo mojega delovanja. Verjamem, da je vse kot je bilo, tako tudi moralo biti. Vse kar sem doživela, sem morala izkusiti, da sem tukaj, kjer sem.

Sonja Rajh, nagrajenka GZS.



Nagrada mi pomeni resnično veliko priznanje.Je spodbuda za naprej, za nove cilje, prizadevanja in odgovornosti. Za podjetje pa je to priložnost za dvig ugleda in predstavitev širšemu slovenskemu gospodarskemu okolju.

Sonja Rajh v družbi preostalih šestih letošnjih nagrajencev GZS za posebne gospodarske dosežke.

Kako se pri vas lotevate gospodarske krize in zaostrenih pogojev na trgu? S kakšnimi ukrepi?

Pospešeno delamo na področju prodaje proizvodov (aktivno iskanje novih kupcev na obstoječih in novih trgih) in razvoja (v tega je vloženo več kot prejšnja leta in novi izdelki dani na trg), racionaliziramo stroške na vseh področjih delovanja, izvajamo interno prilagajanje izdelave in optimiziramo poslovne procese.

Kako si zamišljate, da se boste nekoč upokojili? Boste lahko zapustili svoje podjetje in ga prepustil nekomu drugemu?

Seveda, mislim, da s tem ne bom imela težav in bom z veseljem posvetila več časa sebi, svojim najbližjim in dejavnostim, ki me bodo zanimale.

nekateri menijo, da pomeni podjetništvo veliko stresa. Kakšne so vaše izkušnje?

Stres je posledica sprejemanja oziroma dojemanja stvari, ki se ti dogajajo. Vedno poizkušam na stvari gledati iz pozitivne strani. V težkih trenutkih poskušam premisliti, kaj je pripeljalo do te situacije in nato odpraviti vzrok.

Kateri so trije najpomembnejši nauki, ki ste jih spoznali pri svojem delu oziroma poklicu?

Vera in prepričanje v uspeh je že pol poti do njega. Spodbujanje, da se z delom in prizadevanjem uresničujejo zastavljeni cilji in zagotavlja stalna rast. Zaupanje, delati z dobrim namenom in pomagati.

če bi bili na začetku, bi šli ponovno v ta posel na enak način ali bi kaj spremenili?

Ne bi veliko spreminjala. Vedno sem delala stvari, za katere sem verjela, da so dobre . To je vodilo mojega delovanja. Seveda je bilo in je veliko preprek, ki stojijo ali se postavijo na pot in takrat se že vprašaš ali je to prava pot. Reševala sem jih na najboljši način, kot sem ga v tistem trenutku vedela in zmogla. Verjamem, da je vse kot je bilo, tako tudi moralo biti. Vse kar sem doživela, sem morala izkusiti, da sem tukaj, kjer sem.


Se Se da, če Se šče!

Kaj se je v vaši dejavnosti spremenilo od začekov do danes, ko praznujete 20 let?

V naši dejavnosti so spremembe stalnica. Naš prvi slogan je bil »Pomurje bomo popeljali v Evropo!« Z njim smo sporočali, da bo le računalniška pi-smenost pripomogla k napredku pokrajine. To je bilo obdobje, ko smo direktorjem morali razlagati računalniško abecedo, če smo jim želeli kaj proda-ti. Sledil je slogan »Računalniki, ki letijo«, s kate-rim smo poudarjali hitrost delovanja računalnikov v povezavi z našo blagovno znamko. Množično so se namreč kupovali sestavljeni računalniki brez blagovne znamke in na trgu je bila prava zmeda. Z leti se je trg uredil in poslovni uporabniki, na katere smo se usmerili, niti ne pomislijo več o nakupu računalnika brez uveljavljene blagovne znamke. V zadnjih obdobju se išče predvsem podpora pri izvajanju poslovnih procesov. V ospredje je stopila zanesljivost, stroški lastništva in podobne bolj ekonomske kategorije, tehnologija pa postaja uporabnikom čedalje bolj skrita.

Kam se bo vaše podjetje razvijalo v prihodnje? Kakšni so cilji za naslednjih 20 let?

Minicom d.o.o. ni gazela, temveč podjetje, ki je usmerjeno v stabilno delovanje. Menimo, da so na igrišču potrebni tudi skromni, a zanesljivi igralci. Mogoče je v tem nekaj nostalgije za minulimi časi, vendar smo prepričani, da bo vedno določeno število uporabnikov, ki bodo želeli pomoč v svoji bližini in od ljudi, ki jih osebno poznajo. Podobno kot se navadiš na svoj lokal, zdravnika,... Seveda se ne mislimo naslednjih 20 let ograjevati v lokalni vrtiček, temveč izkoristiti vse priložnosti, ki se nam bodo ponudile.

verjetno ob okrogli obletnici razmišljate tudi o preteklem obdobju. Kateri so tisti uspehi, ki bi jih izpostavili.

Ponosni smo, da smo v Pomurju orali ledino na področju računalništva in bili vedno tehnološko vodilni v svojem segmentu, in da smo to še danes. Ponosen sem na svoje sodelavce, ki se po svojih najboljših močeh trudijo pri delu. Omenil bi še dejstvo, da v 20 letih nismo bili blokirani niti en samcat dan, vsi sodelavci pa so vedno imeli plačane vse prispevke, kar v današnjih časih očitno več ni samoumevno.

imate kakšno vodilo, ki vas spremlja pri delu?

Res ga imam. Povedal ga bom v prekmurščini: »Se se da, če se šče!«

da uspešno deluješ tako dolgo dobo je potrebo izgraditi trdno zaupanje naročnikov. Kako ste se tega lotili pri vas?

Predvsem s poštenim odnosom do poslovnih partnerjev. Beseda mora veljati več kot pogodba in težavo je vedno potrebno rešiti v obojestran-sko zadovoljstvo. Če pa med kom ni kemije, se je potrebno pošteno raziti. Konkurenco pa je potrebno seveda budno spremljati in jo spo-štovati, čeprav je ne maraš.

Kako se lotevate stresa? Kako si polnite baterije za nove poslovne izzive?

Naši poslovni partnerji, me poznajo kot nočnega ptiča in me pred 10. uro zjutraj niti ne kličejo, ker vedo, da še nisem operativen. To je en način spopada s stresom. Drug je akrobatsko letenje. Stres takrat popolnoma izgine, nadomesti pa ga občutek popolne svobode. Poleg tega me veselita še kulinarika in likovna umetnost. Prvo prakticiram tako doma in v družbi prijateljev, drugo le opazujem.

Podjetje Minicom d.o.o. je bilo ustanovljeno 12. januarja 1990 kot eno prvih zasebnih podjetij v Pomurju. iz prodajalca strojne in programske računalniške opreme so se z leti prelevili v sistemskega integratorja, ki izvaja postavitve informacijskih sistemov. Ukvarjajo se z vzpostavitvijo lokalnih in prostranih računalniških omrežij in informacijske infrastrukture, izobraževanjem uporabnikov, kot tudi z implementacijo in servisiranjem programske opreme za računovodstvo, finance, proizvodnjo, trgovino in gostinstvo. Razvili so tudi lastno rešitev za prodajo vstopnic za različne vrste uporabnikov. Podjetje vodi od prvega dne mag. Marjan Gujt.

Ponosni smo, da smo v Pomurju orali ledino na področju računalništva in bili vedno tehnološko vodilni v svojem segmentu, in da smo to še danes.

Beseda mora veljati več kot pogodba in težavo je vedno potrebno rešiti v obojestransko zadovoljstvo.

Mag. Marjan Gujt, direktor podjetja Minicom d.o.o.

P O S l O v n i v Z G l e d


ODBORI Pomurske gospodarske zbornice v PGZ so že pred časom pri svojih članih prepoznali potrebo po izražanju interesov v okviru posameznih sekcij oziroma odborov, znotraj katerih bi potekalo povezovanje, izobraževanje in izmenjava dobrih praks v določeni dejavnosti. do danes so tako bili ustanovljeni štirje odbori, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

OdBOR RačUnOvOdSKih SeRviSOv

Odbor računovodskih servisov beleži svojo ustanovitev v oktobru leta 2009. Ustanovitev odbora je spodbudila potreba po povezovanju, medsebojnem sodelovanju in združevanju za zagotavljanje prepoznavnosti in kakovosti računovodskih servisov.

Delo odbora v letu 2010 bo temeljilo predvsem na aktivnostih za zagotavljanje prepoznavnosti odbora, promociji računovodske dejavnosti, sodelovanju z Zbornico računovodskih servisov, organizacijo strokovnih srečanj z drugimi institucijami in organizacijo strokovnih izobraževanj. Ker si prizadevajo za povezovanje računovodskih servisov v odboru vabijo vse računovodske servise, ki jih tovrstno sodelovanje zanima, da se jim pridružijo.

OdBOR Za PROMOCijO in inteRnaCiOnaliZaCijO

Odbor za promocijo in internacionalizacijo je najmlajši izmed odborov v okviru PGZ, saj je bil ustanovljen šele pred kratkim, 17. februarja 2010. Prva naloga, ki si jo je odbor zadal, je izdelava kataloga pomurskega gospodarstva, saj je zadnji katalog, ki je bil izdelan leta 1996, danes povsem neaktualen.

V letu 2010 želijo pripraviti regijsko nagrado na področju promoviranja in internacionalizacije. Organizirali bodo delavnice in izobraževanja na temo komuniciranja in promoviranja, izpeljali strokovno ekskurzijo članov v tujino. Aktivno bodo sodelovali na strokovnih dogodkih in

dogodkih, ki soupadajo z vsebino odbora. Načrtujejo tudi delo z mladimi – študenti družboslovnih smeri, dijaki in študenti srednje in višje ekonomske strokovne šole.

OdBOR Za RaZvOj, inOvaCije in KOnKURenčnOSt POdjetij

Odbor za razvoj, inovacije in konkurenčnost, v katerem sodelujejo predstavniki visokotehnološko razvitih pomurskih podjetij, je bil ustanovljen 31. marca 2000. Vzvodi za njegovo ustanovitev so bili predvsem v želji po popularizaciji inovativne dejavnosti v regiji. Rezultat tega je, da je bila v sklopu odbora izpeljana prva regijska nagrada za inovatorje v Pomurski regiji, njeno podelitev pa načrtujejo tudi v letu 2010.

Poleg nagrajevanja inovativnih v regiji, so aktivnosti odbora, v letu 2010 usmerjene še v povezovanje – grozdenje pomurskih podjetij, v pomoč podjetjem pri ustanavljanju R&R enot znotraj podjetij ter k reševanju problematike srednjega in visokega poklicno-tehničnega izobraževanja. Ustaljena praksa so tudi letne strokovne ekskurzije v visoko tehnološka podjetja doma in v tujini. Spodbujanje ustanavljanja Raziskovalnih enot v podjetjih, aktivno sodelovanje na regijski prireditvi Mladi za napredek Pomurja, organiziranje ogledov podjetij za osnovnošolce in srednješolce v Pomurju ter sodelovanje z mladimi raziskovalci in akademiki iz regije, pa so še tudi v njihovih letošnjih načrtih.

OdBOR Za RaZvOj člOvešKih viROv

Pomurska podjetja se vse bolj zavedajo pomena človeških virov, predvsem pomembnosti kakovostnega in trajnostnega dela s kadri, ki jih zaposlujejo. Odbor za razvoj človeških virov, ki ga sestavljajo kadrovniki, pravniki, predstavniki svetovalne in šolske dejavnosti. Osrednji namen odbora za razvoj človeških virov je zagotavljati strokovno pomoč na področju dela s človeškimi viri, preko tega pa vpliva tudi na razvoj kakovostnega lokalnega šolstva.

Odbor ves čas sodeluje z lokalnim okoljem, se povezuje s podjetji in izobraževalnimi institucijami. V letu 2010 si bodo prizadevali za vzpodbujanje vseživljenjskega učenja vseh zaposlenih, spodbujali povezovanje gospodarstva in šolstva, ki vključuje prizadevanja za ustanovitev novega poklicnega in srednješolskega centra v tesni navezavi z gospodarstvom, spodbujali bodo pozitivne ukrepe lokalne politike na področju človeških virov, organizirali izobraževanja za podjetja, jim nudili strokovno pomoč na področju razvoja človeških virov in še mnogo drugih projektov, ki razvijajo področje poklicnega delovanja posameznika.



Za enega najodmevnejših bonitetnih sistemov v Sloveniji zaslužni tudi v hakl itlekarna ljubljana je v lanskem letu uvedla kartico zvestobe, ki bo omogočala ugodnejše nakupe. Priložnost za izvedbo projekta na nivoju informacijsko tehnološkega razvoja in podpore bonitetnega sistema je dobilo podjetje haKl it, ki je na področju lekarniškega informacijskega sistema že leta partner lekarne ljubljana, hkrati pa vodilni ponudnik tovrstnih sistemov v Sloveniji.

več FaZ v UvedBi KaRtiCe ZveStOBePri uvedbi kartice zvestobe, je pomembno vlogo odigrala optimalno prilagojena programska rešitev. Ta je morala nuditi možnost implementacije na različnih vsebinskih in tehničnih nivojih, ter zagotavljati modularnost in povezljivost. Modularnost omogoča izbiro različnih sklopov in rešitev za prilagoditev posameznim potrebam, povezljivost pa povezavo posameznih modulov, ki se vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.

Uvedba Kartice zvestobe, prilagoditev posameznih modulov programske opreme in vzpostavitev končnih rešitev je potekala v več fazah. Sledile so si od prilagoditve in nadgradnje lekarniškega informacijskega sistema Orka, preko ureditve možnosti prijave na

kartico zvestobe, pregleda bonitetnih točk na spletnem mestu Lekarne Ljubljana, vzpostavitve spletne trgovine lekarne z enakovrednim nabiranjem in koriščenjem bonitetnih točk, ureditve centralnega kataloga artiklov, vse do vzpostavitve sistema za obdelavo podatkov, podatkovnih skladišč in sistema za podporo kupcem.

POZiven OdZiv KUPCev in BURen OdZiv KOnKURenCe

Pozitivno sprejetje Kartice zvestobe pri kupcih in hkrati buren odziv konkurence potrjujeta, da je s tem projektom Lekarna Ljubljana uspe-šno zaorala ledino pri spodbujanju konkurenčnosti med lekarnami v korist ugodnejših cen za kupce.

KREMENOVIÊPESKI

PROIZVODIÊZAÊIZDELOVALCEÊTLAKOV

PROIZVODIÊZAÊPOLAGALCEÊKERAMIKE

DODATKIÊBETONUÊINÊCEMENTNIÊMALTI

PROIZVODIÊZAÊPLESKARJEÊINÊFASADERJE

SANACIJA IN ZAŠČITA OBJEKTOV S KAPILARNO VLAGO

SANACIJA / ZAŠČITA / TESNENJE BETONA IN OBJEKTOV

KemaÊPuconciÊd.o.o.ÊÊ|ÊÊPuconciÊ109,Ê9201ÊPuconciÊÊ|ÊÊT:Ê02Ê545Ê95Ê00ÊÊ|ÊÊF:Ê02Ê545Ê95Ê10ÊÊ|ÊÊE:Ê[email protected] www.kema.si

080Ê2886

Svetovanje na brezplačnitelefonski številki

OplemenitimoÊgradnjo.OplemenitimoÊgradnjo.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

KemaOGLAS_210x137_press.pdf 1 9.3.10 11:53


Obisk svetovno znanega podjetja KtM in znamenitega Red BUll hangarja 7 v Salzburgučlani odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost pri Pomurski gospodarski zbornici so v sklopu tradicionalne letne strokovne ekskurzije obiskali podjetje KtM v avstrijskem Mattighofnu. Podjetje je eno izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motornih koles. Letno izdelajo cca. 76 tisoč motorjev, ki dosegajo številne naslove na svetovnih prvenstvih ter znamenitem Rally-ju Paris – Dakar. Kot so se lahko prepričali sami, so navedeni uspehi predvsem rezultat sistemskega razvojno raziskovalnega dela ter ciljnega izobraževanja, ki so ga deležni vsi zaposleni v podjetju KTM. Eden od dobaviteljev tega svetovno znanega podjetja je tudi pomursko podjetje Roto. Na Salzburškem letališču pa so si ogledali še znameniti Red Bull Hangar 7, kjer so rastavljeni različni zanimivi eksponati letalske industrije ter avtomobili Formule 1.

Pametno je imeti dobro zavarovan avto.

www.triglav.si

namesto da imate na vsakem potovanju med prtljago zoprnega miπiËnjaka za porivanje avta, sklenite raje novo avtomobilsko asistenco comfort, ki je vkljuËena v paketa avtomobilskih zavarovanj comfort in comfort plus.

asistenca comfort vam zagotavlja prvo pomoË za potnike ter za vozilo doma in v tujini. popravilo vozila na kljuË, nadomestno vozilo za Ëas popravila lastnikovega vozila, zaloæitev denarnih sredstev ter neomejeno povraËilo stroπkov za vleko vozila in prevoze potnikov je le nekaj novosti, ki bogatijo ponudbo avtomobilske asistence comfort.

navodila za vse, ki nimate asistence comfort s kritjem vseh stroπkov vleke in prevoza oseb


www.triglav.si





www.triglav.si





www.triglav.si




Člani odbora Razvoj, inovacije in konkurenčnost na ekskurziji v Avstriji.

Notranjost Red Bull Hangarja 7 z eksponati iz letalske in avtomobilske industrije.


Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo GregorGolobič se je, 13. januarja 2010, sestal s šestdesetimigospodarstveniki iz Pomurja, ki so člani PGZ. Poleg ministra Golobiča z ekipo, je na srečanju sodelovaltudipredsednikSIDbankeSibilSvilan. Beseda med gostoma in gospodarstveniki je tekla o javnih razpisih namenjenih gospodarstvu, težavah, ki se pojavljajo pri prijavi na razpise, o protikriznih ukrepih, o Zakonu o Pomurju ter o drugih aktualnih dilemah s področja gospodarstva. Po besedah ministra Golobiča, bo letos skupaj na voljo 300 milijonov evrov. Manj bo nepovratnih sredstev, zato pa lahko gospodarstveniki računajo na več povratnih sredstev, ki bodo namenjeni predvsem za subvencioniranje obrestne mere, tako da bodo lahko kredite najemali po ugodnejši obrestni meri. Pri tem pa bosta aktivno sodelovali Slovenski podjetniški sklad in SID banka.

MiniSteR GReGOR GOlOBič OBiSKal POMURSKO GOSPOdaRSKO ZBORniCO

Minister Golobič je pomurskim gospodarstvenikom zagotovil, da bodo v prihodnje veliko pozornosti posvetili poenostavitvi postopka prijav na razpise.

19. januarja se je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogars sodelavci na Pomurski gospodarski zbornici pogovarjal s pomurskimi gospodarstveniki o pričakovanjih gospodarstva, ki jih ti imajo v povezavi z delovanjem slovenske diplomacije. Minister je izpostavil, da je glede na nastale gospodarske razmere gospodarska diplomacija ena izmed ključnih dejavnosti pri premagovanju krize in postaja orodje za doseganje višje gospodarske rasti skozi konkretno pomoč slovenskim podjetjem na tujih trgih. V tem oziru je tudi obljubil pomurskim gospodarstvenikom pomoč in podporo pri uveljavljanju na tujih trgih.

MiniSteR Za ZUnanje Zadeve S POMURSKiMi GOSPOdaRStveniKi O GOSPOdaRSKi diPlOMaCiji

Minister Žbogar je prisluhnil potrebam pomurskega gospodarstva pri uveljavljanju na tujih trgih.

V petek, 5. marca 2010, je Intering Holding v Maximusuorganiziral predavanje enega največjih slovenskihstrokovnjakov na področju marketinga, Jerneja Repovša, z naslovom: “Gospodarska kriza: Do priložnosti skozispremembe” s katerim je prikazal drugačen, pozitiven in kreativen pogled na trenutno gospodarsko krizo, družbene spremembe in priložnosti za obstanek ter razvoj podjetij. »Spremembe so nujne, ker omogočajo razvoj, izvirne ideje pa se največkrat rodijo v krizi,« je pojasnil strokovnjak na področju marketinga, Jernej Repovš, in dodal, da se v krizi »kreativna moč skoncentrira in usmeri k reševanju problemov. Če ne bi bilo krize, ne bi tako intenzivno razmišljali o novih tehnologijah in obnovljivih virih energije«. Predavanje je zaključil z nasvetom, naj se kriz ne bojimo, saj te ustvarjajo spremembe in priložnosti ter omogočajo razvoj celotne družbe.

KRiZe SO dOBRe, KeR PRinašajO SPReMeMBe

Krize so pozitivne, saj nas prisilijo, da izstopimo iz okvirjev, je bilo osrednje sporočilo Jerneja Repovša na predavanju, ki ga je organiziral Intering Holding.

Podjetje Proconi d.o.o. iz Murske Sobote, ki se ukvarja s proizvodnjo polpripravljenih in pripravljenih jedi, za pripravo različnih obrokov v gostinstvu, v podjetjih in drugih sorodnih organizacij ter pripravo enoporcijskih in družinskih izdelkov pod blagovno znamko Pogrej in pojej, se odslej na spletupredstavlja v novi obliki. Pripravili so dve novi spletni strani, korporativno in za linijo Pogrej in pojej. Nove spletne strani uporabniku ponujajo celovite informacije o družbi in njenih izdelkih. Ogledate si ju lahko na www.proconi.si inwww.pogrejinpojej.si, njuna priprava pa je bila zaupanakomunikacijskiskupiniFrontal,Inqua,Frontlab.

PROCOni OBjavil PRenOvljene SPletne StRani

Odslej se Proconi predstavlja z dvema spletnima stranema, www.proconi.si in www.pogrejinpojej.si.

R a Z G l e d


Na dvorišču Ptujske kleti na Ptuju je na prvo pustno soboto potekala humanitarna, kulinarična, družabna prireditev Obarjada2010,kiježe5.potekalapodokriljemLionsklubaPtuj. Dvaindvajset ekip, med njimi tudi ekipa SkupinePanvita,sejepomerilovpripravipiščančjeobare, ki jo je ob koncu ocenila strokovna komisija. Z obarjado ptujski lionsi začnejo letošnje dobrodelno leto, v katerem želijo zbrati dovolj denarja za organizacijo tabora socialno ali kako drugače ogroženih otrok, ki bi jih radi povabili pod šotore v ptujske terme, pri nakupu defibliratorjev bi radi pomagali ptujskim gasilcem. Podprli pa bodo tudi izdajo knjige - tipanice, ki se je bodo najbolj razveselili slabovidni in slepi otroci.

Panvita SOdelOvala na OBaRjadi 2010

Panvita svojo družbeno odgovornost izraža tudi z udeležbo na humanitarnih dogodkih, kot je Obarjada 2010.

V začetku marca je PomurskagopodarskazbornicaskupajzRRAMuroinSVRLizvedladelavnico, katere namen je bil predstavitevprvega javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicijpodjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Rokizaoddajoprijavenarazpissicerso:15.marec2010,3.junij2010in2.september2010.

delavniCa S PRedStavitvijO PRveGa RaZPiSa v OKviRU ZaKOna O POMURjU

Direktorja obeh družb, mag. Mirko Horvat iz Nafte Lendava in Sandi Štefan Flisar iz Zavarovalnice Triglav OE Murska Sobota, sta nazdravila prihajajočemu letu.

Delavnice, ki naj bi služila kot pomoč pri pripravi projektov, se je udeležilo preko osemdeset gospodarstvenikov.

SkupinaNaftaLendavainZavarovalnicaTriglav,območnaenota Murska Sobota, sta preteklo leto za svoje poslovne partnerje ponovno zaključili skupaj. Tradicionalna 6.Pomurskanovoletna prireditev se je odvila 10. decembra 2009 v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Znani slovenski igralec in odličen pianist Jure Ivanušič je zbrane navdušil z zgodbo o glasbi in času, NušaDerenda pa s svojim glasom in odlično odpetimi uspešnicami. Dogodek je povezovala BernardaŽarn,znana TV voditeljica.

že šeSta SKUPna PRiReditev

Kema Puconci se je tudi letos udeležila že 49. sejma Domv Ljubljani, ki je potekal pod geslom »Gradimo skupaj«. Sejmi predstavljajo enega izmed ključnih promocijskih aktivnosti Keme na začetku gradbene sezone in priložnost, da na domačem tržišču utrdijo svoj položaj, kot eden izmed vodilnih proizvajalcev gradbenih materialov za zaključna dela v gradbeništvu. Sejem Dom predstavlja enega izmed osrednjih promocijskih dogodkov Keme v Sloveniji, s katerim negujejo odnose s svojimi kupci tudi na nekoliko manj formalen način. Temu je bil prilagojen tudi razstavni prostor in celoten sejemski nastop. Del prostora je bil takonamenjendemonstratorjema,kistaobvodenjumoderatorjaprikazovala uporabo in lastnosti nekaterih produktov, karje pritegnilo veliko pozornost mimoidočih. Odgovore na vprašanja in težave, ki se pojavljajo pri gradnji ali sanaciji so lahko prisotni dobili tudi s strani strokovnih svetovalcev, ki so bili na voljo za individualno svetovanje.

KeMa na SejMU dOM

Pestro dogajanje okrog Keminega razstavnega prostora na sejmu Dom.

R a Z G l e d


Pomurska gospodarska zbornica nadaljuje s projektom »Podelitve priznanj in diplom

inovacijam v regiji«, zato objavlja

RaZPiS Za POdelitev PRiZnanj Za inOvaCije POMURSKe ReGije Za letO 2009.

Spoštovani člani PGZ, vabljeni na

3. SKUPščinO POMURSKe GOSPOdaRSKe ZBORniCe, ki bo

v četrtek, 29. aprila 2010 ob 13. uri v prostorih kluba PaC, lendavska 5a/iv v Murski Soboti.

Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z področja pomurske statistične regije.

PRijava na RaZPiS MORa vSeBOvati:1. Ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen.

2. Naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu, za katero je objavljen razpis z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: inventivnost, ki vsebuje izvirnost in zaščito novosti, gospodarski rezultati, doseženi in pričakovani, trajnostni vidik, ki vsebuje trajnostne učinke inovacije na inovacijski sistem in okoljske vidike.

3. Slike, načrte in opis prijavljene inovacije.

4. Stopnjo realizacije inovacije.

Inovacijske prijave morajo biti izdelane skladno s razpisnimi kriteriji, vse nenamenske prijave (katalogi, promocijska gradiva, seminarske ali diplomske naloge itn.) bodo izločene. O predlogih bo odločala ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Pomurske gospodarske zbornice. Na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij bo podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (plakete z listino) ter diplome.

Prijave pošljite na naslov Pomurska gospodarska zbornica s pripisom »Ne odpiraj – razpis za inovacije«, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota, najkasneje do 31. marca 2010.

Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh www.pgz.si.

Dodatne informacije dobite na Pomurski gospodarski zbornici, na telefonski številki 02 521 3650 ali po e-pošti [email protected].

dnevni Red:

1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine.

2. Sprejem letnega poročila za leto 2009 z mnenjem Nadzornega odbora.

3. Sprejem programa dela in finančnega načrta za leto 2010.

4. Potrditev novih članov UO in NO.

5. Potrditev nove višine članarine za leto 2010.

6. Razno.

Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti, ki bodo do vključno 22.4.2010 prijavili svojo udeležbo na naslov Pomurska gospodarska zbornica, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota ali na e-naslov: [email protected], prijavnica pa je tudi na spletni strani www.pgz.si.

Vljudno vabljeni!


14 | Poslovni razgledi Pomurje | MAREC 2010

V kraljestvu užitkov!

Dvorec Jeruzalemhotel & restaurant

Jeruzalem 8, Ivanjkovcitel. + 386 (0)2 719 48 05www.dvorec-jeruzalem.si

Pan

vita

Mar

of

d.o

.o.,

Ma;

kovc

i 35

, 92

02

Ma;

kovc

i, S

love

nija

\

DIS

TR

IBU

CIJ

A &

PR

OD

AJ

A w

ww

.ev

ino

.si

»Narava nam je namenila dragocene darove.

A ni dano vsakomur, da bi postal njihov skrbnik. Zavedamo se odgovornosti,

ki smo jo sprejeli kot ustvarjalci vin.

Z veliko mojstrskega znanja, pridobljenega skozi leta

trdega dela in raziskovanja so se rodila vina iz nove

vinske kleti MAROF. Zrasla na izbranih legah,

vzgojena iz ro;no obranega grozdja z ljubeznijo

zanesenjakov.

Vesel sem in po;aš;en, da jih lahko delim z vami.

Naj tudi vam prinesejo veliko nepozabnih trenutkov!«

ERICH KRUTZLER

enolog

"MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA JE PREKOMERNO U?IVANJE ALKOHOLA {KODLJIVO."

SAUVIGNON 2008

ZELENI SILVANEC 2008

CHARDONNAY 2008

Documents

POSlOvniNarobe svet. A približno takšna je slovenska realnost. Pri izvedbi zakona bi bilo torej potrebno strmeti k oblikovanju nadpovprečno kakovostnih poslovnih načrtov, le ti