Naši ljudje Intervju s Francijem Blaznekom Gradimo ...Največja projekta sta trenutno avtocestni odsek Pesnica–Lenart ter Puhov most na Ptuju. Pričakujemo, da se bodo dela na teh

Interno glasilo druæbe Lafarge Cement d.d. N ° 03 - O K T O B E R 2 0 0 6

Po

štn

ina

pla

Ëa

na

pr

i P

oš

ti 1

42

0 T

rb

ov

lje

ISS

N 1

85

4-2

816

Naše deloIzobraževanje o cementu

Naše časMinister Andrej Vizjak na obisku

Naši ljudje / Intervju s Francijem Blaznekom

Naše okolje / Gradimo odžveplevalno napravo

Naši ljudje / Praznovanje visokega jubileja

Naše deloNovosti v kamnolomu

Naši ljudjeSindikalni izlet

2 LC Tim - Oktober 2006

uvodnik

Jeseni smo zaključili praznovanja 130. obletnice naše cementarne, ki smo jo obeleževali prav vse poletje. Septembra smo se srečali z zaposlenimi in upokojenci, oktobra pa s poslovnimi partnerji in predstavniki drugih slovenskih podjetij ter tako zaključili praznovanja. S svojo prisotnostjo in nagovorom je priznanje naši obletnici dal tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki nas je obiskal na oktobrski slovesnosti.

Naša cementarna je preživela zavidljivo dolgo dobo, v zadnjih letih pa je le še vedno uspešnejša. Vendar nas uspehi v preteklosti ne smejo uspavati in ne smemo dovoliti, da nas konkurenca, tako domača kot svetovna, prehiti. Lafarge Cement se bo zato tudi v prihodnje razvijal in investiral. Sedanje največje investicije so namenjene ekologiji – nedavno smo začeli z gradbenimi deli za odžveplevalno napravo, ki jo bomo dokončali v juniju 2007. Ta naprava je le del sanacijskega programa, ki ga intenzivno izvajamo že od leta 2004 in bo bistveno pripomogel k naši čistejši proizvodnji.

Nadaljnji razvoj cementarne bomo usmerili predvsem v izboljšanje stroškovne učinkovitosti. V primerjavi z vedno agresivnejšo konkurenco tukaj nekoliko zaostajamo, predvsem pri toplotni energiji – gorivih. Čeprav sedaj veliko prodamo, se razmere na trgu lahko hitro zaostrijo in takrat bo preživel tisti, ki bo stroškovno najučinkovitejši. Učinkovitosti se bomo zato morali v prihodnosti vse bolj posvečati.

Dolgoletna tradicija, veliki uspehi v zadnjih letih in pomembne investicije nam dajejo veliko pozi-tivne energije, ki jo bomo potrebovali za izpolnjevanje naših ciljev in vizije. Vsega tega pa ne bomo dosegli brez naših zaposlenih, zato bi vam rad ob visokem jubileju ponovno čestital in vam zaželel mnogo uspehov.

Franci Blaznekpredsednik uprave Lafarge Cementa

Oktober 2006 - LC Tim 3

kazalo št. 03

LC Tim - interno glasilo druæbe Lafarge Cement, d.d., letnik: 2006, številka: 3 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.d., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 565 24 13; e-pošta: [email protected] / Odgovorna urednica: Špela Malovrh, uredniški odbor: Iva DominkoviË, Špela Malovrh, Desanka PetriË, Andrej Sopotnik, Gregor UraniË / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.d. / Jezikovni pregled: Lidija Jurman / Produkcija: Imelda Ogilvy / Tisk: S-print, d.o.o. / Glasilo izhaja Ëetrtletno v nakladi 1000 izvodov. / ISSN 1854-2816

Proizvodnja cementa in betona

Izlet v Barcelono

Športna tekmovanja ob Dnevu cementarjev

Naše povezaveKuolm u glavo

Novosti iz sindikata

Naš partner: Inpos Celje

4

6

10

12

14

16

17

18

19

20

22

23

Utrinek s praznovanja 130-letnice

Gradnja odžveplevalne naprave

Intervju s Francijem Blaznekom

Novi sodelavci

Novosti v kamnolomu Plesko

Praznovanje visokega jubileja naše cementarne

60-letnica PIGD Lafarge Cement

naša smer


P odjetje SCT Ljubljana je najprej začelo vrtati triindvajset 14 metrov globokih ter meter in pol širokih pilotov za pritrditev glavne nosilne plošče pralnika in dimnika. Za armiranje pilotov glavne nosilne plošče pralnika je bilo potrebnih približno 80 ton armature, vse skupaj pa je zalito s približno 1000 m3 betona. Ploščo so dokončali 15. septembra, potem pa je dela prevzelo podjetje AEE (Austrian Energy & Environment), ki je odgovorno za gradnjo celotne odžveplevalne naprave. Trenutno armirajo, betonirajo in plastificirajo spodnji

del pralnika do višine okoli 35 metrov. Vzporedno gradijo tudi nosilno ploščo za rezervoar suspenzije in nov elektro razdelilni prostor. Do konca leta bodo predvidoma končana gradbena dela, katerih krona bo postavitev dimnika. Nato bomo začeli nameščati tehnološko opremo, kar naj bi dokončali do konca marca. Zaključek projekta s poskusnim zagonom smo predvideli v začetku junija 2007, o tem, kako bodo tekla dela, pa vas bomo obveščali še sproti. Leopold Povše

Začetek gradnje odžveplevalne naprave poteka po načrtih V Lafarge Cementu smo 10. avgusta začeli graditi odžveplevalno napravo, ki bo pripomogla k znižanju izpustov žveplovega dioksida in zmanjšala prašenje. O poteku gradnje smo že pisali in vas bomo tudi v prihodnosti redno obveščali.

Gradnja temeljne plošče čistilne naprave

V letu 2006 smo priča izredno veliki gradbeni aktivnosti na slovenskem trgu. Sodelujemo pri gradnji vzhodnega dela avtocestnega križa, predvsem na področju Podravja in Pomurja. Največja projekta sta trenutno avtocestni odsek Pesnica–Lenart ter Puhov most na Ptuju. Pričakujemo, da se bodo dela na teh območjih končala v letu 2007 ter deloma v letu 2008.

D rugo večje področje je nestanovanjska gradnja objektov, kjer so na prvem mestu nakupovalna središča. V začetku leta je bila najintenzivnejša gradnja v Celju, sedaj pa je v Mariboru. Na tem segmentu trga sodelujemo tudi pri gradnji Tehnološkega centra v Ljubljani, katerega gradnja bo potekala do sredine leta 2008. Glede na število izdanih gradbenih dovoljenj pa lahko trdimo, da raste tudi tržni segment stanovanjske gradnje.

Z omenjenimi gradbenimi projekti je tudi prodaja cementa na izredno visoki ravni. V letošnjem letu pa opažamo tudi

porast prodaje posebnih vrst cementa, ki se uporabljajo za bolj specialne betonske aplikacije.Pri prodaji cementa v vrečah se od maja letos srečujemo s težavami pri zagotavljanju ustreznih količin. V letošnjem letu smo na trgu predstavili palete, pokrite s folijo, kar omogoča našim kupcem skladiščenje cementa na odprtih prostorih.

V oddelku prodaje pripravljamo za prihodnje leto še nekaj novosti, ki bodo vse usmerjene v še višjo raven oskrbe naših kupcev, kar pa bo po našem prepričanju še povečalo njihovo zadovoljstvo z nami. Božo Černila

naša smer

Izjemno dobra prodaja cementa v letošnjem letu

Uvedli smo tudi nov način vstopa v tovarno ter gibanja oseb in vozil po tovarniških prostorih. Po novem sta vstop in parkiranje osebnih vozil dovoljena samo strokovno tehničnemu osebju Lafarge Cementa in nadzorno tehničnemu osebju izvajalca gradbenih del, in to le na posebej označenih mestih.

Vsi udeleženci v notranjem prometu so dolžni uporabljati osebna varovalna sredstva in opremo v skladu z navodili nadrejenega, vratarske službe oziroma z napotili opozorilnih tabel v posameznih območjih tovarne.

Martin Koprivc

Nov prometni režim v času gradnje odžveplevalne naprave

Zaradi ureditve gradbišča smo v Lafarge Cementu morali začasno preklicati oziroma spremeniti tudi uporabo varnostnega območja – modre cone. Nadomestili smo jo z novim ograjenim varnostnim območjem, ki smo ga poimenovali varnostna pot. Po tej poti se je dovoljeno gibati tudi brez predpisanih osebnih varovalnih sredstev in opreme.


Nova varnostna pot v tovarni


naši ljudje intervju

Nekaj dni je minilo od slovesnega dogodka ob 130. obletnici cementarne, pred tem pa ste v septembru obletnico prazno-vali tudi z zaposlenimi in upokojenci. Kako ste doživeli in preživeli slovesnosti?Oba dogodka, tako dogodek za zaposlene in upokojence kot tudi za poslovne partnerje, sta na svoj način obeležila 130-letnico, ki smo jo na različne načine praznovali pravzaprav kar vse leto. Pri tem smo sodelovali tudi z lokalno skupnostjo. Na dogodka smo povabili poslovne partnerje, kupce in dobavitelje in moram reči, da so povabljeni obe prireditvi izredno pohvalili. Izkazali smo se kot že tradicionalno dobri gostitelji in ravno zato se naši partnerji tudi zelo radi vračajo v Trbovlje.

Kako pa se počutite oziroma kako komentirate tako dolgo tradicijo cementarne? Ker sem rojen v Trbovljah in ker je bil tudi moj oče vrsto let zaposlen v cementarni, me cementarna nekako spremlja že od otroških let. Spominjam se še tistih pogledov proti vrteči se peči, ko smo se z očetom vozili mimo cementarne. Tako je bila cementarna pravzaprav del mojega otroštva in bilo je nekako kar pričakovano, da bom v njej zaposlen tudi jaz. S tradicijo pa je tako: vrsto primerov poznamo, ko so podjetja zelo dolgo obstajala in potem propadla. Mislim pa, da se naši cementarni obeta še nadaljnjih 130 let, vsaj sodeč po rezultatih, ki jih dosegamo. Zagotovo bomo še vrsto let hrbtenično podjetje v Zasavski regiji in, upam, še naprej dober zaposlovalec.

Kdaj pa ste vi začeli delati v cementarni in na katerem delovnem mestu?Bil sem štipendist Cementarne Trbovlje in prvič sem na počitniško prakso v cementarno prišel leta 1977. Leta 1986 sem se zaposlil kot pripravnik v razvojnem oddelku, a sem bil hitro premeščen v finančno-računovodski oddelek. Po dobrih treh letih sem prevzel vodenje tega oddelka, kjer sem ostal do leta 2002. Takrat pa sem postal direktor.

Kako pa je cementarna takrat poslovala?To je bil čas velikega investicijskega ciklusa. Avtomatizirali smo proces, urejali smo prehod z mazuta na premog. Nov sistem vodenja ter nove naprave v samem procesu in v procesnih industrijah, kakršna je cementarna, seveda povzročajo nemalo težav. Tako je bilo to leto 2002 zaznamovano s slabim obratovanjem peči, veliko je bilo zastojev, res je bilo slabo leto. Tisto leto smo tudi prišli pod okrilje Lafargea. Po eni strani je

bila odskočna deska slaba, vendar pa je bilo to za doseganje dobrih rezultatov v prihodnosti dobro.

Se je kaj bistvenega spremenilo v teh letih?Ljudje smo še vedno taki, kakršni smo bili. Rad poudarim, da smo uspeli spremeniti sistem vrednot, ki nas je spremljal iz preteklosti. Nekoč je bilo cementa vedno premalo, tako da je bil vedno glavni cilj, glavna vrednota, proizvesti čim več cementa. V teh štirih letih pa smo dejansko postavili nov sistem vrednot, z varnim delom, ekologijo, stroškovno učinkovitostjo, zanesljivostjo obratovanja peči. V naš sistem in v razmišljanje ljudi smo vnesli te nove vrednote, in kot kažejo rezultati, smo bili pri tem uspešni.

Kot ste rekli, ste se Lafargeu priključili v letu 2002. Takrat tovarna ni poslovala slabo in to povezovanje za vas ni bila rešilna bilka. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Ne, ni bila povezava iz neke nuje, sanacije, čeprav je bila na dolgi rok verjetno tudi to, saj bi dolgoročno na samostojni poti izredno težko zagotovili svojo konkurenčnost na trgu, kjer se srečujemo z multinacionalnimi korporacijami in tudi s slovenskimi proizvajalci, katerih zmogljivost proizvodnje je dvakrat večja od naše. Sistem, vzpostavljen v Jugoslaviji, ni dovoljeval veliko uvoza. Za vsak izdelek, ki ga je podjetje uvozilo v državo, je moralo samo ustvariti priliv deviz, torej nekaj izvoziti. Mi možnosti izvoza nismo imeli, zato smo se že v tistih časih uspeli dogovoriti z avstrijskimi cementarnami – Perlmooser za izvoz našega klinkerja v Avstrijo, da smo tako prišli do prepotrebnih deviz, ki smo jih nato porabili za nakup rezervnih delov. To sodelovanje z avstrijskimi cementarnami je bilo intenzivno in po osamosvojitvi Slovenije sta jih zanimala usoda in lastništvo naše cementarne. Leta 1997 je Lafarge kupil cementarne Perlmoser in tudi njega je naša cementarna zanimala. Večinski lastniki so bili takrat skladi, ki so se na ponudbo Lafargea odzvali pozitivno in svoje deleže prodali, tako da je večinski lastnik postala multinacionalna korporacija Lafarge, ki ima v lasti 75 odstotkov, lastnica preostalih 25 odstotkov pa je Evropska banka za obnovo in razvoj.

Kako sodelujete z Lafargeem? Je trboveljska cementarna popolnoma samostojna v svojih poslovnih odločitvah?Vodstvo nikjer ni popolnoma samostojno v svojih odločitvah in tako je tudi pri nas. Lastniki sprejemajo predloge uprave v smeri ciljev, vendar tudi jasno povedo svoje zahteve in pričakovanja.

Franci Blaznek – predsednik upraveDelo v cementarni je začel s počitniško prakso, danes pa uspešno vodi Lafarge CementPredsednik uprave je v cementarni zaposlen že 20 let. Pogovarjali smo se o spremembah v zadnjih letih, razvoju in viziji Lafarge Cementa in tudi o prihodnosti Zasavske regije. Ob napornem delavniku mu ostaja malo prostega časa, ki ga najraje preživi z družino.


naši ljudje

Na tem področju je sodelovanje z Lafargeem dokaj ugodno, saj se v glavnem postavljajo končni cilji, poti do njih pa so naše poslovne odločitve. Seveda obstaja samostojnost, vendar v okviru poslovnega načrta oziroma ciljev, ki jih moramo doseči. Tukaj ni bistvene razlike med upravo podjetja s tujim lastnikom in upravo podjetja z domačim lastnikom.

Torej lahko rečete, da so vaše izkušnje s tujimi lastniki dobre?Za zdaj zelo dobre. Sprejeli so tudi srednjeročni razvojni načrt, ki smo ga z ekipo predlagali v letu 2002. Torej, postopno prilagajanje organizacije podjetja, in to izključno z »mehkimi metodami«. Lastnik je na to pristal, poleg tega pa izvajamo investicije, ki so potrebne za tehnološko modernizacijo in ekološko sanacijo. Vse to lastniki podpirajo in tudi zagotavljajo sredstva za izvedbo.

Kako uspešni pa ste v primerjavi z drugimi primerljivimi cementarnami v Skupine Lafarge?S tem je povezana zgodba, ki jo vedno rad pripovedujem. Leta 2002, le nekaj mesecev potem, ko sem prevzel mesto direktorja, sem odšel na Dunaj na sestanek vseh cementarn naše regije. Tam so mi dali priponko z navedenim imenom in priimkom ter državo, drugi pa me niso poznali, ker sem bil nov. Na sestanku je naš tehnološki inštitut CTEC kazal primerjave med posameznimi cementarnami po raznih parametrih. Reči moram, da mi je bilo neprijetno, ko so se na zaslonu začeli prikazovati podatki, saj smo bili povsod na dnu. Tudi med odmorom sem raje malo

prikrival priponko z imenom, da sogovorniki ne bi videli, da sem jaz od tam, kjer je vse najslabše. A v teh štirih letih smo to popolnoma spremenili, nikjer nismo več na repu, ampak smo v vseh parametrih pri vrhu naše regije. Samo za ilustracijo, v letošnjih prvih osmih mesecih imamo najboljšo zanesljivost obratovanja peči v vsej regiji. To je nedvomno rezultat naše tehnične ekipe, naših zaposlenih. Vsak je lahko ponosen na te dosežke, saj smo pokazali in dokazali, da smo isti ljudje, v isti organizaciji, v istem okolju bili sposobni narediti velik skok naprej in doseči res vrhunske rezultate. Cilj, ki sem ga večkrat omenil, da bomo do leta 2010 najboljša cementarna v celotni Skupini Lafarge, je nedvomno realen in pričakovan.

Nadaljujva z dobrimi rezultati. V zadnjih letih beležite rekorde, samo lani ste za 12 odstotkov presegli načrtovano proizvodnjo in prodali za več kot 39 milijonov evrov cemen-ta. Čemu pripisujete te uspehe? So to zaposleni?Dejansko smo se z novim sistemom vrednot in s poudarkom na stalnem izobraževanju ljudje spremenili. Isti ljudje danes dosegamo bistveno boljše rezultate kot nekoč in del tega tudi nedvomno lahko pripišemo izobraževanju, treningom, uporabi znanja, ki ga ima Lafarge, pa tudi izkušnjam drugih cementarn. Vse to smo uspeli vkomponirati v pravo celoto in rezultati so tukaj. Na drugi strani pa je za uspešnost cementarne vsekakor potreben trend velike porabe cementa, ki je v Sloveniji v zadnjih letih vsekakor prisoten. Eno z drugim je prineslo te rezultate, da smo danes najuspešnejši – ne samo v Zasavju, ampak tudi širše.


naši ljudje intervju

V bistvu ste to dosegli s tem, ko glavna vrednota ni bila le večanje proizvodnje. Da, rekli smo, da moramo kakovostno in varno proizvajati, biti stroškovno učinkoviti in imeti zanesljivo obratovanje. Prodajni rekordi so prišli potem sami od sebe kot nadgradnja.

Kako kaže za letos?Letos smo priča fenomenu v naši regiji, torej v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Sloveniji. V vseh teh državah je poraba cementa izredno velika. V preteklih letih smo dobro izkoristili sinergije s cementarno v Retzneiju; če je bilo povpraševanje po cementu preveliko, da bi ga zadovoljili s svojimi zmogljivostmi, smo del naših kupcev lahko oskrbeli z izdelki te cementarne. Letos je položaj drugačen, saj povsod beležijo izredno veliko porabo. Tako se pri dobavi cementa srečujemo z nemajhnimi težavami, ker so naše zmogljivosti za povečano povpraševanje, ki traja že vse leto, nekoliko premajhne. Obratujemo na tistem delu, ki si ga nobeden ne želi – brez zalog. To je sicer prijeten problem, vendar mora pri cementu neka varnostna zaloga vedno obstajati, da vsi procesi stečejo normalno do same prodaje. Sedaj, ko praktično čakamo, da takoj prodamo vse, kar pride iz peči, narašča nervoza, v takem ozračju pa se začnejo delati napake. Kjer pa so napake, je poslovanje slabše. Po naših ocenah k sedanjemu povečanju porabe delno prispevajo tudi lokalne volitve. Če se peljete po Sloveniji, vidite, da se v domala vsaki vasi gradijo pločniki, kanalizacija in drugi gradbeni projekti, saj vsake volitve prinesejo del infrastrukture. Porabo cementa v našem delu Slovenije pa povečuje tudi intenzivna gradnja avtocest in cele vrste velikih, srednjih ali manjših objektov, kar vse skupaj zahteva veliko cementa. Po končanih lokalnih volitvah bo povpraševanje verjetno nekoliko upadlo in bo na ravni, ki jo zagotavljamo brez težav.

Omenili ste, da delujete na meji zmogljivosti. Boste v prihodnosti povečali zmogljivosti?Ne, o povečanju zmogljivosti ne razmišljamo, ker sedanja zadošča za normalno porabo cementa oziroma za nekoliko višjo od evropskega povprečja. Na srednji rok se bo ta poraba nedvomno omejila. Izboljševati moramo predvsem svojo stroškovno učinkovitost. Tu zaostajamo v primerjavi z drugimi cementarnami, predvsem pri toplotni energiji. Ko se bodo prodajne razmere zaostrile, bo preživel tisti, ki bo stroškovno najučinkovitejši.

Torej bo šel nadaljnji razvoj cementarne v smeri stroškovne učinkovitosti?Da, zmogljivosti ne bomo povečevali. Razmišljamo in načrtujemo povečanje zmogljivosti za skladiščenje klinkerja, za uravnavanje sezonskih gibanj in preureditev nakladalne postaje. Trenutno nas na tem področju omejuje prostor. Tu iščemo rešitve v smislu hitrejše in boljše oskrbe kupcev.

Nedavno ste začeli z gradbenimi deli za odžveplevalno napravo. Kakšen pomen ima ta 10 milijonov evrov vredna investicija za Lafarge Cement?Za to investicijo smo se po eni strani morali odločiti, ker moramo do oktobra naslednje leto pridobiti okoljsko dovoljenje

za obratovanje. Dovoljenje bo izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, če cementarna z izpusti ne bo čezmerno obremenjevala okolja. V devetdesetih letih se je surovina iz našega kamnoloma spremenila in pojavil se je problem z žveplovim dioksidom. Na tej podlagi smo izdelali sanacijski program, v katerem smo najprej skušali odpraviti čezmerne emisije SO2. Z dodajanjem apna kot reagenta smo bistveno znižali emisije – s 1.600 na 800 mg/m3, vendar to ni bilo dovolj, zato smo se morali odločiti za odžveplevalno napravo. To je največja ekološka investicija v zgodovini cementarne. Poleg znižanja emisij SO2 pod dovoljeno zakonsko mejo 400 mg/m3 pa bomo zmanjšali tudi prašenje, čeprav s tem sedaj nimamo težav, saj obratujemo bistveno pod dovoljenimi 50 mg/m3. Ta investicija bo pomenila pridobitev okoljskega dovoljenja, poleg tega pa bo to ogromen ekološki prispevek v sami regiji. Termoelektrarna je že zgradila odžveplevalno napravo, mi jo gradimo in upamo, da bodo našemu zgledu sledila tudi druga podjetja v našem okolju. Če bomo vsi pospravili pred svojim pragom, bo Zasavje nedvomno prijaznejša regija.

Med najpomembnejšimi vrednotami ste omenili varnost in zdravje zaposlenih. Tudi tukaj dosegate dobre rezultate z vedno manj delovnimi nesrečami. Kako ste to dosegli?Z izvajanjem celovitega sistema varstva pri delu. Na tem področju smo pripravili vrsto aktivnosti, od izobraževanj, organizacij raznih predstavitev, seminarjev, treningov … In pri tem uspeli. Največji preskok je bilo treba narediti pri tistih najosnovnejših zadevah, torej pri uporabi osnovnih varovalnih sredstev, kot so čelada, rokavice, delovni čevlji, zaščitna očala … Nato smo to nadgradili z miselnostjo zaposlenih, da vedno, ko pristopijo k delu, minuto razmišljajo o tem, kakšne so potencialne nevarnosti oziroma kako naj najvarneje opravijo svoje delo. Vrsta naših delovnih nalog je sama po sebi nevarna, delo na višini, delo v slabih razmerah – sneg, led, dež … Dejansko moramo pri vsakem delu zagotoviti uporabo varovalnih sredstev in omogočiti razmišljanje o tem, naj se delo opravi varno. Od leta 2002 smo naredili velik korak na boljše, v letu 2004 tako ni bilo nobene nesreče. V letošnjem letu smo imeli eno, vendar pri podizvajalcu. A v sistemu Lafargea velja, da se vse nesreče na področju štejejo za delovno nesrečo, neodvisno od tega, kdo je ponesrečenec. Pri naših zaposlenih smo imeli zadnjo nesrečo lani februarja, od takrat pa nobene več. Ob uvajanju sistema varnosti pri delu pa je treba neprestano opominjati, nadzorovati in tudi nagrajevati varno delo, da ne pride do najhujših posledic. V skupini Lafarge se še vedno srečujemo s smrtnimi žrtvami. Poudarek pri varnosti je torej izogibanje nevarnim situacijam. Statistično je dokazano, da so stanja od tam, kjer so »skoraj nesreče«, do »nesreče pri varstvu pri delu« in do »fatalne nesreče« povezana. Jasno je, da si niti najmanj ne želimo, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas.

Lafarge Cement je tesno povezan tudi z lokalnim okoljem. Katere projekte podpirate in zakaj?Sodelovanje z lokalnim okoljem je vsestransko in na vseh ravneh, naj bo to formalno sodelovanje z občinsko strukturo ali sodelovanje z raznimi klubi, društvi, organizacijami … Praktično že težko najdemo kakšno obliko organiziranja v tej dolini, da tako ali drugače ne bi bili prisotni. Zakaj tako? Mogoče


naši ljudje

tudi zato, ker živim v Trbovljah in že 15 let ali več opazujem gospodarsko agonijo, ki še kar traja. Niti ji ni videti konca, saj nas glavni ekonomsko-socialni šok – zapiranje rudnika – še čaka. Ob tem propadanju gospodarstva pa so začele propadati vse aktivnosti, ki sicer v nekem uspešnem okolju živijo. Predvsem želimo ponuditi alternativo mladim, otrokom, vsekakor so to tudi šport, kultura in podobne dejavnosti, in jih sam osebno in naša cementarna podpiramo. Še vedno mislim, da je veselje pogledati 100 prvošolčkov, ki se podijo za žogo, da je veselje pogledati koncert, na katerem se zbere 500, 600 mladih, kar je za naš kraj veliko. Da se le nekaj dogaja, da se ne poudarjajo le negativizem, pesimizem, apatičnost kot v zadnjih letih. Želimo pokazati, da lahko z omejenimi sredstvi, ki jih za to prispevamo, nekaj naredimo.

Je vaša napoved za razvoj Zasavja glede na sedanje stanje bolj optimistična ali pesimistična?Vsekakor sem rad optimist in tudi tukaj sem optimist, čeprav vem, da ne bo nikogar, ki bi s čarobno paličico spremenil stanje čez noč. Kot sem že omenil, nas ekonomsko-socialno šok še čaka, saj se je vlada odločila, da ne bo podaljšala obratovanja našega rudnika. Že sedaj so brez dela številni verjetno težko zaposljivi ljudje, ki jih bo treba nekako rešiti, prihaja pa še ena ekonomsko-socialna bomba. Kljub temu pa sem optimist, pri čemer svoj optimizem gradim na tem, da moramo Zasavje povezati s tretjo razvojno osjo. V našem mestu in Zasavju je dovolj prostora in tudi kadrov za kakovostno odpiranje novih dejavnosti ali pa za obuditev dejavnosti, ki so bile v Trbovljah že prisotne. V Strojni tovarni Trbovlje, ki je včasih zaposlovala blizu 2.000 ljudi, jih je danes zaposlenih samo še 150. V Sloveniji se že kaže pomanjkanje tehničnega kadra, tako mislim, da moramo na tej tradiciji graditi. Kaj novega je težko pričakovati, ker tudi kadrov nimamo usposobljenih za to, in predvsem graditi na hrbteničnih podjetjih. V Hrastniku sta to Steklarna in Kemična tovarna, v Trbovljah nedvomno Termoelektrarna in Lafarge Cement ter Strojna tovarna z nekim nadaljnjim razvojem, za Zagorje pa že sedaj pravijo, da so ga prestrukturirali.

Pričakujete, da se bo stanje izboljšalo?Vsekakor. Če bomo preskočili ne samo medobčinske meje, ampak tudi plotove znotraj občine, se bomo lahko tisti, ki lahko pomagamo in vplivamo, začeli dogovarjati o prihodnosti Trbovelj. Ne dvomim, da nam bo potem uspelo. Sam sem bil med pobudniki, Lafarge Cement pa soustanovitelj Razvojnega društva Nove ideje. Z organiziranjem društva želimo aktivirati ljudi, ki lahko z različnih zornih kotov in ozadij pripomorejo k viziji razvoja mesta. Tukaj včasih ljudje mešajo stvari s samim županovanjem in politiko. Seveda je župan zelo pomemben, je stična točka med državo, občino in vlagatelji. Vseeno pa mislim, da smo podjetniki tisti, ki moramo ustvariti razmere, ki bodo omogočile tudi odpiranje novih delovnih mest.

So že kakšni rezultati te pobude?Društvo praktično deluje šele nekaj mesecev. Med prvimi nalogami je nedvomno infrastruktura – povezati Trbovlje z avtocesto. Pa naj gre za predor do Prebolda ali pa za tretjo razvojno os. Želimo, da bi Zasavje imelo neposreden dostop do avtoceste.

Predvidevam, da je bila pobuda sprejeta pozitivno. Pri nas so stvari malo bolj zapletene. Nikjer ni mogoče stvari premakniti čez noč. Idejo razvijamo skupaj z drugimi, ki želijo dobro našemu kraju. Potreben pa je čas, da vsi drugi spoznajo, da pri tem ni politike ali interesov. Pomembno je, da mi, ki živimo v Trbovljah in zavzemamo neke položaje, lahko nekaj naredimo za Trbovlje. Najbrž me bo čez 20 let tudi sin vprašal, kaj smo delali tisti na vodilnih položajih, da se v Trbovljah ni ali pa se je nekaj naredilo. Če je tukaj še mogoče pomagati in vplivati s položaja, ki ga imam, še toliko lažje in raje naredim kaj za Trbovlje.

Za konec se dotakniva rekreativne plati vašega dela v cementarni. Na športnih igrah ob Dnevu cementarjev je bila zmaga v balinanju malo predaleč. Kaj počnete v prostem času? Zmaga je bila v resnici kar precej daleč. Pri nas ne velja, da mora direktor zmagati pri balinanju. Rad se udeležujem teh iger, ker poznam ljudi. V cementarni delam že 20 let, poznam zaposlene vsega tega obdobja in tukaj sem našel tudi prijatelje. V športnem delu je malo šale, malo zares, vesel sem tudi, da nekateri ta tekmovanja vzamejo zelo resno. Prijetno je zmagati v kakšni športni panogi, pa tudi sicer v življenju je občutek zmage vedno prijeten. Tudi jaz bi letos rad zmagal, mogoče pa mi bo uspelo drugo leto. Za hobije imam res malo časa. Zelo rad sem rekreativno igral košarko, tudi s svojimi sodelavci. Ampak enostavno zmanjkuje časa ali pa bolj volje vzeti si čas za to. Družino med tednom vidim le zjutraj in zvečer, zato vikende posvečam njej. Moj največji hobi oziroma najboljša sprostitev je vsekakor morje, Dalmacija. To je drug svet, ki ni obremenjen z vsakodnevnimi težavami, ampak je res tista prava sprostitev.

Ki ga ne boste videli do naslednjega poletja?Upam, da že kdaj prej. Mnogo zanimivih stvari se tam dogaja tudi, ko ni poletja, nabirajo in stiskajo se olive, potem je tu še ribolov … Če se bo le dalo, bom kakšen vikend izkoristil za sprostitev.

Gospod Blaznek, hvala za pogovor.


Jure Kostanjevič je s prvim septembrom nastopil službo kot procesni inženir v oddelku Optimizacija proizvodnje.

Jure je po opravljeni maturi na Srednji šoli za elektrotehniko v Zagorju leta 1996 začel študirati na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 2004 in si pridobil naziv diplomirani inženir elektrotehnike.

Že v času šolanja si je nabiral prve delovne izkušnje, po končanem študiju pa je bil zaposlen v različnih podjetjih. Prvo zaposlitev je kot načrtovalec programske opreme dobil v podjetju IPS,

d.o.o., v Ljubljani, leto in pol pa je delal tudi kot strateški nabavnik za elektroniko v podjetju Siemens Hausgeräte – BSH Hišni aparati v Nazarjih.

Za LC Tim pa nam je odkril še košček svojega osebnega življenja in nam povedal: »Sem poročen in živim v Zagorju. Moja hobija sta elektronika in programiranje, sicer pa vsako leto nestrpno pričakujem poletje, ki ga izkoristim za potapljanje in podvodni ribolov. Z ženo se dostikrat odpraviva tudi v kakšno plezališče, kjer se vedno najde prijetna druščina za večerni klepet ob ognju in dobrem refošku. Sem odprt za komunikacijo in pripravljen na izzive. Menim, da sta za uspeh podjetja potrebna medsebojna komunikacija in sodelovanje. Če je temu tako, je uspeh 'celote' zagotovljen. Vsem zaposlenim se lepo zahvaljujem za topel sprejem.«

Prav tako v septembru je kot kontrolor nastopil službo v Lafarge Cementu Jože Pečnik. Odgovoren je neposredno tehničnemu direktorju Günterju Kohlmayrju.

Jožeta ni treba posebej predstavljati, saj je v Cementarni Trbovlje zaposlen že od leta 1986, od junija 2005 pa je delal v Lafarge Transportu. Po osnovni šoli, ki jo je končal v Trbovljah, se je vpisal v Center strokovnih šol v Ljubljani in se izučil za vzdrževalca vozil in strojev. Takoj po končani šoli se je kot mehanik zaposlil v Cementarni Trbovlje. Med delom se je neprestano dodatno izobraževal. Najprej je opravil šolo za voznike v Tacnu, nato pa se je vpisal v trgovsko šolo (sicer ne popolnoma v celoti zaradi zanimanja za to področje, ampak tudi zato, da sta z ženo več časa prebila skupaj). Šolanje je

nato nadaljeval na Srednji komercialni šoli v Litiji in dobil naziv komercialni tehnik.

Vendar pa mu to ni bilo dovolj. Vpisal se je v šolo za računovodje na Zasavski ljudski univerzi, jo uspešno končal in se usposobil za poklic računovodje. Leta 2002 se je vpisal na Fakulteto za upravo v Ljubljani, kjer redno opravlja vse izpite in je v letošnjem letu vpisan kot absolvent.

Z družino, ženo in dvema otrokoma, živi v Trbovljah. Veliko kolesari in se udeležuje tudi kolesarskih maratonov. Njegov največji hobi pa je glasba, s katero se je aktivno ukvarjal kar tri četrtine svojega življenja, saj je igral že pri Mladih upih in pozneje pri Orlekih.

V imenu vseh sodelavcev v Lafarge Cementu Trbovlje obema novima sodelavcema zaželimo dobrodošlico, veliko uspeha na delovnem mestu in zadovoljstva ob poklicnem izpopolnjevanju v našem timu!

Špela Malovrh

naši ljudje

Novi sodelavci in izobraževanja

V juniju je Alojz Godec končal šolanje na Srednji tehnični in poklicni šoli v Trbovljah ter pridobil maziv strojni tehnik.

Iskrene čestitke ter veliko uspehov na nadaljnji poklicni poti.

Čestitamo tudi Romanu Novaku za uspešno opravljen izpit za nadzornika na povr-šinskih kopih.


naši ljudje

T ako kot vsako leto so nas tudi letos pred začetkom počitnic številni dijaki in študentje zasuli s prošnjami za počitniško delo, nekaj pa tudi za obvezno prakso. Po eni strani smo ponosni, da smo kar 28 študentom in 30 dijakom delo in nekaj zaslužka dejansko tudi omogočili, po drugi strani pa nam je vedno žal, da jih moramo kar nekaj tudi zavrniti, ker za vse pač nikoli ni prostora.Ker že vrabci čivkajo, da je v Lafarge Cementu varnost pri delu na prvem mestu, smo o tem tudi letos pred začetkom

dela dodobra poučili tudi naše »praktikante«. Vsi so se morali udeležiti izobraževanja o varstvu pri delu, nekateri pa so morali opraviti tudi zdravniški pregled.

Glede na to, da nismo med »praktikanti« zabeležili nobene delovne nesreče, lahko ugotovimo, da so vsi spoštovali pravila varnega dela in so dobro pazili nase in na druge. Upamo, da se bo trend brez delovnih nesreč nadaljeval tudi naslednje leto.Iva Dominkovič

Praktikanti tudi letos v Lafarge Cementu

Blaž Klopčič je med počitnicami v avgustu delal v našem skla-dišču, sicer pa je študent 2. letnika Fakultete za elek-trotehniko.

Tina Petrič je v juliju opravljala počitniško prakso v IT oddelku, sedaj obiskuje 2. letnik ekonomske gimnazije.

Študentski ali dijaški žep je na žalost vedno pretežno prazen in vsak študent in dijak si v času počitnic poskuša vsaj malo izboljšati svoje fi nančno stanje, poleg tega pa še pridobiti koristne delovne izkušnje.

Lidija Dobovšek je v 3. letniku Biotehniške fa-kultete in študira agronomijo. Na praksi je bila v juliju in avgustu v laboratoriju.


naše delo

V tem času smo začeli tudi z GPS meritvami koordinat vrtin, iz katerih smo vzeli vzorce za analizo v obratnem laboratoriju. Z metodo RTK (Real Time Kinematic) izmerjene koordinate prenesemo v računalniški program MineCad, kjer jih lahko kot podatkovno bazo uporabljamo za napovedovanje nadaljnjega razvoja kamnoloma in grafi čno predstavitev v 3D tehniki s pomočjo modela Block.

Že nekaj časa je vse pripravljeno za večji varnostni ukrep – zaprtje vseh treh dostopov v kamnolom. V ta namen smo že namestili mehanske zapornice, pripravili spremljajoče

dokumente, uvedli nov režim dela ter vstopanja v kamnolom in še mnoge druge aktivnosti.

Z uvedbo novih vrst razstreliv in vrsto poskusnih miniranj bi radi dosegli boljši učinek miniranja z manjšim vplivom na okolje in posredno izboljšali granulacijo materiala, predvsem laporja. Zato smo kot mašilo vrtine začeli uporabljati posebne samonapihljive čepe. Ti čepi usmerjajo energijo pri eksploziji na točno določen predel vrtine, kjer je izbojnica največja, ter preprečujejo nadaljnjo razpokanost etaže, s tem pa tudi izboljšajo učinek vrtanja. Dosedanja praškasta razstreliva so v določeni meri

Veliko novosti v kamnolomu PleskoV kamnolomu Plesko smo bili v zadnjem času deležni kar nekaj korenitih sprememb. Po zamenjavi tehničnega vodje v aprilu smo po dvomesečnem monitoringu izdelali nov koncept dela s potrebno reorganizacijo, kar je izboljšalo učinkovitost procesa priprave surovine. V sredini maja smo uvedli urnik enoizmenskega dela z manjšim številom zaposlenih, presežni delavci pa so bili razporejeni na delovna mesta v tovarni. Prav tako je maja v kamnolomu začela veljati tudi nova varnostna politika v skladu z varnostno politiko Skupine Lafarge.


naše delo

Od uvedbe novega Pravilnika o inovacijah je preteklo že leto dni. V tem času je Komisija za pregled predlogov inovacij prejela 34 predlogov za izboljšave v našem podjetju, ki jih je predlagalo 27 potencialnih inovatorjev našega podjetja. Največ predlogov so podali sodelavci iz proizvodnje skupaj z odpremo, ki so zbrali 11 predlogov, in sodelavci iz vzdrževanja, ki so zbrali 8 predlogov.

Od vseh predlogov, ki jih je komisija dobila v pregled, jih je bilo 23 odstotkov že realiziranih. Večji del projektov še poteka, 13 predlogov za izboljšave oz. inovacije pa po mnenju komisije ni bilo primernih za realizacijo. Kljub temu je bila večina predlogov nagrajena. Komisija je pri oceni predlogov upoštevala številna merila, tako strokovno oceno glede na predlagano področje, ekonomsko vrednost, vidik upravljanja s človeškimi viri, skladnost z investicijskimi procedurami in postopki ...

Komisija, ki jo sestavljajo Günter Kohlmayr, Iva Dominkovič, Leopold Povše, Roman Petelin in Jože Pečnik, se bo tudi v prihodnje redno sestajala in ocenjevala vaše predloge za izboljšave v podjetju Lafarge Cement, svoje sklepe in ocene pa objavljala na oglasnih deskah.

Leopold Povše

Leto dni Pravilnika o inovacijahV podjetju Lafarge Cement od septembra lani velja nov Pravilnik o inovacijah, s katerim želimo vsakemu posamezniku in delovnim skupinam dati priložnost, da izrazijo svojo kreativnost, in jih spodbuditi, da bi pri svojem delu vedno iskali poti, kjer bodo z »manj dosegli več«.

zamenjala semiplastična, ki imajo večjo detonacijsko hitrost, manj škodljivih plinov ter večjo moč odrivanja in drobljenja.

Zaradi pomanjkanja lahko dostopnega apnenca smo začeli urezovati etaže na k. 500 m in k. 510 m ter izdelovati manipulativni prostor na območju drobilnice na k. 440 m po predhodno pridobljenem projektu, saj se področje nahaja zunaj meja pridobivalnega prostora.

Z namestitvijo frekvenčnega pretvornika na dodajalniku primarnega konusnega drobilnika ESCH smo povečali tudi zmogljivost drobilnice s 300 ton na uro na 360 do 390 ton na uro, kar je dovolj za transport potrebne dnevne količine v tovarni.

Zaradi vse večje skrbi za okolje smo z dobavo starejšega gasilskega vozila začeli škropiti ceste v kamnolomu z vodo in s tem vsaj malo pripomogli k manjšemu prašenju.

Damjan Kovač

Povzetek dela po reorganizaciji – prednosti in pomanjkljivosti:- manjša poraba pogonskih goriv in maziv,- manjša poraba električne energije in pitne vode,- zmanjšanje stroškov za zaposlene,- poleg inovacij še vedno stabilni stroški razstreljevanja,- kontinuirana proizvodnja brez potrebnih zastojev,- zagotavljanje potrebnih količin surovine,- boljši monitoring in izvajanje varnostnih ukrepov,- večji stroški vzdrževanja dotrajane mehanizacije,- še vedno je potrebno delo zunanjih izvajalcev,- opravljanje večjih vzdrževalnih del v popoldanskem času,- preveč je nadurnega dela,- transport surovine v tovarno tudi ob nedeljah in praznikih.


naš čas

Zaposleni in upokojenci naše cementarne smo se na praznovanju visokega jubileja zbrali 9. septembra v trboveljskem Delavskem domu.

Na začetku je vse zbrane goste nagovoril predsednik uprave Franci Blaznek, ki je poudaril vlogo zaposlenih pri razvoju cementarne, saj brez vseh naporov ljudi nikakor ne bi mogli praznovati te obletnice. Čeprav smo praznovali obletnico, je bil poudarek nagovora tudi

na prihodnosti ter naši viziji – postati ena izmed vodilnih in najkonkurenčnejših cementarn v svojem razredu proizvodnih zmogljivosti v Evropi. Nihče ne dvomi, da tega cilja skupaj ne bi mogli doseči.

V zabavnem delu so nas razvedrili člani skupine »Dejmo stisn't teater«, ki so šaljivo predstavili pestro zgodovino in zanimive dogodke iz sodobnosti naše cementarne. Le kdo bi si mislil, da je cementarna sodelovala celo z najbolj znanim italijanskim »družinskim

podjetjem« in da je mogoče delavski štrajk izvesti v dveh sekundah. No, vse to se je dogajalo le na odru.

Po zabavnem programu smo se v preddverju pogostili in pogovorili. Marsikdo je srečal sodelavca ali sodelavko, s katerima je delil usodo cementarne daleč pred dobo avtomatizacije in ekologije. Zabava s skupino Avia band in plesom je trajala do poznih večernih ur, razšli pa smo se z upanjem na uspešno in zdravo prihodnost.

Zabava zaposlenih in upokojencev v Delavskem domuLetos smo vse poletje praznovali 130. obletnico naše cementarne. Zvrstili so se številni dogodki, ki smo jih pripravili skupaj z lokalno skupnostjo – društvi in skupinami z najrazličnejših področij.

Z glasom je navdušila Manca Špik Nasmejali so nas člani skupine »Dejmo stisn't teater«


naš čas

Slavnostni dogodek, s katerim smo zaključili praznovanja ob 130. obletnici cementarne, se je odvil 2. oktobra v trboveljskem Delavskem domu. Dobavitelje, kupce, druge poslovne partnerje in predstavnike podjetij iz Zasavske regije ter ostale Slovenije je sprejel predsednik uprave Franci Blaznek. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Lafarge Perlmoserja iz Avstrije.

Po dobrodošlici so si gostje najprej ogledali fi lm in se spoznali z zgodovino naše cementarne. V slovesnem nagovoru je predsednik uprave Franci Blaznek

poleg zaposlenih izpostavil tudi poslovne partnerje, brez katerih cementarna ne bi bila tako uspešna, kot je sedaj.

Minister Andrej Vizjak je v svojem uvodnem nagovoru izrazil veselje, da je prisoten na slovesnosti ob tako visokem jubileju cementarne. Poudaril je, da so uspešna podjetja gibalo razvoja celotne regije ne samo na gospodarskem, ampak tudi na družbenem, kulturnem, športnem in ekološkem področju. Izrazil je upanje, da bodo zgledu Lafarge Cementa sledila tudi druga podjetja in bo Zasavska regija v prihodnosti med najrazvitejšimi regijami v Sloveniji.

Čeprav se trboveljski župan Bogdan Barovič dogodka zaradi bolezni ni mogel udeležiti, je bil vseeno prisoten – udeležence je nagovoril s projekcijo, saj je bila izjava posneta v izolski bolnišnici. Med drugim nam je zaželel srečo in še veliko uspehov Lafarge Cementa.

Gosti so nato prisluhnili izbrani glasbi Darje Švajger in Jaka Puciharja, po uradnem delu dogodka pa sta v preddverju sledila sproščeno druženje in pogovor.

Praznovali smo tudi oktobraNa slovesnosti nas je nagovoril tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in izrazil upanje, da bodo uspešnemu zgledu Lafarge Cementa sledila tudi druga podjetja v Zasavski regiji.

Z leve: Slavko Kmetič, mag. Andrej Vizjak in Franci Blaznek Gostje so uživali ob glasu Darje Švajger


naši ljudje

Praznovanje 60. jubileja Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) Lafarge Cement Cementarna Trbovlje je pomemben mejnik. To je dokaz, da naša cementarna uspešno kljubuje današnjemu razmišljanju v mnogih slovenskih podjetjih, ki se jim zdi potratno vzdrževati matično gasilsko enoto. V podjetju Lafarge Cement je na srečo drugače, zato so v petek, 8. septembra, ponosno plapolali prapori društev iz Gasilske zveze Trbovlje ter pobratenih društev Prostovoljnega gasilskega društva Ravenska vas in Prostovoljnega gasilskega društva Kobilje. Na prireditvi pred domom Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje mesto so razvili tudi nov prapor PIGD Lafarge Cement Cementarna Trbovlje ter s tem potrdili, da je gasilstvo v društvu močno zasidrano.

Predsednik cementarniških gasilcev Jože Bukovec si je v slavnostnem govoru zaželel, da bi podjetje Lafarge Cement še naprej ostalo trdna opora društva. Poudaril je prizadevanja članov, da bi bila njihova operativna sposobnost še večja, kot je trenutno. »Velik korak bi bila pridobitev novega gasilskega vozila. Še bolj kot tega pa si želimo v svoje vrste privabiti mlade gasilke in gasilce, ker samo podmladek zagotavlja trdno in kakovostno delovanje društva tudi v prihodnje,« je med drugim povedal predsednik društva. Predsednik uprave Lafarge Cementa Franci Blaznek je zagotovil, da bo še naprej v »največji možni meri podpiral delovanje društva. To narekujejo ne le varnostni razlogi, ampak tudi vrednote, ki jih neguje: tovarištvo, timsko delo in medsebojna pomoč. Zavedamo se namreč, da so omenjene vrednote temelj za uspešnost podjetja.«

Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren je izrazil veselje, da se je društvo obdržalo, čeprav čas ni naklonjen industrijskim gasilskim društvom. Po njegovem mnenju »mora«

delovati, ker je podjetje Lafarge Cement pomembno tako za Trbovlje kot za Slovenijo. »Edina moč za nadaljevanje njegovega humanitarnega poslanstva pa so zavedni, prostovoljno delujoči posamezniki,« je še poudaril. Nato so sledila še druga voščila in darila ob jubileju, ki so jih izročili Gasilska zveza Trbovlje, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Termoelektrarna Trbovlje in Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje mesto.

PIGD Lafarge Cement je ob 60. obletnici prejel odlikovanje Gasilske zveze Slovenije II. stopnje, naša članica Magda Klopčič pa odlikovanje Gasilske zveze Slovenije III. stopnje. Podeljene so bile tudi številne društvene plakete organizacijam, ki so kakorkoli prispevale k uspešni izvedbi jubilejne prireditve in pridobitvi novega prapora. Za spominske trakove na njem so darovali: Lafarge Cement, GZ Trbovlje, PGD Kobilje, PGD Ravenska vas, Občina Trbovlje in trboveljska območna enota Zavarovalnice Triglav.

Vsi sedanji in nekdanji aktivni članice in člani so v zahvalo za svoje delo in (tekmovalno) sodelovanje v enoti prejeli spominske kipce. Več kot 160 posameznikov, ki so darovali prispevke za zlate žebljičke na novem praporu, pa so gasilci navedli v jubilejni brošuri z naslovom »Naših 60 let«. To je prva samostojna brošura, v kateri lahko preberemo, kako se je društva razvijalo od ustanovitve do danes. V njej so našli prostor tudi za kratko predstavitev 130-letne cementarniške zgodovine v Trbovljah.

Prireditev je obogatila trboveljska godba, ki je spremljala prihod in odhod slavnostnega sprevoda. S pesmimi Gasilska himna, Sem šel čez gmajnico in Sem fantič zelenega Štajerja so dogodek popestrili tudi člani pevskega zbora Katarinski fantje. Ob koncu uradnega dela je navzoče navdušila še igrica v izvedbi podmladka PGD Ravenska vas. Z njo so opozorili na pomen požarne preventive in vlogo gasilcev v družbi. Slovesnost je zaokrožilo družabno srečanje, ki je bilo priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi – tako znotraj gasilskih vrst kot tudi med gasilci in predstavniki širše skupnosti.Boštjan Grošelj

Naši gasilci ob 60. obletnici z novim praporom

Franci Blaznek predaja novi prapor

Zbor gasilcev


naše delo

Izobraževanje Introduction to Cement Manufacturing and Concrete sta skupaj s CTEC organizirali vodji izobraževanja Špela Malovrh in kolegica Marijana Hajder iz Beočina. Da, prav ste prebrali, na izobraževanju so bili prisotni tudi kolegi iz Beočina.

Prvi dan izobraževanja je potekal v Medijskih toplicah, kjer smo se najprej spoznali s kolegi iz Beočina in pa predavateljema iz CTEC, Ivanom Jovanovičem in Volkertom Feldrappejem. Ivan Jovanovič nam

je predaval o pomembnosti osnovnih surovin, proizvodnji klinkerja in cementa, skladiščenju in tehnologiji. Predavanje je bilo odlično, saj je bila vsebina zanimiva, poučna, način podajanja pa nikakor ne monoton. Naučili smo se veliko novega, med drugim tudi žongliranja s »tremi« žogicami v odmorih. Prvi dan izobraževanja smo zaključili z večerjo v prijetni družbi kolegov in kolegic na kmečkem turizmu Zorec.

Drugi dan smo začeli z ogledom naše tovarne, po kateri nas je vodil Gregor

Uranič. Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za odlično opravljeno delo. Kolegi iz Beočina so bili navdušeni, saj je naša tovarna tehnološko sodobna, varna, čista in procesi dela zelo dobro organizirani. Presenečeni so bili, da lahko na tako majhnem prostoru proizvedemo in odpremimo kar 540.000 ton cementa na leto.

Po ogledu smo se zbrali v mladinskem klubu, kjer smo strnili vtise o tovarni, potem pa smo nadaljevali s predavanjem Volkerta Feldrappeja o betonu. Predavanje je bilo strokovno zelo zahtevno in zato mogoče za marsikoga nezanimivo. Vendar pa je dobro vedeti, da je beton še vedno najcenejši gradbeni material, ki ga je moč v svežem stanju obdelovati in se strdi tako v vodi kot na zraku ter doseže želeno trdnost, obliko, barvo ter še mnogo več.

Obe predavanji smo zaključili s kvizom, naša uspešnost pri njih pa naj ostane skrivnost. S kolegi smo strnili vtise in vsi smo bili istega mnenja, da je bilo izobraževanje koristno in zanimivo. Sledilo je prijazno slovo z željo po ponovnem snidenju.

Dušan Bajda in Boštjan Majcenovič

Uvod v proizvodnjo cementa in betonaV hotelu Medijske toplice in Lafarge Cementu je 12. in 13. septembra 2006 potekal seminar z naslovom Uvod v proizvodnjo cementa in betona (Introduction to Cement Manufacturing and Concrete). Potekal je v angleškem jeziku in pod okriljem CTEC, udeležilo pa se ga je 10 zaposlenih Lafarge Cementa in 9 udeležencev iz beočinske cementarne.

Skupinska slika udeležencev izobraževanja


naši ljudje

Četrtkov jutranji let z Brnika do Barcelone je potekal brez težav, na letališču v Barceloni pa nas je namesto medite-ranskega sonca pričakal dež. A se je hitro umirilo. Ogleda znamenitosti Barcelone z avtobusom agencije Palma dežniki niso več ovirali. Ogledale smo si obvezno Gaudijevo Sagrado Fa-milio, ki jo še vedno gradijo, se zapeljale po ulici Gracia s čudovi-timi stavbami, sprehodile po parku Güell, občudovale razgled na Barcelono s hriba Montjuich, obiskale gotsko četrt, pa še imele dovolj časa, da smo se sprehodile po živahni ulici Rambla.

Naporen dan smo zaključile z vožnjo do hotela v 25 kilometrov oddaljenem letoviškem mestu Lloret de Mar, ki je dobro znan predvsem maturantom. Temu primerna sta bila tudi kakovost hotela in nočno razbijanje.

V petek smo se po zajtrku odpravile na izlet v Dalijev Figueres, kjer smo si ogledale prenatrpano galerijo Salvadorja Dalija, ter naprej v Gerono in »španski Dubrovnik« Tosso de Mar. V Geroni, ki je znana po svoji katedrali in židovski četrti, se je nekaj deklet povzpelo na steber in »kušnilo« zadnjico kamnitega levčka, kar naj bi prinašalo srečo. Sreča se nam je nasmehnila še isti večer, ko smo na predstavi »instant flamenka« dobile na mizo še doda-ten vrč sangrije.

Tretji dan je bil namenjen raziskovanju številnih trgovinic Lloret de Mara. Nekatere so splezale na bližnjo vzpetino in obiskale kavarnico na vrhu, najpogumnejše pa so namočile noge v morju. Vreme je bilo kot se spodobi, končno se je prikazalo sonce in na peščeni plaži so se že martinčkali številni gostje.

Popoldne smo se z avtobusom spet odpeljale v Barcelono, da bi nadoknadile vse tisto, kar še nismo uspele pogledati. Največ se nas je odločilo za obisk Picassojevega muzeja in barcelonskega akvarija. Po kratkem predahu ob pivu in kavi smo se odpeljale do naslednje barcelonske večerne atrakcije – predstave vodo-meta, luči in glasbe ob vznožju stopnic, ki vodijo v veličastno Palau Nacional, nacionalni muzej katalonske umetnosti. Kot se za zadnji večer spodobi, smo skupaj obiskale že preiz-kušen lokal z najboljšo sangrijo na Costa Bravi. Vsem, ki boste Španijo še obiskali, vam enoglasno priporočamo sangrijo s cavo – penečim vinom. Zadnji dan, v nedeljo, smo se z avtobusom odpeljale do ene izmed največjih šampanjskih kleti na svetu – Codorniu, kjer smo po ogledu ogromnih kletnih dvoran tudi poskusile kozarček španske različice šampanjca, t. i. cave. V slikovitem pogorju Montseratt, 40 kilometrov od Barcelone, kjer stoji benediktinski samostan, smo si privoščile malo daljši postanek. Skale, ki tvori-jo pogorje Montserrat, so resnično videti, kot bi bile razžagane – od tod namreč tudi ime. Tudi zadnji dan nas je grelo sonce in sprehod po samostanskem kompleksu je bil prav prijeten. V samostanski cerkvi hranijo kipec črne Madone, za katero velja, da prinaša srečen in ploden zakon. Seveda smo se tudi me postavile v vrsto, da jo vidimo in se je dotaknemo. Čeprav so nekatere objemale kar okraske na podstavku, pa držimo pesti, da se bo prerokba vseeno uresničila. Napolnjene z energijo smo se odpeljale do letališča, kjer smo se še zadnjič postavile v vrsto za letalo … in že smo letele proti domu.Naj si za konec sposodim izjavo kolegice: še bomo šle!Špela Malovrh

Tudi letos ženski izletTudi v letošnjem letu smo se »cementarniške ženske« odpravile na skupni izlet, za razliko od prej-šnjih let ne v juniju, ampak septembra, saj smo tako lahko zbrale več denarja za malo daljši izlet. Izbrale smo si Barcelono, obiskale pa smo tudi druga bližnja zanimiva mesta Katalonije.

Pred geronsko katedralo Pozdrav iz parka Güell


naš čas

Kot že vrsto let smo tudi letos ob Dnevu cementarjev organizirali športna tekmovanja za zaposlene. Že kar lepemu številu stalnih športnih panog smo na predloge navdušencev dodali še nekaj novih panog. Vseh športnih disciplin je bilo letos deset, med njimi tudi plavanje in ribolov. V vseh panogah je bil odziv tekmovalcev velik, saj se je tekmovanj udeležilo krepko čez 40 udeležencev, od delavk in delavcev do naših vodilnih. Namen vsega dogajanja – predvsem sta bila to druženje in zabava – je bil na naših lepih športnih objektih v kamnolomu Plesko dosežen, pa tudi tekmovalnost je večkrat dosegla stopnjo, »kot, da bi se šlo za denar«. Tekmovanj se je udeležil tudi naš predsednik uprave in podelil nagrade za prizadevnost in tekmovalnost.

V tovarni imamo nekaj podmladka, vsi so kar dobri športniki, a se »ta stari« seveda ne damo zlahka. Tako prihodnja leta obetajo nove športne dogodivščine in še boljše spoznavanje tudi zunaj delovnih obveznosti.

Andrej Božiček

Športna tekmovanja ob Dnevu cementarjev

Plavanje 50 m prosto

Do 45 let Nad 45 let

1. Tomaž Lesar 2. Viktor Gašparut 3. Dušan Bajda

1. Andrej Oberžan 2. Marko Pirc3. Bojan Lipec

Tenis – posamezno

Do 45 let Nad 45 let

1. Andrej Železnik2. Primož Koprivc3. Viktor Gašparut3. Aleš Medvešek

1. Dušan Škalički2. Rudolf Potrpin3. Martin Koprivc3. Franc Tomažin

Tenis – dvojice

1. Dušan Škalički – Tomaž Lesar2. Franc Tomažin – Viktor Gašparut3. Martin Koprivc – Andrej Božiček3. Rudolf Potrpin – Bojan Lipec

Balinanje – dvojice

Moški Ženske

1. Albin Kastelic – Etbin Marin2. Franc Tomažin – Jože Bukovec3. Franci Blaznek – Bojan Lipec3. Milan Hribšek – Martin Koprivc

1. Eva Prnaver – Katjuša Razpotnik2. Lidija Starina – Petra Kajič

Kegljanje

Moški Ženske

1. Viktor Gašparut2. Franc Tomažin3. Silvo Železnik

1. Dragi Kotar2. Mili Prošt3. Anita Vovk Tomazin

Namizni tenis

1. Andrej Železnik2. Sašo Tomažič3. Milan Hribšek

Streljanje z malokalibrsko puško

Moški Ženske

1. Karel Humski2. Bojan Lipec3. Karl Florjanc

1. Eva Prnaver2. Mateja Drnovšek3. Katarina Pikl

Šah

1. Albin Kastelic2. Silvo Železnik3. Bojan Lipec

Ribolov

1. Boštjan Cilenšek2. Stojan Klen3. Andrej Železnik

Košarka – trojke

1. Dušan Škalički – Sašo Tomažič – Karlo Polutnik2. Andrej Božiček – Andrej Sopotnik – Dušan Bajda – Miliovoj Radak3. Ladislav Cerjak – Viktor Gašparut – Bojan Lipec – Aleš Medvešek

Rezultati športnih tekmovanj

Nova disciplina — streljanje z malokalibrsko puško

Tekmovalni ribolov


naše povezave

V naših krajih ima glasba bogato in plodno tradicijo. Poleg vseh možnih pihalnih orkestrov in pevskih zborov premo-remo tudi izjemne popularne glasbene skupine, od avant-gardnih svetovno znanih Laibachov do edinstvenih Orlekov ali Hiše. Zato ni presenetljivo, da se po neštetih garažah in kleteh kali tako veliko število mladih glasbenih skupin, ki po vzoru em-tivijevskih ali prej omenjenih lokalnih mojstrov veselo udrihajo po svojih instrumentih. Po številu skupin in njihovem poreklu je že empirično gledano verjetnost ustvarjalnih presežkov lahko izjemno visoka in dejansko je takšno tudi stanje. Marsikatera od teh skupin se lahko pohvali z mnogimi priznanji in nastopi na laskavih dogodkih.

A prvi koraki na poti proti vrhu so vedno najtežji. Zato smo se v Kulturnem društvu Knap odločili, da po svojih močeh poma-gamo tem mladim ustvarjalcem. Kakovostni posnetki in nepre-poznavnost sta njihovi največji težavi, zato smo jim omogočili snemanje v studiu in jih združili na skupen nosilec zvoka. Na kompilaciji, ki nosi hudomušen naslov »Kuolm u glavo«, so tako sodelovale skupine, ki igrajo avtorsko glasbo in še niso izdale plošče. Sodelovalo je šest bendov iz Zagorja, žanrsko sicer zelo različnih, a vseeno s skupnim imenovalcem – alternativni rock. To so: Ragespect, We can't sleep at night, Laxo talea, Zvier, Gdo? in Chaosstar. Te mlade, neuveljavljene, a obetajoče skupine so tako dobile priložnost, da se s kakovostnimi posnetki predstavijo čim širši publiki. Poleg koncerta v domačem kraju so bili deležni tudi promocije po mladinskih centrih, klubih, glas-benih festivalih, radiih ter tiskanih in internetnih medijih. Te ak-tivnosti so jim omogočile, da uveljavijo svoje ambicije, dvignejo prepoznavnost in izstopijo iz anonimnosti. Poleg objav v medijih in sodelovanja v radijskih intervjujih pa se lahko pohvalimo tudi z udeležbo dveh naših skupin na prestižnem projektu Radia Študent z imenom Klubski maraton 06.

V Kudu Knap kot večletni podporniki mladinske kulture želimo s tem projektom širiti glasbeno kulturo, spodbujati mlade h

kreativnemu preživljanju prostega časa in posredno spodbuditi tudi klubsko izmenjavo tovrstnih lokalnih dobrin. Tako bomo popestrili domače koncertno dogajanje, našim mladim upom pa odprli nove prostore za nabiranje izkušenj. A projekta ne bi mo-gli izpeljati brez pomoči naših pokroviteljev, med katerimi je tudi Lafarge Cement, zato se trboveljski cementarni zahvaljujemo za pomoč pri uresničevanju začrtane poti mladih glasbenikov.

Marko Pavlovič, KUD Knap

Kuolm u glavoKompilacija mladih perspektivnih glasbenih skupin iz Zagorja ob Savi

Naslovnica zgoščenke


naši ljudje

Na pot v Krnsko pogorje se nas je podalo šest planincev: Lado Cerjak, Miro Pikl, Gvido Pavlič in Herman Donik iz Lafarge Cementa, ViIi Flis iz Apnenca in Rudi Klopčič iz Lafarge Transporta.

Potepali smo se pod 2142 metrov visoko Krnčico, kjer smo raziskovali in si ogledovali ostanke iz prve svetovne vojne. Hodili smo po mulaterah in ozkih stezicah med rovi in ostanki hiš, ki so jih zgradili vojaki na fronti. Ob tem smo imeli priložnost videti granate ter drugo vojaško opremo, ostanke železnih predmetov ter razne napise. Na koncu izleta smo se vsi povzpeli na vrh Krnčice.

Po napornih devetih urah hoje, raziskovanja in ogledovanja smo bili utrujeni, vendar zadovoljni, da nam je načrtovani izlet uspel. Največ pa je bilo vredno, da smo si ogledali del zgodovine, ki počasi izginja.

Radi bi se zahvalili Sindikatu Lafarge Cementa za izvedbo in organizacijo izleta. Upamo, da bo sindikat tudi drugo leto organiziral kakšen planinski izlet, ki se ga bo udeležilo čim več zaposlenih.

Herman Donik

Sindikalni planinski izlet po poteh soške fronte

Zgoraj z leve: Miro Pikl, Rudi Klopčič, Vili Flis; spodaj z leve: Gvido Pavlič, Lado Cerjak

V soboto, 23. septembra 2006, je bil v sklopu sindikalnih športnih aktivnosti organiziran planinski izlet na Krnsko pogorje, ki je zaradi odmaknjenosti od označenih poti najbolj ohranjen predel z ostalinami soške fronte.

Vreme je bilo resnično lepo


naš čas

Za tokratne aktualnosti iz sindikata sem si dovolil citirati govor predsednika Sveta pravnikov pri ZSSS Andreja Zorka na izredni konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v ljubljanskem Kinu Vič. Govoril je o spre-membah Zakona o delovnih razmerjih na škodo šibkejše strani. Andrej Zorko je povedal:

»Delodajalci in vlada predlagajo, da bi delavci sklepali pogodbo o zaposlitvi za vrsto del, torej ne bi natančno vedeli, kakšne so njihove delovne obveznosti. To bi lahko omogočilo pritisk na delavce in olajšalo njihovo izkoriščanje, šikaniranje in odpušča-nje. Predlagajo črtanje členov iz 100. člena ZDR; če bi bilo to sprejeto, delavci ne bi več mogli zvedeti, iz katerih razlogov so bili odpuščeni. S tem bi bili delavci postavljeni v bistveno slabši položaj, prikrajšani bi bili tudi za možnost preizkusa razlogov za odpoved.

Med predlogi so tudi krajši odpovedni roki; po njihovem predlo-gu bi delodajalci lahko sami s programom presežnih delavcev določili dan, ko bi delavcu začel teči odpovedni rok. Tudi to je pritisk na delavce. Predlagajo tudi bistveno znižanje odpravnin, osnova zanje ne bi bila izplačana plača, ampak osnovna plača.

Predlagajo, da se delovna doba šteje samo tista pri zadnjem de-lodajalcu. Polurni odmor med delom se po novem predlogu naj ne bi več štel v delovni čas. To utemeljujejo z evropskimi omeji-tvami o najdaljšem delovnem času. Naši delavci sedaj praviloma delajo bistveno več.

Po novem bi delodajalci s posameznimi delavci lahko sklenili dogovor, da lahko delajo bistveno več nadur kot sedaj, kar 250 naj bi bilo dovoljenih. Če bi to obveljalo, bi delodajalci delavce ocenjevali po tem, ali so zanje pripravljeni delati več.

Regres za letni dopust, ki večini delavcev omogoča preživetje, naj bi se po novem izplačeval v odvisnosti od tega, koliko je posameznik na delu. Delavec, ki dela po štiri ure, bi tako dobil le polovico regresa. Tudi povračilo stroškov za prehrano med delom bi bilo po novem odvisno od časa, prebitega na delu.

Vlogo sindikata pri odpuščanju delavcev želijo bistveno zmanj-šati, po novem bi odpuščeni lahko o tem le sami obvestili sindi-

kat, kar pomeni, da ne delavec in ne sindikat sploh ne bi dobila listin, na podlagi katerih je bil delavec odpuščen. Predlagajo tudi, da se v Zakonu o delovnih razmerjih opusti termin kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, s čimer bi se zaščita delavcev prek sindikatov bistveno zmanjšala. Zmanjšala bi se vloga socialnih partnerjev, povečala pa vloga delodajalcev, ki so v razmerjih z delavci veliko močnejša stranka. Po predlogu delodajalcev bi izrečena denarna kazen delavcem iz disciplin-skih razlogov, če ne bi zahtevali sodnega varstva (vložili tožbo), postala neposredno izvršljiva. Delodajalci bi tako lahko posegali v delavčev račun in njegovo premoženje.

To ni predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih v smislu evropske direktive in sodne prakse, to je sprememba sistema delovnih razmerij, s katerimi delavci postajajo veliko šibkejša stranka.«

Konec citata. V premislek!

Od začetka julija do konca septembra 2006 so okrogli jubilej praznovali:

20 let dela v podjetju: Lafarge Cement, d.d. Viktor PodlesnikMuhamed Vehabović

Apnenec, d.o.o.Milena Martinčič

30 let dela v podjetju: Lafarge Cement, d.d. Majda Šantej Vinko Razpotnik

''Okrogli'' življenjski jubilej pa so praznovali:Lafarge Cement, d.d.Dušan Kovačič Urban KlopčičBojan ŽibertKarel HumskiAndreja LampeRadovan Ivanović

Apnenec, d.o.o.Roman Martinčič

Vsem našim jubilantom v imenu celotnega kolektiva iskreno čestitamo.

Aktualno iz sindikata – predlogi sprememb Zakona o delovnih razmerjih


naš partner

Začetki podjetja segajo v leto 1989, ko smo v skromnih pisarnah v središču mesta z veliko motivacije naredili prve korake podjetja. Iz enega zaposlenega ter z veliko vizije so se začeli rojevati prvi obrisi strategije trgovine na debelo ter prvih poslov takrat še na trgu nekdanje Jugoslavije. Te projekte je prekinila osamosvojitev Slovenije. Prvi obrisi podjetja so tako izginili in izgubili smo vse, kar smo ustvarili v preteklosti, ter smo bili ponovno postavljeni na izho-diščno točko.

Slovenska tehnična trgovina je v takrat-nih razmerah z izgubo južnega trga postala predimenzionirana in »bogokle-tno« je bilo pomisliti, da ob vratih bivše Kovinotehne, Jeklotehne, Metalke … začnemo brez kapitala graditi dejavnost, ki je bila takrat najbolj na udaru, saj so se

za slovensko industrijo začeli težki časi. Izguba trga ter zaostala tehnologija sta zaprli vrata mnogih velikih podjetij ter tako zmanjšali povpraševanje po repro materialih in vzdrževalnih materialih.

Vendar včasih prava volja in vztrajnost rodita rezultate, ki so lahko celo večji od pričakovanj. In ravno to se nam je zgodilo. Najprej smo začeli graditi trgovino na debelo ter leto za letom dodajali pro-grame oziroma odpirali oddelke, vse od črne metalurgije, vodovoda in ogrevanja, kemije, vijakov in okovja, elektro oddelka, delovne zaščite ter oddelka gradbenega materiala. V letu 2001 pa smo z nakupom podjetja Lesoprodukt vstopili na področje polizdelkov za pohištveno industrijo.Glede na širino programov ter široko ponudbo tehničnega blaga smo se pred dvema letoma odločili, da posežemo

tudi v maloprodajni segment ter odprli prvi prodajno tehnični center v Sevnici. Temu je v letošnjem letu sledilo odprtje novega velikega centra v Celju, pričakuje-mo pa gradnjo TPC v Slovenski Bistrici.

Naše vodilo je ponuditi kupcem materi-ale, ki jih potrebujejo pri gradnji vse od temeljev do zaključka in opreme, osnovni material, ki spremlja gradnjo od začetka do konca, pa je cement. Brez cementa naša ponudba ne bi bila popolna, pa tudi »objekti« bi bili bolj »majavi«. Ker že od vsega začetka ponujamo »trboveljski«, sedaj Lafargeev cement, bi želeli tako tudi nadaljevati.

Inpos CeljeInpos Celje je trgovsko podjetje s tehničnim blagom, ki vztrajno raste že več kot 16 let. Brez cementa bi bila njegova ponudba pomanjkljiva.

Rešitev nagradne križanke prejšnje številke LC Tima je:

ŽE STO TRIDESET LET V TRBOVLJAH

Nagrade prejmejo:1. nagrada 1 x nahrbtnikLeopold Odlazek, upokojenec

2. nagrada 2 x knjiga »Zasavje: nekje v sredini Slovenije« Imre Skrinar, praktikantRoman Skrinar , Lafarge Cement d.d.

3. nagrada 3 x Lafarge Človek ne jezi se Mirko Koritnik, upokojenecJolanda Sevčnikar, ŠoštanjDušica Senekovič, Jurovski Dol

Nagrade dobite v kadrovskem sektorju Lafarge Cementa.

Čestitamo!

Stavba Inposa v Celju


križanka

Pravilno izpolnjeno kriæanko do vkljuËno 20. novembra 2006 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tima ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge CementKolodvorska 51420 TrbovljePripis: Za nagradno kriæanko

V nagradni igri lahko sodeluje-jo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno kriæanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izærebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktčnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Ëasopisa LC Tim.

Documents

Naši ljudje Intervju s Francijem Blaznekom Gradimo ...Največja projekta sta trenutno avtocestni odsek Pesnica–Lenart ter Puhov most na Ptuju. Pričakujemo, da se bodo dela na teh