Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Julij 2013•Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

Osebne zgodbesladkornih bolnikov

Spomini ob jubileju

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

Sladkorna bolezen 3JULIJ 2013

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

Počaščena sem, da sodelujem

Ko smo na uredniškem sestanku razmišljali o vsebini stote številkerevije Sladkorna bolezen, se nam je utrnila zamisel, da besedo tokratprepustimo vam, bralcem. Predlog se nam je zdel odličen, vendar smodvomili, ali bo prišlo dovolj prispevkov, da napolnimo to številko. Pre-pričani smo bili, da večina ne bo želela deliti z nami palete občutij, kijih prinaša sladkorna bolezen. Zavedajoč se, da od vas, dragi bralci,pričakujemo vpogled v zasebnost, smo nekoliko omahovaje predsta-vili zamisel in vas povabili k sodelovanju, pri tem pa upali na poziti-ven odziv.

Število prispevkov, ki so prispeli na uredništvo, pa je bilo osupljivo.Še več, iskrenost izpovedi nas je ganila, presenetila in pustila močanpečat. Pravzaprav nam je zmanjkalo prostora, da bi vse prispevke ob-javili v tej številki.

Počutim se počaščeno, da lahko sodelujem pri nastajanju revije, kipovezuje toliko pozitivne energije in zagnanosti. Ob branju zgodb sezaveš, kako pomembna je pravilna naravnanost, kaj pomenita vztraj-nost in samodisciplina. Koliko notranjih bitk si v življenju izbori dia-betik in ostane nasmejan! Kako pomembno je zdravje in kako drago-ceno je življenje. Iz prispevkov vejejo medsebojna povezanost, vlogadruštev in neprecenljivost medsebojne pomoči.

Pri tem je Sladkorna bolezen vaša zvesta spremljevalka, zavedamose, da se moramo za kakovostno vsebino tudi v prihodnje čim bolj po-truditi.

Dvajsetega decembra 1984 je prim. mag. Miha Koselj, dr. med., orga-niziral prvi ustanovni sestanek revije. Primarij Koselj je bil pobudnikin prvi urednik ter idejni vodja, ki je začutil, da bolniki potrebujete svojčasopis. Tokratna, 100. številka prikazuje pot, ki ste jo diabetiki preho-dili. Morda smo jubilej zaznamovali nekoliko nenavadno. Osebne zgod-be so namreč zamenjale strokovne teme. Upamo, da se boste ob njih sponosom spomnili na pomembno vlogo, ki jo imate v družbi.

Zahvaljujemo se vam za življenjske zgodbe, ki ste jih delili z nami.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:

urednistvo.sladkorne@siol.net,na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 18.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Izdajo Sladkorne bolezni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranje

invalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

Pred vami je stota številka revije Slad-korna bolezen, kar je dokaz, da se je uve-ljavila in obdržala med nami vsa ta dolgaleta. Opravljeno je bilo veliko delo pri oza-veščanju o problemih sladkorne bolezni,ki je postala velik družbeni problem mo-derne dobe. Stotica je neka magična šte-vilka in prelomnica, velik dosežek, ki zbu-ja vse spoštovanje in je dokaz polnoletno-sti in zrelosti. Vse to kaže in potrjuje, dasmo sladkorni bolniki dobro organizira-ni in uspešni pri uresničevanju zastavlje-nih ciljev in poslanstva.

Dvajset tisoč članov Zveze društev diabe-tikov Slovenije že vrsto let domov prejema

revijo, iz katere lahko bolniki in naši bliž-nji izvemo veliko podatkov in nasvete s po-dročja, ki nas zanimajo kot sladkorne bol-nike. V reviji sodelujejo in nastopajo vrhun-ski strokovnjaki s področja medicine, zdra-ve prehrane, rekreacije, farmacije in drugihpodročij. Pomembne pa so tudi izkušnje inpripovedi posameznih naših članov, kakouspešno obvladujejo zahtevno bolezen, inte izkušnje prenašajo na druge.

Vsem, ki ste in še pripravljate članke, pri-spevke in razprave za objavo, gre velika za-hvala, da je revija na tako visoki kakovostniravni in da se je obdržala med nami vsa tadolga leta do danes. Vsi sodelujoči ste za-

gotovilo, da bo živela tudi naprej. Zahvalatudi vsem prizadevnim članom društev poSloveniji za pisne in slikovne prispevke izživljenja in dogodkov v društvih.

Reviji Sladkorna in vsem sodelujočimob tem jubileju iskrena čestitka in želja, daostane naša sopotnica tudi v prihodnje inda bi s svojim poslanstvom opogumljalaljudi s sladkorno boleznijo ter ozaveščalazdrave o zdravem slogu življenja ter s tempripomogla k zniževanju pojavnosti slad-korne bolezni. V današnjem času velike-ga izobilja pri prehrani in ob pomanjkanjugibanja pri delu je zelo pomembno, da sezavedamo nevarnosti nastanka sladkornebolezni.

In seveda tudi zahvala vsem sponzorjemin donatorjem, ki omogočate izdajanje re-vije. Navsezadnje zahvala še uredniški intehnični ekipi, ki skrbi, da je vse potrebnopravočasno in kakovostno pripravljeno,da se rodi vsaka nova številka.

Stota številka je pred nami, želimo in po-trudili se bomo za naslednjih sto in več ...

Potrudili se bomo za naslednjih stoV 57-letni zgodovini Zveze društev diabetikov Slovenijenajdemo različne pomembne aktivnosti in dosežke. Med temi je pomembno izdajanje naše revije Sladkorna,s katero želimo biti prisotni med slovenskimi sladkornimibolniki, njihovimi sorodniki, zdravstvenim osebjem inširšo družbeno skupnostjo.

100. ŠTEVILKA: Peter Miklavčič, predsednik zveze

foto

: B. B

.

Sladkorna bolezen 5JULIJ 2013

Po poroki z Alojzom, ki je diabetik tipa1 že od osnovnošolskih let, sem začelaspoznavati svetle in temne plati sladkor-ne bolezni, se družiti z diabetiki in poma-gati pri različnih dejavnostih. Mož je bil žeaktivno vključen v delo društva in sprejelje tudi funkcijo na zvezi. Kadarkoli je bilotreba kaj pomagati, pa sem z njim stopilatudi sama. Takratni predsednik Jože Snojje želel profesionalizirati delo na zvezi inme je kmalu povabil na pogovor, da biopravljala delo v pisarni. Med zaposlitvi-jo sem tudi drugič zanosila in med nose-čnostjo spoznala, kaj je sladkorna bolezen.V šali sem takratnemu predsedniku, mo-jemu šefu Jožetu Snoju, prišla v pisarnopovedat, da sem se nalezla sladkorne vslužbi pri diabetikih in da je to res nevar-no, če delaš s “ta sladkimi”. Na ta računje bilo kar nekaj smeha.

Delo s sladkornimi bolnikiVse svoje moči in zamisli sem počasi

usmerila v delo za diabetike, tako v služ-bi kot tudi zunaj nje. Tako sem začela pi-sati Novice kot obvestila za delo društev,zvezo predstavljala na sejmih, sodelova-ti pri pisanju člankov v glasilu Sladkornabolezen, obiskovala in svetovala društvomdiabetikov, pripravila zgibanko Kaj je slad-korna bolezen in kje se včlaniti, začela or-ganizacijsko voditi tekmovanje v znanjuo sladkorni bolezni in opravljala še veli-ko drugih del, ki jih še vedno delam in jihje včasih že kar preveč, tako da občasnopoiščemo tudi pomoč.

Sodelovanje pri revijiSpominjam se takratnega urednika Loj-

zeta Cepuša, ki je prihajal na zvezo in mevabil, naj kaj napišem za glasilo. Govorilje: »Napiši, kaj se dogaja na zvezi, pa kajs srečanja diabetikov, če se spomniš šekaj, pa le napiši, da bo naše glasilo bolj za-nimivo.« Pa sem se res opogumila in vsa-kokrat kaj napisala za glasilo. Ja, najboljse spomnim njegovih papirjev, na katerih

je vse lepo in skrbno narisal in napisal,kako morajo stati članki in kje slike. Te jepotem odnesel v tiskarno, da so pripravi-li glasilo. Po predaji urednikovanja pa seni umaknil, še vedno je prihajal na zvezona obisk in pripravljal rubriko s humorjemSmeh ni greh, dokler je le mogel.

Revija se spreminja skupaj z ustvarjalci

Večja prelomnica pri ustvarjanju revijeje bil prihod novega urednika Cveta Pav-lina in predsednice Vlaste Gjura Kaloper.Začeli smo ustvarjati novo obliko revije, vbarvah, prispevke pripravljali na računal-niku in revijo začeli pošiljati po pošti.Spomnim se prvih oddanih seznamov pre-jemnikov glasila na pošto in zapletov stem, saj na društvih še niso vsi imeli ra-čunalnikov, kaj šele znanja o excellovih se-znamih. Počasi smo se vsi skupaj naučili,kako jih je treba pripravljati. Pripravilasem prva navodila za izdelavo le-teh, tako,da so bili pripravljeni na enak način, in kon-čno smo oddali prvi urejen seznam, s ka-terim je bila pošta zadovoljna in nam je re-vijo razposlala po vsej Sloveniji. S pošilja-njem in barvnim tiskom so nastali tudi

večji stroški pri izdaji revije, ki pa jih je bilotreba pokriti, če smo želeli obdržati brez-plačno glasilo za člane društev. Tako semse kmalu angažirala tudi pri pridobivanjuoglasov in sodelovanju s sponzorji. Obča-sno mi pomagajo pri pridobivanju oglaše-valcev tudi člani uredniškega, izdajateljske-ga in izvršnega odbora, tako da zmoremopokriti izdajanje revije. Vsem pa je v za-dovoljstvo, da revija izide.

Zdajšnja urednica Živa Janež Višnar jes svojim prihodom pridobila tudi novesoustvarjalce revije ter jo strokovno obo-gatila. Sama še vedno skrbim za oddajo se-znamov prejemnikov na pošto, pridobi-vam oglaševalce in pomagam pri pridobi-vanju prispevkov in kontaktov. Zaradi več-jega obsega projektov, ki so se v tem časuod mojega prihoda do danes razvijali in ši-rili, pa sem opustila pisanje prispevkov inle občasno se lotim pisanja. Na pobudourednice, da sem že dolgo na zvezi in po-magam pri nastajanju revije, pa sem zapi-sala te svoje spomine.

Ne zavrzite jeMoje sporočilo bralcem Sladkorne bole-

zni je, naj jo čim bolj skrbno prebirajo,shranijo in občasno znova pokukajo vanjo.Vse skrivnosti, kako uravnavati krvni slad-kor in kako živeti s sladkorno boleznijo, sov njej.Vaja dela mojstra in uravna krvnisladkor! Pa še to, našo Sladkorno bolezenpokažite, naj jo preberejo še sorodniki, so-sedje, znanci, ker le tako tudi vi prispeva-te k našemu poslanstvu – prepoznavati inpreprečevati sladkorno bolezen.

Ob spominu na dobro opravljeno delo in dobremsodelovanju z ustvarjalci programov in projektov naZvezi društev diabetikov Slovenije se mi vedno utrnekakšna solza sreče, da sem bila lahko zraven.

100. ŠTEVILKA: Špelca Rudolf, sekretarka zveze

Prijetni spomini

Uredniški odbor o sodelovanju pri reviji Sladkorna bolezenMaruša Pavčič, nutricionistka, strokovna sodelavka pri reviji: Stota številka Sladkornebolezni je pomemben jubilej. Revija, ki jo dobijo vsi člani društev diabetikov, hitro in ak-tualno obvešča člane in njihove svojce o novostih pri obravnavi sladkorne bolezni in znjo povezanih obolenj in je danes nepogrešljiva pri edukaciji bolnikov. Aleš Skvarča, diabetolog, recenzent pri reviji: Sladkorna bolezen ni ena, sladkornih bole-zni je več. Ni več samo tipov sladkorne bolezni, več je življenjskih zgodb, ki jih piše ta bo-lezen. Lahko je odraz izbire posameznikovega življenjskega sloga, drobnih užitkov, ki sejim ne da odpovedati. V sladkorni bolezni se zrcali življenje kot takšno, poudari njegoveodtenke in pomaga pri spoznavanju in obvladovanju samega sebe. Pomembno je, dačlovek na tej poti ni sam, da ima sopotnike, ki ga razumejo in mu pomagajo, da se čimveč izobražuje in bere našo revijo.Milojka Mansoor, lektorica revije: Revijo spremljam že dolga leta in menim, da je zani-miva tudi za bralce, ki še niso pobliže spoznali sladkorne bolezni. Upam, da bo taka tudiostala ter da se bo spretno izogibala vsem skušnjavam škodljive komercializacije. Brane Bombač, tehnični urednik: Sam sodelujem pri nastajanju revije od leta 2000 invesel sem, da se je v tem obdobju razvila v močan medij, ki ozavešča in izobražuje. Želelpa bi si, da jo vzame v roke še večje število sladkornih bolnikov in njihovih bližnjih.

foto

: B. B

.

Sprva sem nekoliko omahoval, saj jeminilo že kar nekaj časa, odkar sem na-pisal svoj zadnji prispevek za to glasilo.Ker je pred nami stota številka, sem po-budo sprejel. Že več kot enajst let je mi-nilo od tedaj, ko me je prijatelj in dolgo-letni predsednik Društva sladkornih bol-nikov Ilirska Bistrica Ivan Bergoč nago-voril, naj se kot sladkorni bolnik pridru-žim pomembni in uspešni humanitarniorganizaciji, ki ima že okoli 16.000 čla-nov in 38 uspešnih društev.

No, kakšnega pomembnega znanja ovzrokih in posledicah sladkorne boleznitakrat nisem imel. Sem pa že kar vrstolet pred tem imel rdeči karton, toda netistega, ki ga nogometni sodniki poka-žejo pri nedovoljenem vedenju igralcevna tekmi. Sam osebno sem se kot slad-korni bolnik kar vestno in odgovornoravnal po navodilih moje zdravnice dr.Tomažičeve, ki me je občasno tudi po-hvalila. Moja največja težava je bila, dasem se moral odpovedati sladicam. Žeod otroštva so mi namreč pomenile ve-liko več kot zelenjava.

Sodelovanje v zveziNaloge in odgovornosti, ki sem jih spre-

jel najprej kot podpredsednik in nato kotpredsednik zveze, to moram priznati, dase v tistem času nisem v celoti zavedal,čeprav nisem bil brez izkušenj pri deluz ljudmi tudi v organizacijah civilne druž-be. V želji, da bi bila naša humanitarnaorganizacija posebnega družbenega po-mena čim bolj prepoznavna, uspešna inenakopraven partner pri nalogah in ciljih,ki si jih je postavila s svojimi programi,je bilo pred menoj in celotnim vodstvomzveze veliko izzivov. Iz leta v leto so senaloge in želje po uspehu samo še pove-čevale. Seveda, tudi zaradi objektivnih te-žav, ki se v takih in podobnih društvih inorganizacijah vedno pojavljajo, ni bilomogoče doseči vsega, kar je bil naš skup-ni cilj in iskrena želja, tako vodstva zve-

ze kot tudi društev sladkornih bolnikov.Smo pa po dolgih letih pričakovanj tudipo naši zaslugi in našem sodelovanju pri-dobili Nacionalni program za obvladova-nje sladkorne bolezni 2010–2020. Pri temje nedvomno velika zasluga Ministrstvaza zdravje in številne koordinacijske sku-pine, ki je program, vključno z Akcijskimnačrtom, tudi pripravila. Dobro sodelo-vanje z Ministrstvom za zdravje, Zavo-dom za zdravstveno zavarovanje Slove-nije, Diabetološkim združenjem, še po-sebej pa s Fundacijo za financiranje in-validskih in humanitarnih organizacij –FIHO nam je bilo v veliko pomoč pri na-ših ciljih in nalogah. Brez tega dobregapartnerstva in sodelovanja bi bila tudizveza in naša društva prikrajšana pri svo-jih programih.

Kakovostni programi v društvihPomembno spoznanje, ki sem ga pri-

dobil med svojim delom s sladkornimibolniki in društvi, je, da ima ta huma-nitarna organizacija z več kot 55-letnotradicijo izjemno veliko aktivnih sode-lavk in sodelavcev, ki s svojim požrtvo-valnim delom, izkušnjami in znanjempomenijo jedro pri vseh pomembnihaktivnostih v društvih. Sladkorni bolni-ki čedalje bolj prihajamo do spoznanja,da je z našo boleznijo mogoče normal-no živeti, seveda ne brez spoštovanjapriporočil in smernic stroke. Pri tem stazelo pomembna lastno znanje in oseb-na odgovornost. Zato našim bralkam inbralcem svetujem in priporočam, naj sev čim večjem številu udeležujejo pro-gramov, ki jih pripravljajo naša društvas področja izobraževanja, telesne aktiv-nosti in drugih razvedrilnih programov.

Glasilo diabetikovNaše glasilo Sladkorna ima že od sa-

mega začetka izjemno pomembno vlo-go pri izobraževanju, informiranju in stem ozaveščanju naših bralk in bralcev.

Prispevki so zanimivi, poučni in koristni.Pred kratkim sem prebiral naša glasilaiz preteklih let in lahko rečem, da svojetemeljno poslanstvo opravlja že od svo-jega začetka. Iz leta v leto je opaziti, dase vsebina in tematski izbor s posamez-nih področij izboljšujeta. Zelo spodbud-na je ugotovitev, da je objavljenih čeda-lje več prispevkov uglednih zdravstvenihdelavcev in odgovornih ljudi s področ-ja zdravstva. Zanimivi so tudi prispevkio aktivnostih in delu iz naših društev.Morda kaže razmisliti, da bi posame-zna društva “občasno” celoviteje pred-stavila svoj program. Tudi kritične misliin predlogi naj ne manjkajo ob takšnihpredstavitvah.

Že kar nekaj let poslušamo napovedi,da nas na področju zdravstva čakajo po-membne spremembe – reforme. Posa-mezniki celo govorijo, da smo pred ne-kakšnim bankrotom – razpadom – zdrav-stvenega sistema. Upajmo, da se kaj takš-nega ne bo zgodilo. Bolniki upravičenopričakujemo, da bosta stroka in politikanašli ustrezne rešitve in odgovore, ki bre-menijo celotno zdravstvo, občutimo pajih tudi bolniki. Naše uredništvo bo za-gotovo spremljalo dogajanje tudi na tempodročju in se, če bo to potrebno, zago-tovo tudi odzvalo ter svoje člane in jav-nost obvestilo o stališčih sladkornih bol-nikov do predlaganih sprememb.

Ob jubilejuOb visokem jubileju našega glasila

Sladkorna gre zahvala vsem dosedanjimčlanom uredniškega odbora in izdajatelj-skega sveta, prvemu glavnemu in odgo-vornemu uredniku prim. Mihi Koselju,dr. med., dolgoletnemu uredniku Cve-tu Pavlinu, tehničnemu uredniku Brane-tu Bombaču, Špelci Rudolf za uspešnotrženje oglasnega prostora, Milojki Man-soor za skrbno lektoriranje in ne nazad-nje tudi naši sedanji glavni in odgovor-ni urednici Živi Janež Višnar. Enaka za-hvala velja vsem dopisnikom, predsed-nicam in predsednikom naših društev,sponzorjem in oglaševalcem.

Vsi našteti in še številni drugi so s svo-jim strokovnim znanjem skrbeli in omo-gočili, da je bilo naše glasilo Sladkornamed bralkami in bralci v vsem tem časudobro sprejeto. Prepričan sem, da botako tudi v prihodnje. Hvala vsem!

Ob izidu stote številke glasila SladkornaKo sva z glavno in odgovorno urednico našega glasilagospo Živo pred kratkim klepetala, mi je med drugimomenila, da pripravlja stoto številko glasila Sladkorna.Ob koncu najinega pogovora mi je predlagala, naj bi zato jubilejno izdajo napisal nekaj utrinkov – izzivov izmojega osemletnega predsedniškega mandata.

100. ŠTEVILKA: Janko Kušar, nekdanji predsednik in častni član zveze

6 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

foto

: B. B

.

Sladkorna bolezen 7JULIJ 2013

»Sam nikoli ne rečem, da imam slad-korno bolezen. Vsem povem, da imamsladkorno oziroma diabetes. Nanjo gle-dam kot na dejstvo v življenju, ki ga jepreprosto treba sprejeti, se mu prilagodi-ti in v skladu z njegovimi zahtevami žive-ti. Vsak človek mora kaj sprejeti, jaz semmoral sladkorno,« pove odločno in optimi-stično in nadaljuje, da ga je njegova sprem-ljevalka, na katero še celo njegova žena niprav nič ljubosumna, naučila v življenjusvojevrstnega reda in discipline. S slad-korno se je srečal na službenem zdravni-škem pregledu, povsem po naključju in ne-pričakovano. »Takrat je bila doktrina malodrugačna, kot je danes. Ker so mi odkrilitip 2, mi je diabetologinja najprej svetova-la samo “zdravljenje” z dieto. Te sem se do-kaj strogo držal in tudi razmeroma kma-lu izgubil približno trideset odvečnih ki-logramov. Sčasoma samo ta ukrep ni večzadoščal in moja druga mama, kot sem po-imenoval svojo zdravnico, mi je predpisa-la tablete. Ko z njimi nisem mogel večuravnavati sladkorja v krvi, obenem pa sose mi začele tudi težave z nogami, sem pre-šel na inzulin.«

Ker s sladkorno živi že resnično dolgo,je imel priložnost opazovati marsikaterospremembo in novost pri obravnavi te bo-lezni. Najbolj ga navdušuje, da zdaj table-te oziroma inzulin uvedejo pri zdravljenjuže veliko prej, kot je to veljalo nekdaj, šebolj pa ga razveseljuje dejstvo, da imajo da-nes tablete neprimerno manj stranskihučinkov kot nekoč. In dobro ve, o čem go-vori, saj so njemu naredile kar nekaj pre-glavic. »Tablete so mi povsem uničile pre-bavo, kar je bil dolgo zame velik problem.Zdaj sem na inzulinu in moje počutje seje močno izboljšalo, prebavo pa si urejamz uživanjem medu.« Medu? Pri sladkorni?»Vem, stroka je med uvrstila na vrh črneliste prepovedanih živil za ljudi s sladkor-no, a moje izkušnje so drugačne. Pravi, do-mači med, ki ga pridelajo naše čebele, jenekaj povsem drugega kot tisti, ki ga uva-žamo od kdo ve kod. Med je zdravilo in čega uživaš pravilno, nikakor ne škodi. Meni

predvsem koristi, kar navsezadnje doka-zuje ne le moje počutje, temveč tudi ure-jenost krvnega sladkorja,« z navdušenjempripoveduje gospod Snoj.

Skrb za zdravo hrano Naš sogovornik namenja izjemno veliko

pozornost zdravi hrani. »Z ženo zelo pa-ziva, kakšno hrano jeva, kje in kako je pri-delana. Pojeva veliko česna, a nikoli ne ku-piva kitajskega, ki je pridelan v tunelih inobdelan z različnimi kemijskimi pripravki.Tudi drugo zelenjavo kupujeva iz ekološkepridelave, maslo samo od kmeta, ki redi kra-ve nad Kobaridom in jedo travo s pašnika.Razlika v okusu in kakovosti je neverjetna!«navdušeno pripoveduje sogovornik. Z ženo,ki redno kuha, pojesta tudi veliko rib in ze-lenjave, sadja pač ne. Pa se čuti kaj prikraj-šanega, ko se mora odpovedati toliko pre-grešnim stvarem? Niti najmanj, z nasme-hom odgovori, prav nasprotno! Sladkornaga je naučila discipline v prehrani in zdra-vega načina življenja.

Tudi zato si pravzaprav ne želi, da bi sikdaj lahko “vzel dopust” od sladkorne, čebi se to seveda dalo. »Sladkorna me ves časdrži v nekem redu, kar je zame samo ko-ristno.«

Bolečine v hrbteniciVerjetno tudi zaradi stroge discipline

sladkorna še po toliko letih ni pustila nanjegovem zdravju preglobokih sledi. Red-no hodi na preglede oči in tudi zato so muše pravočasno odkrili na obeh očeh sivomreno ter jo uspešno operirali. Običajnih

in za diabetes značilnih zapletov na očeh,retinopatije, na srečo ni pretrpel, tudi led-vice ima zdrave. Težave mu povzročajo lenohti na nogah, zato nosi diabetične čevljein vedno tri pare nogavic, da ima nogeustrezno ogrete. Nekaj težav mu povzro-čajo tudi prsti na rokah, ki mu začnejodreveneti, če predolgo tipka na računalni-ku. Neprimerno bolj neprijetne pa so bo-lečine v hrbtenici. Te so zlasti hude in mo-teče zjutraj, ko vstane, in potrebuje kar ne-kaj časa, da se razmiga. Dvakrat na danvozi sobno kolo, uporablja pa tudi pose-bno napravo, s katero si blaži bolečine.

Gospod Snoj s sladkorno, kot rečeno, živiže vrsto let in se je z njo povsem sprijaz-nil. Tako njegovo spremljevalko sprejematudi okolica. Njegovi bližnji poznajo zako-nitosti sladkorne in vedo, da če bi potre-boval pomoč, ima pri sebi vedno posebnotorbico, v kateri so zdravila in dokumen-ti, ki jih potrebuje vsak človek s sladkor-no. Ko je bil še aktiven v društvu diabeti-kov, so zelo veliko naredili tudi za izobra-ževanje. V posebno čast si šteje, da so iz-obrazili tudi policiste, ki zdaj vedo, davsak človek, ki ga najdejo ležečega na tleh,ni pijan, ampak je lahko morda padel v hi-poglikemični šok. Veliko so naredili tudipri izobraževanju mladih, kjer posebej po-udarja vsakoletna tekmovanja osnovno-šolcev v diabetesu.

Meni, da je javnost danes dokaj dobro po-učena o sladkorni bolezni, da je vedenja onjej veliko več kot nekdaj, a ga presunja dej-stvo, koliko ljudi bolezen skriva. Pa nezato, ker bi se je sramovali, temveč zato,ker se bojijo, da bi zaradi nje morda lahkoizgubili službo, saj časi danes niso lahki nitiza zdrave, kaj šele za ljudi s kroničnimi bo-leznimi. In kaj bi sam sporočil vsem, ki nanovo zbolijo? Predvsem, pravi, naj nihče neskuša pozabiti na svoj diabetes. Vzemite garesno že na samem začetku, zlasti če ima-te tip 2. Pri njem ga sprva lahko tudi mal-ce zanemarimo in živimo še naprej tako,kot smo, a se prej ali slej vrne v obliki za-pletov bolezni, ki pa so vse prej kot prije-tni in lahki za obvladovanje.

Sladkorna je moja najzvestejša prijateljica

S temi besedami je diabetes, ki ga spremlja že več kot štirideset let, opisal gospod Jože Snoj, vitalni, bistri induhoviti nekdanji predsednik zveze. V vsem tem času je sladkorno ne le dodobra spoznal, temveč jo je popolnomavzel za del svojega življenja. Del, ki bi ga marsikdo z veseljem izpustil, gospod Snoj pa razmišlja povsem drugače.

100. ŠTEVILKA: Jože Snoj, nekdanji predsednik in častni član zveze

® Maja Južnič Sotlar

foto

: FRA

Nc

MIŠ

OSO

TLA

R

»Ne skrbi,« je dejal Lojze, »novinarskostroko poznaš, kot urednik delaš že večlet, glede vsebine pa ti bomo na začetkupomagali vsi člani uredniškega odbora inizdajateljskega sveta.« Tega je tedaj vo-dila pokojna predsednica Zveze društevdiabetikov Slovenije Vlasta Gjura Kalo-per. Pred menoj je razgrnil skromno gla-silo, tiskano v črno-beli tehniki z barv-nim ovitkom, skromno oblikovano in nane več kot 40 straneh, ki sem ga občasnože videval, saj mi ga je z veseljem vsako-krat pokazal, kadar sva se srečala. Ved-no je imel kakšen izvod s seboj in mikakšnega tudi dal. »Vzemi in poglej, pami boš dal kakšen nasvet,« je dejal Loj-ze. Seveda, sem obljubil, a do nasled-njega srečanja je minil kakšen mesec aliveč, včasih tudi leto, in z mojimi nasve-ti, to moram priznati, ni bilo nič.

Številne novosti pri revijiLojzetov predlog je šel uspešno skozi

organe zveze. Na februarski seji uprav-nega odbora leta 2000 sem se tudi pred-stavil, pojasnil, kakšen način dela sem sizamislil, in predlagal, kaj bi lahko nare-dili za izboljšanje glasila Sladkorna bo-lezen. Predlagal sem prehod z eno- indvobarvnega na štiribarvni tisk celotne-ga glasila, saj so številke v letu 1999 iz-šle z barvnim ovitkom in eno- in dvobar-vno notranjostjo; povečanje števila stra-ni predvsem na račun strokovnih član-kov o sladkorni bolezni, ki bi jih pisalinaši diabetologi, in člankov o prehranisladkornih bolnikov izpod peres našihdietetikov. Prav tako sem predlagal po-gostejše izhajanje, ne le dvakrat ali izje-moma trikrat na leto, kot je bila navadado tedaj, temveč štirikrat oziroma petkrat,če bi bilo mogoče pa šestkrat, torej vsakdrugi mesec. Predlagal sem tudi boljšesodelovanje s strokovnjaki za sladkornobolezen in z društvi diabetikov, uvedbonovih vsebin in rubrik ter spremenjen na-

čin dostave glasila našim članom. Predtem so za dostavo skrbela društva diabe-tikov in je trajalo več tednov, da so gla-silo dobili vsi člani, nato pa smo dosta-vo pogodbeno prenesli na Pošto Slove-nije, ki je to delo opravila v eni noči, takoda so glasilo naslednji dan po izidu do-bili vsi člani hkrati. Zaradi vsega omenje-nega je bilo treba zamenjati tudi tiskar-no. Vsi moji predlogi so bili sprejeti in ta-koj se je bilo treba lotiti priprav na izidaprilske, 37. številke Sladkorne bolezni,prve, ki sem jo uredil. Nato je do junija2009, ko je izšla zadnja, 80. številka Slad-korne bolezni, ki sem jo uredil, slediloše 44 številk. Kot rečeno, smo v letu 2000prešli na barvni tisk, število strani pove-čali na 36, nato pa na 52.

Dobro sprejeta vsebinaRdeča nit vsebin v večini številk je bila

zastavljena tako, da je ohranjala vsebin-ski koncept, ki je bil pri bralcih že predtem dobro sprejet. Na začetku sta bilauvodnika glavnega in odgovornega ured-nika ter predsednice in nato, po zame-njavi vodstva, predsednika zveze. Sledi-li so članki o dejavnosti zveze doma inna tujem, strokovni članki, članki o pre-hrani sladkornih bolnikov, v drugi po-lovici glasila pa članki dopisnikov iz dru-

štev o njihovi dejavnosti, razvedrilnastran s karikaturami in humorjem z na-slovom Smeh ni greh, nato še humore-ska in nagradna križanka. Začeli smotudi napovedovati društvene aktivnostiin objavljati sredinsko strokovno prilo-go, ki jo je bilo mogoče vzeti iz glasilain zložiti v manjšo knjižico. Iz številkev številko se je povečevalo tudi številooglasov, ki so pogosto presegli desetstrani v glasilu.

Dela je bilo velikoVsi v izdajateljskem svetu in uredni-

škem odboru in seveda tudi dopisniki,tako tisti, ki so pisali strokovne članke,kot drugi, ki so poročali o delu v društvih,lektorica, tehnični urednik in drugi zu-nanji sodelavci, smo ga opravljali z ve-seljem. Že takoj naslednje leto po prev-zemu uredniških poslov je Zveza praz-novala 45-letnico in ob tej priložnostismo izdali knjižico na petdesetih stranehz naslovom 45 let Zveze društev diabe-tikov Slovenije. Kot urednik Sladkornebolezni sem bil določen tudi za uredni-ka te knjižice, napisal sem večino bese-dila. Oktobra 2004 smo izdali tudi pose-bno dvojezično, slovensko-angleško šte-vilko Sladkorne bolezni. Za to smo seodločili, ker je zveza takrat na Otočcu go-

Lepi spomini na urejanje Sladkorne bolezniNa urejanje glasila Zveze društev diabetikov Slovenije me vežejo lepi spomini. Ko me je mojpredhodnik, zdaj že pokojni urednik Sladkorne bolezni Lojze Cepuš, s katerim sva se pred tempoznala že več kot dvajset let, na začetku leta 2000 povabil na kavo in že ob prvem požirkudejal, da me je povabil predvsem zato, ker bi rad, da bi ga kot poklicni novinar nadomestil namestu glavnega in odgovornega urednika Sladkorne bolezni, saj sam, tako mi je dejal, ni večkos številnim novostim, ki jih je prinesla sodobna tehnologija, predvsem računalništvo, sem bilkar malo negotov, saj bi se moral spustiti na področje, ki ga do takrat nisem najbolje poznal.

100. ŠTEVILKA: Cveto Pavlin, nekdanji urednik revije

8 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Bernarda Žarn, televizijska voditeljica, o sladkorni bolezni: O dia-betesu sem se največ naučila na prireditvah, ki sem jih povezo-vala, sodelovala sem na predstavitvah nekaj zdravil, nazadnjepa sem skupaj z igralko Ljerko Belak povezovala čudovit koncertv cankarjevem domu, ki je imel dobrodelno noto. Ker je oče dia-betik, sem toliko bolj z zanimanjem poslušala in srkala informa-cije. Vem, da je lahko ta bolezen dedna, zato skrbim za svoje zdra-vje s športnimi aktivnostmi in čim bolj uravnoteženo prehrano.Tudi krvni sladkor so mi že izmerili in za zdaj mi, kljub občasni

sitnobi, dobro kaže. Vsem, ki se spopadajo z diabetesom, želim čim več poguma, močiin optimizma pri premagovanju nadlog, ki jih prinaša ta bolezen. Če se kdaj zazdi,da je pretežko, pa morda pomaga misel, da čisto vsak človek nosi svoj križ. “Verjetiv naključja je žalitev življenja, vse gre, kakor pač gre, nekoč bomo že izvedeli, zakaj.”Ta misel je izposojena iz Kluunove knjige Pride ženska k zdravniku.

foto

: STA

NE

SRŠE

N

foto

: B. B

.

Sladkorna bolezen 9JULIJ 2013

stila generalno skupščino Mednarod-ne diabetične zveze IDF za evropskoobmočje. To posebno številko so do-bili vsi udeleženci generalne skupšči-ne, ki so bili s takšno predstavitvijo de-lovanja zveze zelo zadovoljni.

Različni jubilejiLeta 2005 je bila 20-letnica izhaja-

nja Sladkorne bolezni. Takrat smo jona novo oblikovali, da je bila bolj pre-gledna in berljiva. Jubileja smo sespomnili v članku z dvema nadalje-vanjema, ki ga je napisal prvi ured-nik Sladkorne bolezni prim. mag.Miha Koselj, dr. med., in nato dolgo-letni član izdajateljskega sveta inuredniškega odbora, pooblaščen zazdravstveno problematiko. Leta 2006je Zveza praznovala 50-letnico delo-vanja. Med številnimi aktivnostmismo se lotili tudi izdaje knjige z na-slovom Pol stoletja organiziranegadelovanja sladkornih bolnikov v Slo-veniji. Tudi tokrat sem prevzel ureja-nje knjige in napisal dva prispevka,večino drugih pa so napisali pred-sednik zveze Janko Kušar, podpred-sednica Vlasta Gjura Kaloper ter šte-vilni naši diabetologi.

Mejniki pri izdajanju revijeLeta 2004 je revija začela izhajati

petkrat na leto, in sicer februarja, apri-la, junija, septembra in decembra, intakšna periodika se je ohranila vse dozdaj. V letu 2005 smo bili člani izda-jateljskega in uredniškega odbora zelozagnani v želji, da bi glasilo izhajalovsak drugi mesec, to je šestkrat naleto (februarja, aprila, junija, avgu-sta, oktobra in decembra) in nam jeto tudi uspelo. Že naslednje leto smozopet prešli na pet številk, na kar jevplivala predvsem zahtevna pripravaknjige ob 50-letnici delovanja Zveze,v naslednjih letih pa se je takšna pe-riodika ohranila tudi zaradi stroškov.Stota številka je izjemen jubilej. Čezdve leti bo 30-letnica izhajanja Slad-korne bolezni. Tudi to veliko šteje.Zato zahvala vsem dosedanjim ustvar-jalcem glasila in želja zdajšnjim inprihodnjim, da nadaljujejo to kori-stno in humanitarno delo.

NeobčutljivostZaradi okvare živcev je oslabljen ali odso-ten občutek stopal za dotik, bolečino intemperaturo, kar se kaže tako, da bolnik nečuti, da ga tiščijo čevlji ali da mu je v čeveljzašel tujek, na primer kamenček. Bolnikprav tako težko oceni temperaturo vode zakopanje, zato se lahko opeče. Zaradi teneobčutljivosti lahko v nadaljevanju oslabi-jo mišice stopal, kar privede do neenakomer-ne obremenitve podplata, posledično patudi do večjega nastajanja poroženele kožena izpostavljenih predelih. Zaradi atero-skleroze je oskrba nog in stopal s krvjo slab-ša, slabša prekrvitev pa pomeni zmanjšantransport kisika, hranil in antibiotikov, karlahko povzroči odmiranje tkiva in manjšo od-pornost na infekcije. Visok krvni sladkorovira normalno celjenje ran in še posebnopri bolnikih s kroničnimi razjedami je pogostzaplet okužba.

Pravilna nega nogDiabetiki morajo skrbeti, da je koža stopalčista, suha in voljna. Stopala naj umivajo zmlačno vodo in blagim sredstvom za umiva-

nje. Po umivanju jih je treba temeljito (tudimed prsti), a nežno osušiti z mehko brisačo.Priporočljiva je uporaba posebnih vlažilnihkrem za suha stopala. Stopala naj bodo za-varovana z uporabo nogavic in čevljev, ki pamorajo biti udobni. Pred obuvanjem je tre-ba preveriti notranjost obutve, da v njej nipredmetov, ki bi lahko dražili ali poškodova-li stopalo. Prav tako je diabetikom odsveto-vano, da bi hodili bosi, saj si lahko s tem po-škodujejo noge.

Preventiva je pomembnaPribližno 15 odstotkov bolnikov s sladkornoboleznijo dobi razjedo na stopalu, a jo z upo-števanjem nasvetov medicinskega osebjalahko preprečimo. Priporočljivo je preventi-vno izvajanje transkutane elektrostimulacije,t. i. terapije TENS vsaj eno uro na dan, kardeluje protibolečinsko, poveča pretok krvi,zmanjšuje otekline in možnost nastanka raz-jed. Odkar obstajajo aparati za domačo upo-rabo, lahko terapijo TENS izvajate doma ins tem bistveno pripomorete k svojemu zdrav-ju in preprečevanju nastanka diabetičnegastopala.

Preventiva pri diabetičnem stopalu

Diabetično stopalo je resen zaplet sladkorne bolezni, skupek bolezenskih okvarna stopalu bolnika s sladkorno boleznijo, kjer lahko okvara živčevja, slabaprekrvitev in infekcija privedejo do gangrene in amputacije. Tveganje za tovrstnezaplete povečujejo poškodbe, okužbe, neustrezna nega nog in neustreznapedikura. Zato osrednje mesto pri diabetikih v tem pogledu zavzema preventiva.Vsak posameznik lahko naredi največ za svoje noge prav sam.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Oglasno sporočilo

Spoštovani diabetiki!

Predstavljamo vam novost, ki smo jo razvili v sodelovanju z diabetologi, zdravniki za žilne bolezni in nevrologi. Posebejrazvita prevodna NOGAVICA v kombinaciji z napravo TENSlajša bolečine in otekline v nogah, pospeši pretok krvi, izboljšagibljivost prstov in celjenje razjed. NOGAVICA je narejena izposebej razvite prevodne tkanine, ki omogoča prenoselektrostimulacije na celo stopalo. Protibolečinsko deluje nadva načina: blokira prenos bolečinskih signalov in sproščaendorfine, telesu lastne zaviralce bolečine. Nogavica jeuniverzalne velikosti, narejena je iz pralnega materiala.Uporabo priporočajo diabetologi, fiziatri, fizioterapevti indrugi zdravniki specialisti. Učinkovitost terapije podpirajoštevilne raziskave. Trenutno poteka raziskava v Ambulanti za diabetično stopalo UKC Ljubljana, kjer že dobivamo zelospodbudne rezultate.

Več informacij:

GSM: 041 679 681, info@bioviva.si

Ne skrbite, nobenega trika ni. Razlog zaobčutne pocenitve je, da bo Hrvaška 1. julija vstopila v Evropsko unijo. Z nje-nim vstopom se bodo cene storitev mo-bilne telefonije iz Hrvaške in na Hrva-ško znižale v skladu z uredbo EU o go-stovanju v tujih mobilnih omrežjih. Pre-nos podatkov pa bo bistveno ugodnejšizaradi spremenjenega nižjega obračun-skega takta zaračunavanja v kb (prej v100 kb).

Kaj to pomeni v praksi?Debitelovi naročniki bodo denimo za od-hodne klice iz Hrvaške plačevali 0,2928€/min (doslej 1,15 €/min), dohodni klicina Hrvaško pa bodo stali 0,0854 €/min(doslej 0,40 €/min), kar je skoraj 80 od-

stotkov manj kot doslej. Tudi poslaniSMS-i in prenos podatkov bodo občutnocenejši. Vsak SMS bo tako stal 0,0976 �(doslej 0,30 €/SMS), prenos podatkovpa le 0,549 €/MB (doslej 10,24 €/MB).

V paketu NajinD si lahko vse najlepše deliteVsa doživetja so še lepša v dvoje! Debi-tel omogoča izbranim parom, da so za-radi ugodne komunikacije med seboj šepogosteje na zvezi. NajinD je edinstvennaročniški paket za dve telefonski števil-ki, kjer se številki znotraj paketa med se-boj kličeta brezplačno. Izbranca polegtega skupaj porabljata zakupljeno količi-no minut pogovorov, sporočil SMS inprenosa podatkov.

Kako sestavite paket NajinD? Preprosto in hitro! Najprej določite nosil-no razmerje in izberete še drugo mobil-no številko, s katero želite biti v naročni-škem paru. Nato izberete količino minut,sporočil SMS in MB prenosa podatkov, kijih bosta skupaj porabljala. Zakupite lah-ko toliko enot, kolikor jih potrebujete. Pa-ket lahko sklenete brez priključne takse,uživate brez dodatnega stroška mese-čne naročnine in kličete po enotni ceni vvsa slovenska omrežja! Pohitite in izkori-stite ugodnost do 31. julija 2013. Navsa vprašanja vam bodo z veseljem od-govorili v Debitelovem klicnem centru naštevilki 041 400 100, več o ponudbi palahko preberete tudi na www.debitel.si.

Super novica za vse, ki načrtujete počitnice na Hrvaškem!Letošnji dopust se ne bo končal z zaskrbljenim pričakovanjem mesečnega računa za mobilni telefon. Na Hrvaško in iz Hrvaške boste lahko letos klicali in pisali sporočila SMS do 80 odstotkov ugodneje, podatke pa prenašali tudi za več kot 90 odstotkov ceneje. Se vam zdi prelepo, da bi bilo res?

AKTUALNO: Oglasno sporočilo

Naročniški paket SeniorD

Brez naročnine.

Enotna cena klicev v vsa slovenska omrežja.

Zakupite le tisto, kar zares porabite.

Do 31. 7. 2013 brez priključne takse za vsa nova naročniška razmerja.

Več informacij na www.debitel.si in 041 400 100

Mi smo vedno za akcijo!

Ponudba telefona velja do razprodaje zalog na vseh naročniških paketih ob vezavi za 24 mesecev. Cena vključuje DDV.

Seniorji si pri Debitelu svoj naročniški paket sestavljamo po svoje!

redna cena45€

Nokia113

Za

5 €/mesec

kličete 1 uro

v vsa

slovenska

omrežja!

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

sestsvS

vljamo po svasestočniški oj narsv

eniorji si pri DS

oje! vljamo po svvljamo po svoje! etakpočniški

elu ebiteniorji si pri D

C

M

Y

CM

vljamo po sv

kiaoN

e.abites pores porabitar zarar zares pork, oe le tistZakupit

ežja.a omrenskvvsa slov licev Enotna cena k

očnine.ez narez naročnine.Br

oje! vljamo po sv

MY

CY

CMY

K

www

€45edna cenar

131kiaoN

azmerja.ra očniška narvvsa no

za akseljučne tprikpriključne tez br3 10. 2o 31. 7o 31. 7. 2D

001 400 104in el.sidebit.wwwmacij na oreč infVVeč inf

b voonudbP

ljučuje DD. Cena vk4 mesecevvi za 2ezab vodaje zalog na vseh azprelja do rvona elefa tonudb

.Vljučuje DDetih akočniških pnarodaje zalog na vseh

Vprašanja, ki v društvihdobijo svoje odgovore

100. ŠTEVILKA: Jelka Zaletel, diabetologinja, predsednicaDiabetološkega združenja Slovenije

Naročniški paket SeniorD

Brez naročnine.

Enotna cena klicev v vsa slovenska omrežja.

Zakupite le tisto, kar zares porabite.

Do 31. 7. 2013 brez priključne takse za vsa nova naročniška razmerja.

Več informacij na www.debitel.si in 041 400 100

Mi smo vedno za akcijo!

Ponudba telefona velja do razprodaje zalog na vseh naročniških paketih ob vezavi za 24 mesecev. Cena vključuje DDV.

Seniorji si pri Debitelu svoj naročniški paket sestavljamo po svoje!

redna cena45€

Nokia113

Za

5 €/mesec

kličete 1 uro

v vsa

slovenska

omrežja!

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

sestsvS

vljamo po svasestočniški oj narsv

eniorji si pri DS

etakpočniški elu ebiteniorji si pri D

C

M

Y

CM

vljamo po sv

kiaoN

e.k, oe le tistZakupit

ežja.a omrenskvvsa slov licev Enotna cena k

Br

MY

CY

CMY

K

www

€

edna cenar

131kiaoN

azmerja.ra očniška narvvsa no

za akseez br3 10D

001 400 104in el.sidebit.wwwmacij na or

b voonudbP

ljučuje DD. Cena vk4 mesecevvi za 2ezab vodaje zalog na vseh azprelja do rvona elefa tonudb

.Vljučuje DDetih akočniških pnarodaje zalog na vseh

Artur je zbolel pred nekaj leti. Tak“svojeglav” bolnik je bil, ni znal “ubo-gati”, ni si meril krvnega sladkorja ino zdravilih je imel svojo teorijo. Z ve-liko tenkočutne pozornosti je začelpobliže spoznavati sladkorno bole-zen, dokler ni bolezen postala njego-va, on pa zmagovalec – pretekel je

maraton, in to z dobrim časom, kot pred odkritjem bo-lezni. Miha je zbolel za praznike predlani. Glede nakrvni sladkor ob odkritju in odzivnost na zdravila je nasvoji koži spoznal zdravljenje z različnimi vrstami tabletin inzulinom. Veliko sva se pogovarjala, veliko je spraše-val. Zdelo se je, da je s sladkorno boleznijo zelo hitrozaživel svoje vsakdanje življenje, le da živi bolj zdravo,kakor pravi sam. Tudi on ima svoje osebno zmagoslavje– varno se je nekajkrat potapljal.

Artur in Miha sta se srečala. Dogovorjeno je bilo, da se bomopogovarjali o sladkorni bolezni. Po kratkem molku je prvi spre-govoril Miha: »Ej, Artur, vse razumem, ampak tako sem pogre-šal nekoga, s katerim bi se o sladkorni zares pogovoril, ki bi resrazumel, kaj pomeni živeti s to boleznijo, tako sem pogrešal ne-koga takšnega, kot si ti ... Se lahko kdaj slišiva?« Razvoj medi-cine je v zadnjem stoletju delal velikanske korake. Pristop k bol-niku postaja čedalje bolj oseben, razumevanje njegovih potrebje del zdravljenja in edukacija zajema različna življenjska po-dročja. Novi načini uporabe zdravil, nove substance, možnostiza meritve krvnega sladkorja, pa tehnične naprave za dovaja-nje inzulina ... Pa dobri načini za zgodnje odkrivanje kroničnihzapletov sladkorne bolezni, pa zdravljenje krvnega tlaka in mo-tene presnove maščob ... Vse to bolniki potrebujete. Napredekmedicine pa dobre zdravnike in medicinske sestre.

Bralci potrebujete drug drugegaNe moremo pa vam dati vsega, kar vam olajša življenje s slad-

korno boleznijo. Mešanica strokovnosti in človeške topline na-redita pregled v ambulanti prijetnejši. Vendar te minute ne mo-rejo zagotoviti varnega socialnega okolja.

Dragi bralci Sladkorne bolezni, potrebujete drug drugega.Zveza lahko spremlja vaše potrebe in skupaj s stroko pripravi

oblike delovanja, ki bodo vam pri roki. Zahteven, a privlačen pro-jekt je vzpostavljanje usposabljanja laičnih svetovalcev in sple-tanje njihove mreže. To so ljudje brez zdravstvene izobrazbe, kine segajo na strokovno področje sladkorne bolezni, temveč sose sposobni odzvati na človeške potrebe posameznih bolnikov.

Vas zanima? Pridružite se!Končala bom s tretjim bolnikom. V ambulanto je prikorakal po-

končno. Gromek glas, visokorasla postava, odrezava vprašanja,prebadajoče oči. Sladkorno bolezen ima dvajset, trideset let ...

Skupaj z medicinsko sestro edukatorko sva mu odgovorili naveliko vprašanj. Pravi, da zdaj razume več. Kateri od vas, ki pazares imate sladkorno bolezen, bi se bil pripravljen srečati z njim?

foto

: B. B

.

Gledano evolucijsko nam je v enem stoletju uspelo podaljšati ži-vljenjsko dobo za več desetletij. Če želimo, da naše telo ostane čilov poznih letih, moramo zanj dobro skrbeti. Skrb za zdravje smo po-ložili bodočim mamam v zibelko. Še predno zanosijo, dobijo navo-dila, kako se hraniti, gibati, živeti, da bo otrok imel dobro izhodiš-če za življenje. Danes rojeni otroci so večinoma dojeni, kar je zago-tovo najboljša dota. Za malčke in otroke skrbijo »bolj ali manj oza-veščeni« starši, zdravi vrtci in zdrave, ekošole. Predavanja o zdra-vem načinu življenja se vrstijo ves čas odraščanja, vse tja do prveslužbe, ko si človek ustvari družino. Pred kratkim sem prebrala enood definicij starševstva: »To je obdobje, ko je človek zmožen potis-niti svoje potrebe na drugo mesto, potrebe otroka pa na prvo.« Žalpodobno želijo od nas v službah, tu so še potrebe partnerja itn. Obrazličnih oblikah edukacije žal prepogosto opazujemo, kako se člo-vek več desetletij samo razdaja. Ljubezen do samega sebe, predvsemdo svojega telesa, je nekaj, česar se nismo naučili. Z nami je podob-no kot z avtomobilom. Če za novega lepo skrbimo, varno vozimo,ga redno servisiramo, nam bo dolgo v veselje.

Moral sem zboleti, da sem se naučil zdravo živetiTakole ironično je spregovoril eden naših ambulantnih oskrbovan-

cev. Sladkorna bolezen je poleg bremena lahko tudi veselje. Vese-lje po navadi pride takrat, ko ste sposobni svojo bolezen »obvlada-ti«, v edukaciji takemu obvladovanju pravimo opolnomočenje in jecilj edukacije in oskrbe sladkorne bolezni na splošno. Opolnomo-čenost je stanje, ko ste s svojo boleznijo v prijateljskih odnosih, neravno, da vam je všeč, pomembno je, da jo sprejemate. Če želite, daste vodja vi in ne vaša bolezen, morate o bolezni veliko vedeti. Naj-boljši vir sta vaš zdravnik in edukator... Posebno pomembno je, daste na tekočem z najnovejšimi informacijami. Tako kot se spremi-nja način zdravljenja, se spreminjajo nasveti glede prehrane, giba-nja, samokontrole in samovodenja. Edukacije se udeležite vsaj en-krat na leto. Znanje in izkušnje vas bodo pripeljali do tistega, karnaj bi bil naš skupni cilj – opolnomočenje. Nekaterim je to že uspe-lo in pred vami nam je včasih nerodno, saj znate s svojimi izkušnja-mi in posluhom za svoje telo bolezen bolje voditi kot mi – strokov-

12 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Znanstveno je dokazano, da vnetna parodontalna bolezenvpliva na razvoj sistemskih bolezni, kot so bolezni srca in oži-lja, kronično obstruktivno obolenje pljuč ter slabšo presno-vno urejenost sladkornih bolnikov. Povzroči lahko tudi pre-zgodnje rojstvo otroka.

Čeprav sta sladkorna bolezen in parodontalna bolezen ponastanku in poteku zelo različni, pa je danes znanstveno inklinično dokazano, da med njima velja dvosmerna poveza-va. Sladkorna bolezen vpliva na parodontalno zdravje, pravtako pa parodontalna bolezen vpliva na klinično sliko, vča-sih celo na razvoj in potek sladkorne bolezni.

Pogostejša pri diabetikihZnanstvene objave potrjujejo, da je parodontalna bolezen

pri sladkornih bolnikih pogostejša. Sladkorni bolniki imajo3- do 4-krat večjo tveganje za razvoj parodontalne bolezni inkar 15-krat večjo verjetnost, da bodo izgubili vse svoj zobe

kot tisti, ki imajo zdrave dlesni. Poleg tega parodontalna bo-lezen pri sladkornih bolnikih napreduje veliko hitreje kot pritistih, ki imajo zdravo presnovo sladkorja. Čedalje več razi-skav tudi dokazuje, da parodontalna bolezen povečuje ver-jetnost za razvoj sladkorne bolezni. Več kot 90 odstotkov ti-stih, ki imajo vneta obzobna tkiva, ima tudi povečano tvega-nje za razvoj diabetesa. Ne moremo trditi z gotovostjo, da pa-rodontalna bolezen neposredno povzroča sladkorno bole-zen, vsekakor pa pospeši njen nastanek.

Ne zanemarimo ustnega zdravjaZobozdravnik je lahko prvi, ki pri pacientu ugotovi pojav-

nost ne le parodontalne, temveč tudi potencialne sladkornebolezni. Iskati morajo sistemske znake pri pacientih in usmer-jati svojo pozornost ne samo na zdravje zob, kot je to v na-vadi, temveč se morajo poglobiti v zdravstveno stanje celot-ne ustne votline. Nekatere raziskave so pokazale, da bo med

Parodontalna bolezen in diabetes

Znanost je v zadnjih dvajsetih letih dosegla velik napredek v razumevanju parodontalne bolezni. Vnetje obzobnihtkiv je kronična vnetna bolezen, ki se kaže v propadanju podpornih struktur zoba – dlesni, epitelijskega pripoja inkosti. Povzročata jo okužba z bakterijami in vnetni odziv našega telesa na te bakterije. V Sloveniji ima eno od oblikparodontalne bolezni več kot 80 odstotkov ljudi.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Ustna higiena

® Dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med., in Matej Pirtovšek, dr. dent. med.

EDUKOTIČEK

Opolnomočenje ali “sam svoj zdravnik”»Slabo vreme, premrzlo je za ta letni čas!« smo konec junija komentirali vreme. Drugi oziroma večinanas tarna: pa slaba politika na splošno, slabo zdravstvo, šolstvo, onesnaženost okolja, slaba hrana, vsese draži in ni videti konca, vse vidimo slabo! Kadar govorim s kom, ki se je rodil v zgodnjih letihprejšnjega stoletja, si vedno znova potrdim, da vendarle ni vse tako slabo. Človek ima v zadnjih stoletjihveliko več. Pa tudi dlje živimo! Smo se v zadnjih 150 letih naučili, kako živeti od 50. do 100. leta?

® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

foto

: B. B

.

Sladkorna bolezen 13JULIJ 2013

tisoč pacienti v zobozdravstveni ordinaciji kar 50–70 sladkor-nih bolnikov, nadaljnjih 140 pa jih bo imelo t. i. preddiabeti-čno stanje. Parodontalna okužba oziroma bolezen povečujemožnost zapletov, ki spremljajo sladkorno bolezen. To sobolezenska stanja, ki nastanejo zaradi slabe kontrole krvne-ga sladkorja. Na zaplete, kot so retinopatija, nefropatija, slab-še celjenje ran, kardiovaskularni in možganski zapleti, selahko ugodno vpliva z zdravljenjem in preprečevanjem paro-dontalne bolezni. Zdrava obzobna tkiva pomenijo kar štiri-krat manjše tveganje zapletov, ki po navadi spremljajo poteksladkorne bolezni.

Nosečniška sladkorna bolezen (gestacijski diabetes)

Parodontalna bolezen ima pomembno vlogo tudi pri raz-voju gestacijskega diabetesa. Ženske s parodontalno bolezni-jo imajo namreč več možnosti, da bodo med nosečnostjorazvile t. i. nosečniško sladkorno. Obstaja tudi neposrednapovezava med parodontalno boleznijo in nizko porodno težonovorojenčka oziroma prezgodnjim porodom.

Sladkornim bolnikom za boljšo kontrolo krvnega sladkorja pri-poročamo:

• primerno dieto: izogibanje hrani, ki ima visok glikemični in-deks,

• redne kontrolne preglede pri zobozdravniku in ustnem hi-gieniku na vsake tri mesece; na pregled pojdite zgodaj zju-

traj, po zaužitem jutranjem obroku; priporočljiva sta takojš-nje zdravljenje vnetja obzobnih tkiv in kontrola okužbe,

• redne meritve HbA1c (merjenje ravni glukoze v krvi),

• meritve obzobnih žepov; enkrat na leto po 60. letu in enkratna vsakih pet let za mlajše od 60 let,

• dodatno podporo s prehranskimi dopolnili,

• redno gibanje,

• primerno hidracijo (pitje zadostne količine tekočine, najbo-lje čiste vode),

• ohranjanje “dobrih” bakterij v ustih ter redno in temeljitoustno higieno.

Z leti se namreč sestava bakterijske flore ust spreminja. Vslini imamo čedalje manj bakterij, ki nas varujejo pred nastan-kom parodontalne bolezni. Tako se laže razmnožujejo “sla-be” bakterije, ki vdrejo v naš krvni obtok prek obzobnih tkiv,ki so jih vnele. Slabe bakterije s svojimi proizvodi uničujejomišične celice v telesu, ki tako postanejo manj dovzetne zainzulin. Tako sladkor ne more vstopiti v mišične celice in sezačne kopičiti v krvi (hiperglikemija).

Ob prvih spremembah k zobozdravniku

Pomembno je, da bolezenske spremembe v ustih odkrije-te čim prej. Najpogostejši simptomi so krvavitev ob ščetka-nju ali nitkanju, majavost zob, boleča dlesen, odmik dlesniin posledično daljši zobje, občutljivost zob ter neprijeten za-dah. Zdrava dlesen je rožnate in nikoli rdeče vijoličaste bar-ve, pri čiščenju pa nikoli ne zakrvavi. To naj bo vodilo, ki vasbo spremljalo pri vsakem čiščenju zob.

no, doklerverjamemo v zobno miško.

Izpadanje zob v zrelej

bolj problemati

Izpadanje zob v zrelejših letih je veliko

bolj problemati

arPIzpadanje zob...

talna bolezadonIzpadanje zob... srčni infarkt... mo

bolj problemati

Izpadanje zob... Obiščite nas na izvedite ve

Izpadanje zob... srčni infarkt... moite nas na Nazorjevi ulici 5

izvedite več o tihem ubijalcu. Vse informacije tudi na v Ljubljani ali pa nas pokli

o tihem ubijalcu. Vse informacije tudi na v Ljubljani ali pa nas pokličite na telefonsko

info@ustna-medicina.com

.ustna-medicina.cwww

ite na telefonsko številko 01 23 23 235info@ustna-medicina.com.

.ustna-medicina.c

01 23 23 235 in

om.ustna-medicina.c

V poletnih mesecih brezplaStrokovnjak za ustno zdravje opozarja:

V poletnih mesecih brezplaStrokovnjak za ustno zdravje opozarja:

V poletnih mesecih brezplačna računalnišin pouk o sodobni ustni higieni.

w w

Strokovnjak za ustno zdravje opozarja: ška diagnostika parodontalne bolezni

in pouk o sodobni ustni higieni.

stnaMom/U.cebook.facww

ka diagnostika parodontalne bolezni

edicinastnaM

njaki. Ravno to je cilj vsakega učitelja – da ga učenec preraste. Skupaj s svojim zdravstvenim timom iščete prave odgovore, iz-

kušnje nesebično delite svojim znancem sladkornim bolnikom.Grobo gledano je to slalom med krvnim sladkorjem in dejanji, nakatera lahko vplivate. Opolnomočeni ste takrat, ko se znate v vsa-kem trenutku življenja odzvati v prid svojega zdravja. Zelo po-membno je, da veste, kakšen je vaš cilj! Prepogosto se dogaja, daljudje s sladkorno boleznijo ne vedo, kakšen krvni sladkor bi bil za-nje ustrezen. Zdravstveni tim vsakomur posebej skupaj z vami do-loči cilj, ki ga lahko dosežete. Kar velja za vašega soseda, ni nujnotudi vaš cilj. Opolnomočenje pa ni zgolj težnja po dobrih rezulta-tih, ustreznem krvnem sladkorju in glikiranem hemoglobinu.

Opolnomočen bolnik predvsem bolj kakovostno živi, zanj bese-da “prekršek” ni nujno slaba. Prekrški so lahko tudi dobri, saj so si-nonim za druženje, veselje in sproščenost. Kadar ste sproščeni, pani razloga za stres. Pridobite si moč z vodenjem sladkorne bolezni.

Opolnomočenje pomeni:• Pridobivanje občutka, da je oseba sposobna odločati o svo-

jem življenju.• Podpora, da svoje odločitve uresniči v vsakdanjem življenju.• Podpora, da se človek odloči tako, kot sam misli, da je zanj

najbolj prav.• Spoznavanje družbenih in osebnih ovir.• Spoznavanje in razumevanje družbeno ustvarjenih struk-

turnih diskriminacij.• Povečanje vpliva v svojem življenju.• Krepitev občutkov samozavesti, da posameznik začne upo-

rabljati moč, ki jo ima (Zaviršek, Zorn, Videmšek, 2002)

14 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Od načrtovanih osmih vsebinskih sklo-pov v Termah Krka vsa ta leta izvajamoedukacijske delavnice na naslednjih po-dročjih: samovodenje sladkorne bolezni,načela in praksa zdrave prehrane za dia-betike, telesna aktivnost in diabetes, vŠmarjeških Toplicah pa tudi preprečevanjekroničnih zapletov sladkorne bolezni inpsihosocialno breme diabetesa. Vsebinadelavnic je pripravljena za tri temeljne cilj-ne skupine: na novo odkrite diabetike tipa2, diabetike tipa 2 na prehodu na inzulinter mlade diabetike tipa 1.

Skrbno pripravljeni programiKljub vnaprej pripravljeni strokovni pod-

lagi programov za vsako posamezno dru-štvo pripravimo poseben in podrobnejeopisan tedenski program. V njem upošte-vamo aktivnosti, ki jih društva opravljajomed letom v svojem rednem programu injih želijo med bivanjem pri nas nadgradi-ti: nekatera namenjajo več pozornosti sa-movodenju, druga telesni aktivnosti, šte-vilna v program bivanja pri nas vključuje-jo tudi vsebine, ki jih izvajajo njihovi do-mači diabetologi. Za izvedbo programa sov vsakem zdravilišču določene tri osebe:organizator programa, ki je praviloma tudiizvajalec telesnih aktivnosti, medicinskasestra in hotelski gostitelj. Skupaj poskr-bijo, da je program ne samo koristen zazdravje in vsebinsko pester, temveč tudi,da ne zmanjka razvedrilnih vsebin. Našisodelavci, ki imajo na skrbi skupine dia-betikov – Brane Bon, Barbara Šmon, JaniKramar, Janez Kolarič, pa Samo Gotenc inTomi Perinčič – so poznani po vsej Slove-niji in tudi zaradi številnih pohval diabe-tikov praviloma med največkrat pohvalje-nimi sodelavci v Termah Krka. Vsebinodelavnic po posameznih temah smo vsa taleta prilagajali aktualnim strokovnim izho-diščem, leta 2010 smo ga uskladili tudi zzahtevami Nacionalnega programa za ob-

vladovanje sladkorne bolezni. Posebnopozornost namenjamo sodobnim pristo-pom pri izvedbi predpisanih vsebin. Na-mesto klasičnih predavanj pripravljamoučne delavnice, veliko je izmenjave oseb-nih izkušenj, praktičnega preizkušanjanovih oblik vadbe, osebnega svetovanjain drugih oblik aktivnega učenja.

Zdrava prehranaOsrednjo pozornost smo vsa ta leta na-

menjali zdravi prehrani. Razvili smo učnedelavnice, ki vključujejo učenje sestavednevnih jedilnikov, praktično kuhanje inizračune vrednosti jedilnikov. V zadnjemčasu v program vključujemo delo prehran-ske svetovalke, kjer so najpogostejše temeizbor jedi med ponujenimi jedilniki in pro-blemi, povezani s previsoko telesno težo.Priporočene jedi za diabetike posebej ozna-čujemo, diabetikom je na voljo tudi izra-čun njihovih prehranskih vrednosti. Obvsem tem pa je za nas pomembno vodilo,da mora biti zdrava prehrana tudi vrhun-ska kulinarika ter postrežena na prime-ren način. Diabetiki so kljub drugačnimvsebinskim poudarkom pri nas posebejdobrodošli gostje v hotelu, pretežni delprograma si plačujejo sami in morajo bitiz našimi storitvami zadovoljni.

GibanjeDruga osrednja tema je telesna aktiv-

nost in diabetes. Vsak udeleženec progra-ma ima vsak dan na izbiro vsaj pet razli-čnih oblik vadbe: od strokovno vodene hi-drogimnastike, kardiovadbe s trenerjemna napravah za fitnes, nordijske hoje, re-kreacijskega plavanja in vodne aerobike.Pri izvedbi teh aktivnosti se prilagajamozmogljivostim udeležencev. Telesno aktiv-nejši gostje imajo na voljo bogato ponud-bo iz dnevnih vsebin vadbe, ki so bodisivodene bodisi individualne. Posebej paposkrbimo, da imajo tudi starejši diabeti-

ki njim prilagojeno vadbo – lažje spreho-de in posebne oblike vadbe v telovadnici.

Trenirano srce zmore večTako prehrana kot tudi telesna aktiv-

nost sta pomembni vsebini osrednje temenaših programov – srčnožilni ogroženostisladkornih bolnikov. Lani smo skupaj z na-šim matičnim podjetjem Krko, d. d., zago-tovili diabetikom sklop storitev za ocenoogroženosti srčnožilne bolezni in ocenoprisotnosti metabolnega sindroma. Letoso tem poteka posebna akcija z naslovomTrenirano srce zmore več, ki opozarja napomen telesne aktivnosti pri diabetikih,obenem pa omogoča osebno svetovanje opriporočenih srčnih frekvencah in obli-kah vadbe (na podlagi obremenitvenih te-stiranj).

Naši nadaljnji ciljiAmbicij za nadaljnji strokovni razvoj

programov za diabetike nam ne zmanjka.Trenutno je v analizi raziskava o vplivudiete, obogatene z antioksidanti, na kla-sične dejavnike tveganja za nastaneksrčnožilnih bolezni, v katero so bili vklju-čeni tudi naši gostje – diabetiki. Svojeprograme bomo čedalje bolj individuali-zirali – še več bo osebnega svetovanja inindividualno načrtovane prehrane z na-tančno določenimi jedilniki z makrohra-nili ter prilagojeno energetsko vrednost-jo. Zavedamo se čedalje slabših razmer prizagotavljanju sredstev za te programe –pri pridobivanju javnih sredstev za dopla-čila iz društev in pri samoplačniškem pri-spevku vsakega posameznika. Programiza društva diabetikov so izvedeni pod po-sebnimi, cenovno čim ugodnejšimi pogo-ji. Kljub temu pa vztrajamo, da morajo bitivsebinsko bogati, saj smo trdno prepriča-ni, da sta ravno vsebina in nenehen raz-voj teh programov naša največja konku-renčna prednost.

Petnajst let sodelovanja z društvi diabetikov

Terme Krka tesno sodelujejo s slovenskimi društvi diabetikov od leta 1998, ko nas je združila pobuda zaustanovitev Edukacijskega centra za diabetike. Zgledovali smo se po znanih centrih, kot sta Steno diabetes centerna Danskem in Tampere na Finskem. Ta projekt žal ni bil uresničen, so pa bili postavljeni temelji za vsebinoprogramov na ključnih temah in definirane ključne ciljne skupine. K nam so začele prihajati prve skupine iz društevLjubljana, Kranj, Slovenj Gradec in še nekaterih, ki so tudi že sama v svoje programe t. i. termalnega okrevanjavključevala edukacijske vsebine. Vsebinsko bogatejši so bili zelo dobro sprejeti in v vseh teh letih se pri nas zvrstiod 20 do 25 skupin diabetikov na leto, skupaj je bilo na teh programih že okoli 10.000 gostov.

AKTUALNO: Terme Krka

® Alenka Babič

Odkar je pred več kot 55 leti drobnadeklica prišla na Pediatrično kliniko vketoacidozi in začela zdravljenje z in-zulinom, se je marsikaj spremenilo.Danes je samoumevno, da zjutraj naj-prej primeš v roke merilnik krvnegasladkorja in izmeriš krvni sladkor. Po-tem sledi zajtrk s koščkom črnega kru-ha, sirnim namazom in kuhanim pršu-tom, poleg poješ nekaj jagod in popi-ješ skodelico čaja. S pritiskom na gumbčrpalke odmeriš pravo količino inzuli-na in se pripraviš za odhod. Na poti všolo ali službo morda pogled na za-slon črpalke razkrije, ali senzor mordaopozarja, da sladkor prehitro raste, karbi zahtevalo še en manjši odmerek in-zulina, v službi med odmorom s prija-telji odhitiš na kavo, pogled na senzorkaže, da je vse v redu, in 0,3 E bo za-doščalo za stabilen sladkor po kavi zmlekom. Ob kosilu razmišljaš, kaj je navrsti popoldne, morda tek po spreha-jalni poti, kolesarjenje v Kamniško Bi-strico in nazaj, obisk pri mami ali spre-hod z družino. Danes so takšne odlo-čitve preprostejše.

Pred petdesetimi leti ni bilo preprosto

Takrat je pacient dobil eno injekcijokristalnega inzulina, morda dve. Učinekinzulina je bil nepredvidljiv, pogosteso bile hude hipoglikemije ali pa visoksladkor, ki je pripeljal do pogostega uri-niranja, žeje in velikokrat do hospitali-zacije. Hrana je bila strogo odmerjena

in je komaj zadoščala za vsakodnevnepotrebe, šport prepovedan in misliusmerjene v vsak dan posebej. Edinamožnost, da je družina preverila, kaj sedogaja, je bilo prekuhavanje inzulina zBenediktovim reagentom, preverjanjeketonov s tabletami clinitest in postop-no s tem tudi možnost, da so otroku alimladostniku domači vsaj minimalnoprilagajali odmerke inzulina. Prekuha-vanje brizgalk, le dve igli za inzulin naleto. Kakšne počitnice na Tajskem, šeodhod na Mali Lošinj je bil prava pusto-lovščina s kopanjem zemljank za inzu-lin in strahom, kaj bo, če se brizgalkazdrobi. In kje je bil še prvi merilniksladkorja, kje analogi in mehanski injek-torji, kje sanje o črpalki in senzorjih,mirnejšem življenju in morda celo za-prti zanki.

16 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

® Doc. dr. Nataša Bratina, dr. med.

Čestitamo vam!Diagnoza je dokončna, prvi dan v bolnišnici se v mislivtihotapi zavest – za vedno, in kaj to pomeni? Za nekatere morda pet let, za druge deset let, spet zatretje trideset ali štirideset, a med vami je veliko takih,

ki s sladkorno boleznijo živijo že 50 let in več.

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Nagrada za dobro vodeno sladkorno bolezenZato smo se odločili, da kot Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami izre-čemo priznanje vsem, ki s sladkorno boleznijo živite že petdeset let in več, ki ste doži-veli vse te spremembe, vzpone in padce, morda kdaj tudi obupali, a vendarle zbralimoč in stopili še korak naprej. Izdelali smo posebno plaketo za več kot 50 let življenjaz diabetesom in dodali medaljo, ki jo lahko prejme vsak od vas. Podeljevali jih bomoenkrat na leto, na letnem srečanju družin, v katerih ima družinski član sladkorno bo-lezen tipa 1. Želeli bi le, da se za to prav posebno priznanje prijavite s prijavnico, ki jodobite na Pediatrični kliniki UKc Ljubljana. Prosimo tudi, da v nekaj besedah opišetesvojo življenjsko pot, tako, da vas bomo ob podelitvi priznanja lahko tudi predstavili.Prvi dve plaketi sta že podeljeni, dvema prav posebnima človekoma, gospe, nekoč de-klici, ki je na naši kliniki imela kartoteko številka ena, in gospodu, ki življenja brez slad-korne bolezni ne pozna, saj se je z inzulinom začel zdraviti že v prvih dneh življenja.Njuni zgodbi si lahko v reviji Sladkorna tudi preberete; želimo si, da bi bili za vse vasspodbuda in cilj, ki je dosegljiv. Upamo, da vidite razliko med danes in več desetletjinazaj ter si rečete: »Če je šlo takrat, bo šlo tudi danes, in to veliko laže!«

Rodila sem se v vasici Vrabče. V osno-vno šolo sem hodila v 14 kilometrov od-daljeno Sežano. Pred toliko leti je bila die-ta zelo stroga. S seboj sem nosila koša-rico in v njej malico.

Pol litra mleka, jabolko in rezinicokruha. To je bila moja malica, vsakdan. V košarici pa zato, da se ne bi ste-

klenica z mlekom razbila. Nikoli ni-sem bila sita. Doma je mama peklakruh v krušni peči. V roko sem vzelahlebec kruha in rekla: »Mama, pojed-la bi cel hlebec.« Obe sva se ob kruhurazjokali. Ko pomislim petdeset let na-zaj, sem nase ponosna, da sem bilatako močna in vztrajna ob taki dieti. Da-

nes se mi vse to vrača. Nimam večjihposledic diabetesa. Niti na laser mi dozdaj ni bilo treba.

Prihod v LjubljanoZdravila sem se na Primorskem, in to

kar pri osebnem zdravniku v Vipavi. Poenem letu me je šolski zdravnik napotilv Ljubljano na Pediatrično kliniko. Tamsta bila moja prva diabetologa prof. Ma-tajc in dr. Brusova. Bila sta nam kot očein mati. Kajti takrat smo morali ostati vbolnišnici že ob pozitivnem acetonu.Ko so mi rekli, da lahko jem vse razensladkorja, sem mislila, da se mi je neboodprlo. Pred tem sem lahko jedla le to,kar sem imela napisano.

Po končani osnovni šoli sem si zelo že-lela v šolo za medicinsko sestro. Ker sta

Božena Peljhan:

Vedrina kljub 53 letomdiabetesaZbolela sem, ko sem bila stara enajst let. Mama me je vo-zila od zdravnika do zdravnika, preden so ugotovili, daimam sladkorno. Bili smo kmečki zavarovanci, bolnišnico

in inzulin smo morali plačevati.

Sladkorna bolezen 17JULIJ 2013

Spominjam se, da sem bila majhna,drobna deklica, nikoli lačna, ampaksamo hudo žejna. Mama me je večkratpeljala k zdravniku, ki je ugotavljal, daimam gliste, da sem izbirčna in razva-jena. Po nasvetu neke mamine prijate-ljice sva z mamo odšli po pomoč k zdrav-niku v Ljubljano. Po srečnem naključjusva prišli do dr. Tavčarjeve, ki je imelaordinacijo na Bregu. Po pogovoru in pre-gledu nama je povedala, da imam slad-korno bolezen, in naju napotila na Pe-diatrično kliniko. Ob sprejemu sem ime-la zelo visok krvni sladkor, v današnjihenotah več kot 55 mmol/l. Seveda so mina oddelku nastavili najprej infuzijo,potem pa sem začela prejemati kristal-ni inzulin in protamin cink inzulin en-krat na dan. V bolnišnici sem preživelašest tednov. Čeprav sem imela hudo do-

motožje, imam na bivanje v bolnišnicilepe spomine. Vsi so bili tako prijazni inže takrat je bila tam tudi bolnišničnašola, kjer sem obiskovala 1. razred. Po-tem sem se zdravila ambulantno in več-krat seveda pristala tudi v bolnišnici.Bilo je težko, dokler se nisem navadilaživljenja s to boleznijo, zame in za mojestarše. Navaditi sem se morala dajati sisama inzulin in paziti pri prehrani, sajje takrat veljala stroga dieta in smo vsohrano morali tehtati. Z govejimi inzuli-ni sem se zdravila prvih petnajst let. En-krat na dan sem prejemala kombinaci-jo kristalnega in protamin cink inzulina.Odmerke inzulina je določal zdravnik obpregledu v diabetološki ambulanti naPediatrični kliniki, kamor sem prihaja-la na dva do štiri tedne, to je bilo odvi-sno od urejenosti bolezni.

Samokontrola danes povsem preprosta

Samokontrolo sem začela izvajati, kosem bila stara 17 let. Uporabljali smoBenediktov reagent za določanje kon-centracije sladkorja v urinu in prašekza določanje ketonov v urinu. Kdo bi sitakrat mislil, da si bomo nekoč lahkoizmerili glukozo v krvi z merilnikom zamerjenje sladkorja že v petih sekundahin da bo za določitev ketonov dovoljsamo pomočiti testni listič v urin! Z letiso se spreminjali tudi inzulini in dajanjele-teh. Danes je vse veliko bolj prepro-sto in lažje. Veliko diabetikov danes upo-rablja tudi inzulinske črpalke, vendarsama še vedno vztrajam pri peresniku insem zadovoljna.

Spremljajoča bolezenKo sem bila stara 46 let, so mi zdrav-

niki ugotovili tudi celiakijo. Že od nekdajso se mi po ustni sluznici pogosto poja-vljale afte, na kar ni bil nihče posebnopozoren. Pozneje se je pojavila tudi sla-bokrvnost. Ker je bilo zdravljenje s ta-bletami železa neučinkovito, so zdrav-niki posumili na celiakijo, ki so jo pre-iskave potrdile. Zdaj imam brezgluten-sko dieto in nimam posebnih težav.

Ustvarjanje družinePo končani administrativni šoli sem

kmalu dobila službo in se redno zapo-slila. Spoznala sem tudi svojega bodo-čega moža, se poročila in zanosila. Brezvečjih zapletov sem s carskim rezom pri

Marija – Mirica Dajčman:

Šestinpetdeset let življenjas sladkorno boleznijoDevetega novembra lani je minilo že 56 let, odkar so mi naPediatrični kliniki v Ljubljani ugotovili sladkorno bolezentipa 1. Stara sem bila šest let. Do svojega štiridesetega leta

starosti sem se zdravila na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni Pediatrične klinike na Vrazovem trgu v Ljubljani. Še danesimam na to kliniko in na osebje tega oddelka, ki je delalo takrat, in na te, ki de-lajo še danes, prisrčne in lepe spomine. Od leta 1990 pa hodim na kontrolnepreglede v diabetološko ambulanto za odrasle, ki se je pred kratkim preselilas Poliklinike v staro stavbo pediatrije na Vrazovem trgu, in zopet sem tam, kjersem začela. Tudi to je bil zame kar nekakšen stres, a hkrati dober občutek, sajje bil to vsa leta kot moj drugi dom, in spomini so se mi vrnili prav na začetek.

bili že dve starejši sestri v šoli, nibilo mogoče še mene vzdrževa-ti, zato sem se morala čim prejzaposliti. Zaposlila sem se kotpriučena šivilja in delala doupokojitve.

Od prekuhanih igel do inzulinske črpalke

Tudi jaz sem še iz tiste generacije, kosmo morali vsak dan prekuhavati igle inbrizgo. Igle so bile zelo debele. Enkratna leto smo dobili tri igle in eno brizgo.Zdaj sem že tri leta na črpalki in sem znjo zelo zadovoljna.

Petdeset let pogumaZelo rada hodim v gore. Sem že več kot

štirideset let članica planinskega dru-

štva Vipava. Bila sem na vsehgorah v Sloveniji, tudi naTriglavu, in to pred tride-setimi leti. Takrat še ni-smo imeli merilnikov zakrvni sladkor. Še vedno

grem vsako leto na taborje-nje s planinci. Zdaj gredo z

menoj mož in dve vnukinji. Z mo-žem že dvanajst let pleševa pri folklor-ni skupini Vipava. Sladkorna mi ni bilanikoli za nobeno stvar ovira. Včasih sepošalim, da sem se rodila malo prezgo-daj. Dobila sem priznanje za 50 let po-guma in vztrajnosti pri življenju s slad-korno boleznijo. Hvala sestri Marini indrugim za to priznanje.

Kljub temu strah zbujajočemu zbada-nju s klasičnimi brizgami in iglami sembil deležen še enega pozitivnega dej-stva. Zdravil sem se na Pediatrični klini-ki v Ljubljani, pod kontrolo takrat sve-tovno priznanih zdravnikov na področ-ju sladkorne bolezni pri otrocih. Pove-dati moram, da sta pri njih vladala redin disciplina. To pa je še danes in botudi v prihodnje izjemno pomembnopri zdravljenju “sladkorcev”.

Samokontrola in izobraževanjePoudarek je bil predvsem na poznava-

nju in samokontroli. Tudi danes ni ničdrugače, le da tudi krajevna društva na-menjajo temu več pozornosti. Gledanoiz današnje perspektive so bile te samo-kontrole, poučevanje o takrat še imeno-vani “diabetični dieti”, pregledovanjenaših dnevnikov o kontroliranju slad-korja v urinu ter splošna navodila zaboljše počutje – sejanje zlatega seme-na! Imeli smo tudi svoje glasilo z ime-nom Sladkorčki. Vsi smo ga radi prebi-rali. Vanj nismo o svojih dogodivščinahin izkušnjah pisali le diabetiki in našistarši. Naši starši so se iz njega marsikaj

naučili in revija je bila “dobro orodje”,s katerim si je bilo mogoče pomagati, kostvari niso šle tako, kot bi morale iti. Iz-jemno zanimivi in poučni so bili pred-vsem članki naših zdravnikov, iz katerihje vel pristen občutek, da želijo poma-gati. Puberteta ni bila pri otrocih s slad-korno boleznijo nič drugačna. Spremlja-nje tehnološkega razvoja in ustrezno in-formiranje vseh nas, ki smo že v otroškihletih imeli opravka s sladkorno bolezni-jo, je obrodilo bogate sadove. Res pa jetudi, da brez medsebojnega sodelovanjain sodelovanja z zdravstvenim osebjemter seveda brez lastnega prizadevanjane bi bilo mogoče doseči vidnega na-predka.

Obnovitvena rehabilitacijaBliže je bilo poletje, pogosteje je bilo

iz telefonske slušalke slišati vprašanje:“Boš šel letos v Kraljevico?” Tu je bilotreba biti zraven. Tako kot danes na De-belem rtiču. Zakaj? Razlogov je bilo do-volj: najprej so tu preživljanje prijetnihpočitnic in nova poznanstva, potem paše pridobivanje novih informacij, saj in-terneta še nismo poznali, izmenjava iz-kušenj, “firbec”, koliko je kdo v temčasu napredoval, ter seveda gibanje nasvežem zraku in na morju! Mladi dia-betiki takrat nismo namenjali pretiranepozornosti temu, kako se gibljejo naši“cukri”. Tudi o poznih zapletih je bilobolj malo govora. Zdravniki in medicin-ske sestre, ki so z nami preživljali te ko-lonije, pa so še kako dobro vedeli, kampelje neurejen sladkor! Vsi takratni ude-leženci kolonij v Kraljevici smo jim zaves ta trud lahko zelo hvaležni. To vztraj-no poučevanje, kako je lahko za nas ko-ristno, če bomo “cukre držali na vaje-tih”, danes še najbolje ocenimo. Ostal

18 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Srečko Mokotar:

Od velikih igel doinzulinske črpalkeTa pot ima v mojem primeru kar nekaj kilometrine. Natan-čno – dobrih 51 let. Ne kilometrov, da ne bo pomote! Za-čelo se je tretji dan po rojstvu. Baje sem bil po takratnih

virih prvi človek, ki so mu tako zgodaj odkrili diabetes. Morda bi utegnil kdoreči “pa kaj”, imamo še veliko hujših bolezni, kot je ta. Toda začetki so bili (vsajpo ustnem izročilu!) kar težki. Še zlasti ob upoštevanju, da tehnologija za ob-vladovanje te zahrbtne bolezni še zdaleč ni bila tako dobro razvita, kot je da-nes. Sam si prav težko predstavljam “inzulinarje”, ki uporabljajo injektorje oz.pene, kaj bi porekli na tisto zbadanje z velikimi in debelimi iglami.

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

sedmih mesecih nosečnosti rodila sinaMitja. Tudi on je zdaj poročen in očetreh otrok. Midva z možem pa se vese-liva dveh vnukinj in vnuka.

Lepi spomini na kolonije Med odraščanjem sem se vedno ude-

leževala tudi kolonij diabetikov, ki jih jevsako leto organizirala Pediatrična kli-nika v Ljubljani. Prve kolonije so pote-kale na Debelem rtiču in komaj sedemlet mi je bilo, ko sem šla prvič tja. Po-tem smo hodili na Rakitno, v najstniškihletih pa smo začeli obiskovati Kraljevi-co. Tam sem spoznala veliko dobrihprijateljic, s katerimi sem bila potemskupaj tudi vodnica že v Kraljevici. Žetakrat sem tam skrbela za najmlajšeudeležence. Vodenje sem nadaljevalatudi na Debelem rtiču. Vodnica sembila celih 27 let. Leta kolonij bom ohra-nila v zelo lepem spominu, saj so miomogočila bivanje na morju in na son-cu, bila so polna prijetnih dogodkov,rada sem imela otroke, hkrati pa semimela priložnost obnavljati prijateljskestike z osebjem in drugimi vodniki, sajsmo bili kar nekaj let v isti zasedbi.

Kljub bolezni, ki traja že polnih 56 let, semv življenju doživela veliko lepega in vse,kar sem si želela in kar mi največ pome-ni: poročila sem se, si ustvarila z možemdom in družino in dočakala vnuke. Zado-voljna sem tudi, ker mi je uspelo voditisladkorno bolezen tako, da do zdaj nisemimela kakšnih hujših zapletov. Zdaj pa sonastale spremembe na očesnem ozadju,čeprav je moj vid še neokrnjen. Podskrbnim očesom moje oftalmologinje inob ustrezni terapiji pa to uspešno ureja-mo in upam, da bo še dolgo tako. Za ko-nec naj povem samo še to, da je pri vo-denju sladkorne bolezni samodisciplinana prvem mestu!

Blaž Švab, ansambel Modrijani, o sladkorni bolezni: Sladkorna bo-lezen kot kronična nenalezljiva bolezen je lahko za človeka tudi iz-ziv, da poskuša na splošno živeti bolj zdravo. Med svojci in prija-telji ne poznam nikogar, ki bi jo imel, med kolegi v službi pa. Iz nji-hove izkušnje sem spoznal, da so se bili prisiljeni naučiti dosledno-sti in redne skrbi za svoje telo, kar sta pomembni vrlini, ki bi ju že-lel bolj usvojiti tudi sam, še zlasti zato, ker z nočnim življenjem inmenjavanjem dnevno-nočnega ritma močno bremenim svoje telo.Glede skrbi za svoje zdravje si prizadevam zaužiti veliko vode in

pojesti čim več zelenjave, tudi ko mi to ne godi. Pomembno se mi zdi, da se od časado časa tudi prisilim zaužiti hrano, ki ni najbolj okusna, je pa zdrava. Na zdravje sicergledam celostno. Menim, da veder in živ duh ter veliko smeha še kako držita človekapri zdravju. Meritve krvnega sladkorja še nisem opravil, vsake toliko pa si izmerim krvnipritisk. Navdušen sem, da si ljudje za boljše ravnanje z boleznijo med sabo izmenju-jete prave informacije in dobre lastne izkušnje, tudi z revijo Sladkorna bolezen.

Sladkorna bolezen 19JULIJ 2013

Zdravljenje je potekalo najprej z dieto,potem tablete in zdaj inzulinska terapija.Zavedam se, da je življenje dar, ki ga nesmemo zametavati, temveč spoštovati dozadnjega diha. Vse, kar se mi dogaja v ži-vljenju, so samo učne ure, da mi telo ne-kaj sporoča, in je treba stvari spremenitiali kako popraviti ter najti pravo pot. Biloje veliko padcev, a vedno sem se pobralain šla naprej, boljšim časom naproti. Kernam zdravniki pravijo, da smo sami odgo-vorni za svoje zdravje, je ta izjava izjem-no resna in menim, da so nam zdravnikile dobri ali manj dobri svetovalci pri na-ših vsakdanjih težavah.

V teh letih sem spoznala veliko ljudi in

se na različnih izkušnjah iz življenja mar-sikaj naučila. Najpomembnejše pa je, daznamo poslušati svoje telo, ki nam ved-no pošilja pravo sporočilo, le naš um jetisti, ki nam vrti prave usmeritve v življe-nju. Na svetu je toliko lepot, ki jih ob tempotrošništvu in poneumljanju sploh nevidimo več. Veseliti se je treba drobnih po-zornosti in pomagati, kjer se le da, kajtito nam vsak dan bogati življenje. Ob temjubileju, ki sem ga imela 20. februarja le-tos s prijateljico, se zavedam, da je še to-liko stvari, ki me veselijo in napolnjujejoz voljo do življenja, osebni program paimam že zdaj čisto zaseden vse do svoje100-letnice. Sem na pravi poti, pa srečno.

Marjeta Bukovšek:

Triinštirideset let s prijateljicosladkorno boleznijo Le kako bi se vrtelo moje življenje, če bi že takrat vedela marsikaj, česar ta-krat nisem? Stara sem bila 34 let. Pred tem je bilo veliko žalosti, nesporazu-mov in s hčerjo, staro pet let in pol, sva ostali sami. Treba je bilo plavati aliutoniti. In smo plavali ter se borili naprej. Šele pogled nazaj daje pravo oce-no vsega, kar se je dogajalo vsa ta leta.

Stana Pibernik:

Prvo srečanje z diabetično ambulantoTo se je zgodilo pred dvajsetimi leti. Da imam sladkorno bolezen, so pri meniodkrili v Ljubljani na onkološkem inštitutu, kjer sem bila na pregledu zaradinekih težav, za katere se je potem izkazalo, da so povezane z diabetesom. Se-veda sem bila takoj napotena v ambulanto za sladkorne bolnike v Kamnik.

Zelo dobro mi je ostal v spominu pri-jazen sprejem, predvsem pa velik plakatv ambulanti, na katerem je bil opis naj-značilnejših znakov za sladkorno bole-zen (žeja, suha usta, utrujenost, zaspa-nost, pogosto uriniranje in spremembaznačaja). Razmišljala sem o tem in ugo-tavljala, da pri sebi nisem opazila nobe-nega od teh naštetih izrazitih znakovza sladkorno bolezen. Pozneje sem sespomnila, da je bila huda utrujenost obdoločenih dogodkih že znak za diabe-tes. Zelo rada sem že od nekdaj hodilana likovne razstave v Ljubljano. Po na-vadi sem si jih ogledala kar nekaj v enempopoldnevu in vedno mi je zmanjkaločasa do odhoda avtobusa, da bi šla vmesna kakšno kavo. Domov sem največkrat

prišla silno utrujena, kar je bilo znak, dami je višina sladkorja v krvi zelo upad-la. Tisto, zaradi česar to pišem, pa je sli-kovni opis zadnjega izrazitega znaka zasladkorno bolezen – sprememba znača-ja. Zelo dobro je bil narisan nasmejanobraz pred nastopom bolezni in srdit, je-zen obraz s povešenimi kotički ust ponastanku sladkorne bolezni. Skratka,prej in potem. Ko sem si vse to ogleda-la, sem sklenila, da mi zadnjega od opi-sanega ta bolezen ne bo vzela. Zdi se mi,da mi ta sklep kar uspeva. Če pa kdaj skom bolj “glasno“ spregovorim, se spom-nim na plakat z narisanima obrazomaprej in potem ter si rečem, da je to olaj-ševalna okoliščina oziroma odpustljivgreh.

pa je tudi trajen spomin na prijetna do-živetja ob morju.

Kaj bom, ko bom velik?Ni ga diabetika, ki se ne bi srečal s tem

vprašanjem. V mojem primeru ima tovprašanje “bolj kisel obraz”. Ne zaradislabega vodenja bolezni, temveč sem izizkušenj razbral, da je bila informiranosto sladkorni bolezni takrat še precej po-manjkljiva in nezadostna.

Posledice so se kazale v tem, da je bilpovsod prevelik odpor, ko si želel na-daljevati šolanje ali si poiskati ustreznozaposlitev. Tudi tu je bila zelo uspešnapomoč zdravstvenega osebja s Pediatri-čne klinike v Ljubljani. Ni nas treba bitistrah, ko želimo poprijeti za delo, kinas najbolj veseli. Predvsem je sevedapotrebna dobra urejenost bolezni. Kotdrugo pa je na voljo dovolj literature, skatero lahko šolam ali delodajalcem do-kažemo, da smo z dobro urejenostjosposobni opravljati tudi zelo zahtevnaopravila.

Z inzulinsko črpalko je laže!Marsikdo bo takoj pomislil: seveda, ni

se treba zbadati. No ja, tudi to je lahkoeden od vzrokov. Glavna korist pa tiči po-vsem drugje. Nezavedne hipe so mi žepovzročale določene skrbi. Z inzulin-sko črpalko sem se hitro in tudi precejuspešno spoprijel z njimi. Kaj pa tisto sla-vno povprečje HbA1c? Izmerjene vred-nosti so že nekaj časa skoraj zavidljive.Tudi pred zdravljenjem z inzulinskočrpalko ni bilo veliko slabše. Skrb zbu-jajoče pa je bilo, da so bila nihanja slad-korjev podobna nihanju delniških teča-jev na borzi. To je zdaj preteklost. Zdra-vljenje s tem tehničnim pripomočkomne pomeni, da lahko na prenizke ali pre-visoke sladkorje kar pozabimo. In dauravnotežena prehrana s štetjem oglji-kovih hidratov ter dovolj gibanja nima-ta več nikakršnega resnega pomena. Na-sprotno. Dolgoročno lahko veliko lažeposkrbimo za “boljši jutri”.

Trdno sem prepričan, da ta “boljši ju-tri” ne bo prišel sam od sebe, ampak bo-sta spet odločilna moje učenje in sode-lovanje z zdravstvenim osebjem.

Z diagnozo sladkorne bolezni, visoke-ga krvnega tlaka in holesterola sem šlapo operaciji še na zdravljenje v zdravi-lišče. Trmasto sem sklenila, da bom bo-lezen poskušala obvladati, in to mi je tudiuspelo. Tudi ali predvsem zato, ker v ti-stih časih v hotelih še niso bila samopo-strežna kosila in večerje, za zajtrk pasem potrebovala le nekaj samodiscipli-ne. In ker tistih štirinajst dni resnično ni-

sem grešila, je bilo celo osebje začude-no, kaj se lahko zgodi s kilogrami, če sepravilno prehranjuješ in dodaš vsak danše najmanj en obisk trimske steze, kakš-nega bližnjega hribčka ali malo daljšipohod. Pravzaprav je bila sreča, da mizdravljenja v zdravilišču niso podaljša-li, saj bi zaradi izgubljenih kilogramovostala brez garderobe. Dve luknji napasu sem morala dodati, da zadnje dni

v Dobrni nisem izgubljala hlač. Never-jetno. Niti en dan nisem bila lačna.

Zdrava prehrana domaIn potem pridem domov. Sladkor, ho-

lesterol in visok pritisk se normalizira-jo. Toda kako naj zdaj vse to ohranimpri delu, ki ga opravljam? Zajtrkujem.Na to sem se navadila in brez tega tudizdaj ne morem. Zajtrk pojem tudi ob petiuri zjutraj, če je treba, in velikokrat jetudi bilo treba in je še danes. Le možav vseh teh letih nisem navadila na to. Navse drugo se je že navadil. Sprejel zdra-vo prehrano in zdaj celo protestira, komu želim ustreči in hrano normalno so-lim in ne manj, ali pa mu spečem mesov malo več maščobe. Vedno reče: »Ali sizopet solila dvakrat? To je pa danes mal-ce mastno!« Kako pa naj naredim s pre-ostalimi obroki? Našla sem rešitev, ki jeustrezala mojemu organizmu in mi po-magala hujšati še naprej. Zamenjala semdoločena živila! Uspeh! Beli kruh začrnega ali polnozrnatega, manj mastno

20 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Neli Kapus:

Ste pokurili vse, kar ste pojedli? …Niti približno Zajtrk, malica, kosilo … Kaj je to? Večerja? O, to pa! Saj lahko vse združimo veno. Ali ni to vseeno? Seveda je – tako sem mislila pred sedemnajstimi leti. No-sila sem večjo konfekcijsko številko in z njo uspešno – ali pa se mi je vsaj zde-lo tako – prikrivala svoje obline, ki so se po kilogramih bližale magični meji trehštevilk. No, dosegla je na srečo nisem! Prej sem zbolela za sladkorno bolezni-jo tipa 2. Sreča je bila na moji strani in tako sem natančno vedela, da s to bo-leznijo nisem živela več kot šest mesecev, saj so mi jo zdravniki odkrili med dve-ma operativnima posegoma, ki sta si sledila v presledku šestih mesecev.

Pred sedmimi leti sem dobil inzulin-sko črpalko, ki mi je vodenje boleznizelo olajšala. Prva sprememba je bilata, da hipoglikemij skoraj ni bilo več, inposledično se je tudi strah pred giba-njem zmanjšal. Vse te spremembe sopripeljale do odločitve, da bi bilo dobrozačeti tudi z rekreacijo. Moji kilogramiso se bližali stotici in začutil sem, da jezadnji čas, da nekaj spremenim. Čepravnisem bil nikoli aktiven športnik, sem zaosnovno aktivnost izbral tek.

Prvi preizkusZačeti niti ni bilo težko, ker sem bil pre-

pričan, da je dovolj, če obuješ športne co-pate in greš na tekmo. Hitro sem ugoto-vil, da je laže govoriti, kot pa to spravitiv prakso. Zelo dobro se še spomnim svo-je prve tekme v Sežani na progi, dolgi 8,5kilometra. To je bila čista polomija in

danes se lahko samo nasmejim svojim ne-spametnim potezam. Čeprav me je zelomočno bolelo levo koleno, sem sicer pri-šel v cilj, sledilo pa je 14 dni bolniške za-radi preobremenitve sklepa.

Pozitivna stran moje prve tekme jebila v tem, da sem občutil, kaj pomeni

druženje z drugimi tekači. Toliko pozi-tivne energije, kot je oddajajo tekači, tenekako zasvoji. Na progi smo vsi enakiin družba “sotrpinov”, ki tečejo ob tebi,ti daje dodaten zagon, ker se zaveš, dasi vsak od nas prizadeva po svojih naj-boljših močeh.

Tek je moj inzulinKer nikjer ni bilo zapisov diabetikov

tekačev, sem bil nekako sam sebi po-skusni zajček. S pogostimi meritvamikrvnega sladkorja med tekom sem mo-ral nadzirati svoj sladkor, ker se pripreveliki obremenitvi lahko zgodi, dapreveč pade in se lahko poškodujem alipa doživim nesrečo. Hitro sem ugoto-vil, da moram na približno pol ure vze-ti dodatne ogljikove hidrate, da lahkobrez težav tečem. Druga pomembnasprememba, ki mi je bila všeč, je bilata, da črpalke med tekom nisem potre-boval in je počivala. Pravzaprav je tekmoj inzulin, ker imam takrat sladkorvedno v idealnem območju, in če bilahko tekel 24 ur na dan, bi lahko re-kel, da sem zdrav.

Kilogrami so se počasi topiliTretja zadeva, ki mi ni šla v račun, pa

so bili kilogrami, ki so kljub gibanju osta-jali enaki. Nad tem sem bil kar malo ra-

Rafael Ziherl:

Verjemi vase – vidiš dljeDiabetes tipa 1 so mi odkrili pri štiriindvajsetih letih. Takrat se mi ni niti sa-njalo, da bo to za vedno spremenilo moje življenje. Počasi sem se sprijaznil zrednim merjenjem krvnega sladkorja in dodajanjem inzulina. Če ne bi imelnezavednih hipoglikemij (nizek krvni sladkor), bi lahko rekel, da je bilo vse podkontrolo. Rekreacije ni bilo, ker sem se preveč bal nenadnih padcev sladkor-ja, pogoste hipoglikemije pa sem reševal s čokolado in drugimi sladkarijami.

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Sladkorna bolezen 21JULIJ 2013

mleko, jogurti, sladkor sem črtala in ganiti nisem nadomestila s čim drugim.Oh, kako je bila prve dni kava nemogo-čega okusa – zdaj pa sladkane ne bi mo-gla več niti popiti. Kdo le še sladka kavo.Kdo? Le moj mož. Moje čudovite teste-nine so zdaj polnozrnate, pa le toliko jihskuham, da jih še za eno porcijo ni. Po-raba zelenjave in sadja se je povečala inhladilnik ne razume, da v njem ni večtako veliko salamic, polnomastnega sira,paštet, različnih namazov in seveda tudini več sladkih in gaziranih brezalkohol-nih pijač.

Naučila sem se uporabljati čim manjmaščobe. Ali veste, kako dober je pečenkrompir brez obilice olja, pa riba, peče-na v soli? Naučila sem se, kaj so belja-kovine, pa ogljikovi hidrati, vlaknine.Nikoli pa ne tehtam hrane in še vednouporabljam velike krožnike, saj se mi napogled zdijo lepši. Le manj je treba na-ložiti nanje. Kilogrami plahnijo. Kon-fekcijske številke so zdaj veliko prijaz-nejše do mene. Tudi izbira v trgovinahje lepša in uživam v tem.

Brez gibanja ne greZaradi narave dela ki sem ga opravlja-

la, si različnih rednih aktivnosti nisemmogla privoščiti prav pogosto. To sem na-redila le enkrat ali dvakrat na teden. Pre-malo. In znova ideja! V službo bom ho-dila peš! Trije kilometri vsako jutro in ve-likokrat tudi domov je bil velik uspeh, na-mesto telefonskih pogovorov iz pisarnev pisarno, iz nadstropja v nadstropje,sem to opravljala peš in največkrat brezdvigala. Pet nadstropij, stavba dolga, da

je bil z enega konca na drugega pravisprehod. Tako sem nekaj naredila zase,pa tudi stik z očmi med ljudmi je boljšikot telefon ali računalnik. Govorili so mi,da sem na “turbopogon”. Tako že se-demnajst let nosim konfekcijo, ki je karza tri številke manjša od prejšnje.

Upokojitev Nevarno za sladkorno bolezen, sem

slišala. Poleni te. Ne, ni tako! Le načrtje treba narediti. In moj je bil: »Pokuri,kar poješ.« In tega se držim. Jem na-mreč še vedno rada. Le da zdaj s pame-tjo, če se le da. Od ponedeljka do petkagrem s prijateljicama vsako jutro na Rož-nik. Le led in visok sneg me ustavita, dane grem v hrib. Takrat grem pač po do-lini. Dvakrat na teden obiskujem telovad-bo, seveda mojim letom primerno, pa en-krat na teden kegljam in dvakrat na me-sec telovadim tudi v bazenu. Ne lenarimna počitnicah, minimalno uporabljamavto in mestni avtobus. Hoditi peš jezame postalo zakon!

zočaran. Glavni razlog je bil v tem, da sopač mišice težje od maščob, počasi pa semspoznal, da bo potrebnih nekaj korenitihsprememb tudi pri prehrani. Začel semjesti več sadja in zelenjave, izogibal semse predelani hrani, omejil sol in maščo-be ter izbiral polnovredna živila. Teža jepočasi začela padati in v teh sedmih le-tih sem izgubil dvanajst kilogramov, hkra-ti pa dobil veliko dodatnih mišic, za ka-tere sploh nisem vedel, da jih imam.

Fizična kondicija se je nabiralaKo sem začel teči, je bil moj edini cilj,

da bi lahko pretekel deset kilometrov. Ta-krat nisem vedel, ali sploh zmorem kajveč. Ko mi je to uspelo, sem si zadal ciljpreteči 21 kilometrov. Moj prvi polmara-ton je bil zgodba zase, ker sem ga tekelv Radencih in spet premalo pripravljen.V resnici sem takrat testiral, kaj pomenitaka razdalja za moj sladkor. Oteževalnaokoliščina je bila takrat še vročina in re-ševalci so morali pomagati številnim te-kačem. Meni na srečo ne, ker sem že ve-del, kje so moje meje, in sem šel na tek-mo v čisto sproščenem ritmu, brez pre-tiravanja. Ko tečeš, imaš veliko časa za po-govor sam s seboj in to je pravzaprav ne-kakšna protistresna terapija. Z veliko tre-ninga sem pridobil odlično fizično kon-dicijo in na mojem osebnem računu se je

nabralo več kot 5500 kilometrov. Splošnopočutje je bilo iz dneva v dan boljše. Tudiporaba inzulina se je zmanjšala, ker se jepoznalo, da sem telo nekako preobliko-val v smislu hitrejše porabe kalorij. Lah-ko rečem, da imam zdaj bolj izkoriščenvnos hrane, ki se porabi in se ne odlagav obliki maščobnih celic. Glikirani he-moglobin (HbA1C) pove, kako je ureje-na sladkorna bolezen v zadnjih treh me-secih. Medtem ko sem ga prej, ko nisembil aktiven, imel med 7,7 in 9,7 odstotka,je zadnjih šest let, odkar tečem, med 5,9in 6,5 odstotka. Stroka pa priporoča, damora biti pod sedmimi odstotki.

Prvi maratonMaraton je bila beseda, ki se mi je če-

dalje bolj vrtela po glavi, in odločil semse, da prvega pretečem leta 2010 v Raden-cih. Vedel sem, da potrebujem dobro na-črtovano logistiko, kar je pri meni klju-čno, če sem hotel videti cilj. Imel semsrečo, da je bilo oblačno in ni bilo vroči-ne, ki je za Radence in tisti čas tako zna-čilna. Erika me je čakala na obratu v dru-gi krog, kjer sem se moral ustaviti za me-ritev krvnega sladkorja in dodatne oglji-kove hidrate. Občutek, ko tik pred ciljemzaviješ v drugi krog, priporočam vsako-mur, da ga okusi, ker ti da toliko adrena-lina in pozitivnih misli, da se ti zdi vse sa-

moumevno. Pričakoval sem, da bo dru-gi krog veliko teže preteči, a mi sploh nibilo težko, ker sem vedel, da moram samoposlušati svoje telo. Prihod v cilj je bil vri-skajoč in vrisk v cilju je postal moj zašči-tni znak na vseh naslednjih maratonih.

Trud in znoj se obrestujetaFraza “vsakdo je zmagovalec” dobi s

pretečenim maratonom čisto drugačenpomen, saj vem, koliko znoja in trudaje treba vložiti v to. Če tečeš zato, da seboš bolje počutil, je super. Če pa tečešzato, da lahko imaš svojo bolezen na po-vodcu, je to največ, kar lahko vsak odnas stori zase. Inzulinsko črpalko mi jeomogočil program, uveden za odraslediabetike, ki imajo težave zaradi neza-vednih hipoglikemij. Hvaležen semdružbi, da mi je to omogočila, ker ni po-ceni. Zato sem se odločil, da bom pisalblog, kjer opisujem svojo izkušnjo, kakoje biti diabetik tekač. Naslov: Življenjez inzulinsko črpalko Spirit Combo.www.spirit-diabetes.com. Bil sem prviv Sloveniji, ki se je odločil na tako ose-ben način deliti svojo izkušnjo, saj opa-žam, da veliko diabetikov še vedno skri-va svojo bolezen in se ne želijo izposta-vljati. Vesel sem, da sem nekakšen zgledtudi drugim diabetikom, ki so se na pod-lagi mojih izkušenj odločili za gibanje.

Takrat se pravzaprav še nisem zaveda-la, kaj pomeni taka bolezen. Dileme,kako si izbrati poklic, si ustvariti druži-no ali ne, se odločiti za otroka ali ne,kdaj in kako bodo nastali pozni zapletiin podobno, so se pojavile pozneje. Obtem moram posebej poudariti vlogo mo-jih staršev. Od prvega dne diagnoze stame podpirala, da sem živela čim bolj nor-malno, času in moji starosti primerno, žetakrat sta me vzgojila, da sem sama od-govorna za uravnavanje svoje bolezni,nista me omejevala ne pri izbiri hobijevne pri bistvenih življenjskih odločitvah.Bila sem tabornica in se udeleževala ta-borjenj in izletov tako kot vsi moji sošol-ci in prijatelji (nikoli nisem šla v poseb-ne »kolonije za diabetične otroke«, ki sobile v tistem času v Kraljevici). Kot štu-dentka sem dvakrat, z željo, da si oboga-tim znanje tujih jezikov, odšla za nekajmesecev v Anglijo in Francijo za varuško.Izbrala sem si poklic, ki je bil povezan zmojo boleznijo. Po končanem študiju ži-vilske tehnologije sem se leta 1970 kotprvi živilski tehnolog, ki je začel delati napodročju prehrane in kateringa v bolniš-nicah, zaposlila v Univerzitetnem klini-čnem centru Ljubljana na delovnem me-stu vodje Službe za bolniško prehrano indietoterapijo. V UKC Ljubljana sem osta-la do konca leta 2001, ko sem se zaposli-la na Ministrstvu za zdravje kot vodjasektorja za zdravo hrano. Po upokojitvi,leta 2006, sem se posvetila delu v huma-nitarnih organizacijah.

Prehrana diabetikov – moje ključno področje

Poleg strokovno-organizacijskega delapri koncipiranju in razvoju službe kotspecializirane dejavnosti, ki v okviruhospitalnega zdravljenja skrbi za pre-hrano bolnikov, sem se v Kliničnem cen-

tru strokovno udejstvovala predvsempri razvoju dietoprofilakse, dietoterapi-je in prehranske vzgoje s posebnim po-udarkom na prehrani sladkornih bolni-kov, na Ministrstvu za zdravje pa z vzpo-stavljanjem dejavnosti na področju var-nosti hrane in prehrane, pri pripravi stra-teških dokumentov strategije in akcij-skih načrtov prehranske politike ter priharmonizaciji zakonodaje s področjavarnosti živil s predpisi Evropske skup-nosti. Več kot dvajset let sem kot pred-stavnica UKC Ljubljana aktivno sodelo-vala pri delu študijske skupine za diabe-tes in prehrano Evropskega združenja zaštudij diabetesa (Diabetes and NutritionStudy Group EASD). Od leta 2007 do2011 sem tudi predavala na kadrovski šoliza dietetike v Izoli.

Svoje poklicne in osebne izkušnje semv vsem tem času delila z bolniki in preosta-lim prebivalstvom s poljudnimi predava-nji in poljudnimi članki v revijah, kot staSladkorna ali Za srce, in kot soavtoricapoljudnih knjig in brošur o prehrani.

Bolezen je kot vrvohodstvoPrvih dvajset do petindvajset let moje

bolezni zdravljenje ni bilo tako razvito,kot je danes. Inzulin, pridobljen iz žival-skih trebušnih slinavk, je vseboval veli-ko snovi, ki bi lahko povzročile zaplete,učinkovitost delovanja in shema injici-ranja inzulina ni bila tako prilagojenanormalnemu poteku presnove ogljikovihhidratov, kot je danes, ni bilo merilnikovza samostojno določanje krvnega slad-korja ipd. Sladkorni bolniki smo bili kotvrvohodci z zavezanimi očmi nad glo-bokim prepadom. Vrvohodci smo še da-nes, vendar imamo odprte oči in dovoljpomagal, ki nam omogočajo kakovo-stno samovodenje bolezni v večini oko-liščin.

Napredek v zdravljenju –dostopen tudi pri nas

Razvoj zdravljenja od daljnega 1957.leta je prinesel inzulinske injekcije, ki soomogočile, da injekcij in igel ni bilo tre-ba več prekuhavati, ter po dolgih letih in-zulinske peresnike, nove, bolj prečiščeneinzuline in učinkovitejše inzulinske ana-loge ter nove sheme injiciranja inzulina.Bila sem v prvi skupini sladkornih bolni-kov v Ljubljani, ki so se začeli zdraviti zintenzivirano inzulinsko terapijo, štirimiinjekcijami na dan, kar mi je omogočilolažje življenje in izpolnjevanje mojih na-log. Prav dobro se spominjam predavanjao sladkorni bolezni leta 1986 na kongre-su dietetikov v Londonu, ko so v Veliki Bri-taniji prvič pokazali kot svetovno novostinzulinski peresnik, jaz pa sem ga že ime-la v torbici. Bila sem ponosna na našediabetologe, ki so sledili vsem novostimin te zagotovili svojim bolnikom.

Davek sladkorne bolezniVsa ta leta bolezni sem se zavedala, da

me nekoč čakajo zapleti. Kje in kdaj?Ta trenutek sem želela čim bolj odrini-ti in 54 let mi je uspevalo živeti brez za-pletov, na kar sem bila sama pri sebi po-nosna. Diagnoza težav s srcem leta 2011pa me je spremenila iz »zdravega diabe-tika«, kot sem se velikokrat šalila, v bol-nico z vsaj dvema težkima diagnozama.Bil je šok. Kaj storiti? Nikakor ne vrečipuške v koruzo, temveč posvetovati sez zdravniki, upoštevati njihova priporo-čila in narediti vse, kar lahko sam prispe-vaš k izboljšanju stanja. Pri zdravljenjusladkorne bolezni preiti na inzulinskočrpalko in optimalno urejenost krvnegasladkorja, pri zdravljenju srca pa po ope-raciji treh “by-passov” in poznejše vsta-vitve dveh srčnih opornic z vztrajno re-habilitacijo pod zdravniškim nadzoromčim dalj zadržati ustrezno zdravstvenostanje. Ob tem pa, kolikor je le mogoče,ohraniti obstoječe dejavnosti in se čimprej vrniti v normalno okolje.

Danes lahko trdim, da je bilo moje življe-nje kljub bolezni polno in da me bolezenni ovirala niti pri mojem poklicnem udej-stvovanju niti v zasebnem življenju. Veči-na ljudi sploh ni vedela, da sem oseba ssladkorno boleznijo na inzulinu. In še nanekaj sem ponosna. Nikoli, prav res ni-koli nisem uporabila sladkorne bolezni zaizgovor in ščit pred neprijetnimi dogod-ki v življenju.

22 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Maruša Pavčič:

Od injekcije do črpalkeLep jesenski dan daljnega leta 1957. Svet je opazoval in ko-mentiral veliki dosežek vesoljske tehnike, prvi polet psičke Laj-ke okrog Zemlje. Meni pa so ugotovili več kot 50 mmol/lsladkorja v krvi, znašla sem se v bolnišnici in moja usoda jebila zapečatena. Sem sladkorna bolnica, obsojena na do-

smrtno jemanje inzulina. Naučiti sem se morala prekuhavanja injekcijske brizgal-ke in igle za večkratno uporabo (v navadni posodi, saj takrat še ni bilo mogočeniti misliti, da bi imeli na voljo kakšno namensko opremo), injicirati inzulin, po-gosto hoditi na kontrolo krvnega sladkorja v ambulanto, dobila pa sem tudi natankem lističu natipkana navodila za prehrano. Stara sem bila trinajst let.

Sladkorna bolezen 23JULIJ 2013

Ugotovila sem, da ljudje o diabetesu nevedo ničesar. Eh, povišan sladkor, tegaima tudi moja stara mama, je velikokratrekel kateri od mojih vrstnikov. Malo pa-ziš pri prehrani, pa se stvar izboljša. Kojim omeniš injekcije, postanejo začude-ni, ob besedah inzulinska črpalka paskoraj izgubijo zavest. Potem zgodboobrnejo in po njihovi diagnozi si v žilodajem sladkor, da preživim. In še vednoje prisotno prepričanje, da je diabetesposledica čezmernega uživanja sladic.Ob svarilu: »Ne jej toliko čokolade, bošdobil sladkorno,« mi zavre kri.

Pametovanje neukihPa saj me ne jezi dejstvo, da ljudje,

ki jim tega ni treba vedeti, pač ne vedoveliko o diabetesu. Večkrat se vpra-šam, da bi morda ob drugačni, “boljzdravi usodi”, morebiti tudi sama pri-padala tej skupini ljudi. Jezijo in pogre-vajo me izjave ljudi, katerih bližnji imadiabetes, ali pa prepričanje, da zdravčlovek o diabetesu ve več kot diabetiksam. Na nekem predavanju sem nale-tela na dekle, ki mi je razlagala o stovrstah diabetesa, z že znanim očit-kom, da sem si za to čisto sama kriva,ker sem predebela in jem preveč slad-karij. In kljub prepričevanju, da mor-da kot diabetik premorem nemalo večznanja kot ona, in poskusa razlagevzroka, posledic, poteka bolezni, seni dala prepričati. Uf, kako sem posta-la besna. Kako nerazumevajoči znajobiti ljudje. Kako težko je nekaj dopo-vedati, nočejo prisluhniti, temveč na-prej rinejo svojo teorijo. Nazadnje seizkaže, da si vse skupaj izmišljuješ,kot mi je nekoč očitala profesorica vsrednji šoli, ko sem imela hipo. Spet

druga me je poslala domov ležat, tre-tja mi ni dovolila jesti med poukom.

Svoje bolezni nisem nikoli skrivala

V šoli, službi, prijateljem in bližnjemusorodstvu sem spredavala vse svoje zna-nje, a se je vedno našel kdo, ki je imelsvoj prav. Z leti sem se navadila, da tako,kot smo si ljudje različni med seboj, ra-zlično sprejemamo tudi sladkorno bole-zen. Pomembno je, da o bolezni vse po-trebno vedo moji najbližji, ki so tako alitako sprejeli bolezen kot del mene. A vča-sih imam res vrh glave prerekanja, dagrenka kava ni le manj sladkana kava,da bi namesto petstokrat dodatno slad-kanega gostega soka popila kozarecvode, da malo maščobe ne pomeni literolja, da črpalka sama ne uravnava slad-korja v krvi, da se tudi jaz lahko ukvar-jam s športom, da diabetična čokoladani namenjena ljudem, ki hujšajo, da die-tetičen izdelek ni nujno primeren za dia-betike in da, za božjo voljo, nisem samakriva za svojo bolezen.

Neznanje ne boliČudim se, da se o tako razširjeni bo-

lezni ve tako malo. Ljudje se držijo pre-

pričanja “če ne veš, ne boli”. A če te do-leti “sladka usoda”, kaj hitro usvojiš vsepotrebno znanje. Kako prijeten je obču-tek, ko prijatelji skupaj s tabo jedo pol-nozrnate špagete z obilico zelenjave,kako prijetno je, ko ti brez prigovarja-nja priskočijo na pomoč s sladkano pi-jačo ob hipi, in da razumejo tvojo ne-čimrnost, zadirčnost ob tem. Kako pri-jetno se je odpraviti na pohod, kjer te pri-jatelji zvesto čakajo, da izmeriš slad-kor, poješ dodatne ogljikove hidrate,kako prijetno je, ko se skupaj s tabo ve-selijo lepih sladkorjev, in kako so razo-čarani, ko le-ti narastejo. Ko domači inprijatelji pijejo grenko kavo, ko se ti pre-prosto prilagodijo. Ne, tega ne pričaku-jem od širne množice, od njih želim lekanček razumevanja, da bi znali pri-sluhniti, da je diabetes lahko kruta bo-lezen, če jo zanemarjamo, in da se daz njo vseeno lepo in kakovostno živeti,če skrbimo za njeno urejenost. Ne pri-čakujem, da vedo, koliko ogljikovih hi-dratov ima jabolko, in da mi enota in-zulina zbije sladkor za 2 mmol/l, nepričakujem, da vedo, pričakujem pa, daso pripravljeni razumeti.

Razumevanje in opora sta najpomembnejša

To, da naš hladilnik polnijo le lahki jo-gurti, da je shramba vedno polna najra-zličnejše zelenjave in sadja, da ima in-zulin v hladilniku svoj prostor, da je dia-betična čokolada namenjena le meni,da sta glavni pijači voda in nesladkan čaj,da so riž in testenine na naših policahpolnozrnati, pa ne pričakujem, temvečdoživljam. Srečo imam, da sem obkro-žena z ljudmi, ki so mi v oporo, da za-senčijo vse tiste, ki ne vedo ali nočejo ve-deti. Ne moti me neznanje, moti me ne-razumevanje. Izmišljotine o sladkornibolezni so me vedno, me in me bodo po-grevale, ampak, kaj hočemo, takšno ježivljenje, tudi grenko je “sladko”…

Vesna Šobar:

Sladko – grenko»Hmm, kaj hočemo, takšno je življenje,« je nekoč izjavilmoj komaj petletni nečak, ko sem odklonila košček čoko-lade, ki mi ga je ponudil. Na tisoč in en zakaj sem takratskušala odgovoriti na čim preprostejši način. Imam pač takobolezen, da ne smem jesti čokolade, bonbonov, tortic … za

pasom nosim aparatek, ki mi daje zdravilo. To in obljuba za obširnejšo razla-go bolezni, ko bo večji in starejši, je bilo dovolj jasno, da mi od takrat ni večponujal sladkarij. In čeprav je bilo iz njegovih očk vedno mogoče razbrati be-sedo zakaj, vame ni več drezal z vprašanji. Pri petih letih me je potolažil z be-sedami, da je to pač življenje … otrok pri petih letih, medtem ko širnemu so-rodstvu še zdaj ne morem dopovedati, kako pomembna je zdrava prehranain da za božjo voljo zame ni primeren ocvrti zrezek.

Barbra Jermann, odgovorna urednica revije Lady: O diabetesu vempravzaprav malo. Na srečo ga v moji neposredni bližini ni. Sem sepa z njim srečala pred leti v Premanturi, kjer je taborilo približnosto otrok in mladostnikov. Nekega dne sem v hladilniku zagleda-la injekcijske igle in kmalu izvedela, da pripadajo trem mladostni-kom, ki si redno vbrizgavajo inzulin. Bila sem presenečena, saj sose mi vsi otroci in mladostniki, ki so 16 dni preživljali stran od ci-vilizacije, brez mobilnih telefonov in spleta, zdeli zdravi, razposa-

jeni in namazani z vsemi mladostniškimi “žavbami”. Vsi so prekipevali od energije! Ta-krat sem spoznala, da se vse da. Če sprejmeš situacijo in če si dovolj odgovoren in di-scipliniran. Pa čeprav mlad. Od takrat sem jih opazovala s še večjim občudovanjem.

Ob vsem tem pa čedalje hujše zdrav-stvene težave in iz dneva v dan slabše po-čutje. Hujšanje, žeja, nenehno urinira-nje, nesposobnost koncentracije, srbe-nje kože, zelo počasno (ali pa sploh ne)celjenje vseh majcenih ranic in prask …in utrujenost, nenehna strašna utruje-nost – zjutraj, opoldne, zvečer, naj je si-jalo sonce ali padal dež …

Dvajsetletno dekleŠele po več mesecih težav so postavi-

li pravilno diagnozo: sladkorna bolezen.Zopet je minilo kar nekaj mesecev, pre-den sem si ob ustrezni terapiji res opo-mogla. Težav pa kljub temu še ni bilo ko-nec, prav nasprotno: šele začele so se,tokrat spet v malce drugačni preobleki.

Po zdravljenju v Bolnišnici MurskaSobota in njihovih strogo določenih od-merkih inzulina, bila sem pač že »pre-stara«, da bi me poslali v Ljubljano, terdoslednem stoodstotnem upoštevanjuzahtev diabetične diete in skrbnem teh-tanju živil so se pojavljale hipe, ki biubogo mamo skoraj uničile, saj se ji nitisanjalo ni, kako naj ukrepa ob tem gro-zljivem dogajanju. Kako je bilo pred tri-desetimi leti z nujno medicinsko po-močjo in z dostopnostjo na terenu tamnekje bogu za hrbtom, kjer sem živela,pa tako ali tako vsi vemo. Vse tiste sko-pe, na hitro nametane informacije, kisva jih dobili ob začetku zdravljenja inpotem še kdaj pa kdaj kakšno na kon-trolnih pregledih v bolnišnici (mimo-grede: zdravnik za sladkorno – največ-krat si naletel na kakega drugega inter-nista – je v ambulanti delal enkrat na te-den in takrat nas je v čakalnici sedelo pet-deset ali še več pacientov), so bile veli-ko premalo, da bi človek lahko pamet-no ravnal, ko je bilo to potrebno. Tudiaparatov za merjenje glukoze v krvi ni-smo imeli. Le nekaj trakcev za optičnoodčitavanje je bilo mogoče dobiti. Da bisi diabetik glede na svoje počutje in naizmerjeno oziroma odčitano vrednostkrvnega sladkorja sam priredil predpi-

sano dozo inzulina, bi bil absolutnismrtni greh. Bog ne daj, da bi si kdoprivoščil kaj takega, pa naj je šlo za hipeali pa za previsoke vrednosti sladkorja.

Prepoved bolj škodi kot koristiUkrepanje na lastno pest je bilo logična

posledica življenja s sladkorno zunaj zi-dov bolnišnice in takšno ravnanje je biloneštetokrat uspešno, včasih pa žal tudi ne.Toda ko bi si pred toliko in toliko leti v ta-kih primerih človek upal odkrito pogovo-riti z zdravnikom, mu priznati svoje ukre-pe in ko bi vsaj v sanjah upal pričakova-ti, da ne bo spet oštet, temveč bo name-sto tega dobil smiselne napotke za ravna-nje v prihodnjih podobnih kritičnih si-tuacijah, bi se verjetno lahko vsi skupajmarsičemu izognili, in to že zdavnaj.

Pot v LjubljanoŠele ko sem kot nosečnica z veliko te-

žavo prišla do diabetologinje dr. Kržiče-ve v Ljubljano, se je zadeva bistvenospremenila meni v prid, od novih inzu-linov do aparata in testnih trakov zamerjenje glukoze v krvi. Moj prvi, poz-neje sicer kljub vsem prizadevanjem ne-donošeni otrok, ki je napovedal svoj pri-hod na svet, mi je omogočil, da sem bilapri zdravljenju svoje bolezni odtlej ko-rak pred drugimi sladkornimi bolniki, ži-večimi v kokoškini glavi na severovzho-du Slovenije. V Ljubljani sta se mi v na-slednjih petih let rodila dva zdrava, zdajže odrasla otroka, sin in hči.

Nabiranje izkušenjLetos mineva enaintrideset let, odkar

se zdravim z inzulinom. V vseh teh le-tih sem se ob službi in ob skrbi za obaotroka nekaj časa še kot žena in mama,nato pa le kot mama samohranilka ne-nehno pehala za golo preživetje in spo-padala z nešteto težavami. Vsi mogočivsakdanji problemi, odločitve in izzivi spredvidljivimi in še pogosteje z nepred-vidljivimi dogodki, ko je bilo treba upo-števati tudi “muhe” moje sladkorne, so

krojili moje življenje. In vendar mi jevseeno uspelo, tako sem za zdaj še ved-no diabetik brez kroničnih zapletov. Do-bra tri desetletja in vsak tak novi dan, te-den, mesec … je poseben dar in drago-cenost. Nabirale so se izkušnje in se ševedno nabirajo. Če bi hotela zapisati vse,bi nastala zajetna knjiga. Toda nekaj, karme že zelo dolgo boli, saj sem to v mi-nulih treh desetletjih kar nekajkrat do-živela, danes preprosto moram spravitina papir. Ker se kot odgovorna osebaenega izmed slovenskih društev diabe-tikov dokaj pogosto srečujem s sladkor-nimi bolniki iz vse Slovenije, tudi vem,da nisem edina s takimi ali s podobnimiizkušnjami, le da nihče ne govori o njih.

Hromeči strah pred hipoglikemijo

Dotakniti se moram z boleznijo ne-ločljivo povezane in obenem skrajno zo-prne teme, ki je bila še pred kratkim po-poln tabu in to je: HIPA. Upam si trditi,da jo je vsak, ki se zdravi z inzulinom,zagotovo spoznal v taki ali drugačni obli-ki. Hvala bogu, če je bila zgolj blagoopozorilo, ko je še lahko sam pravilnoin pravočasno ukrepal. Spregovoriti že-lim o tisti hujši, kritični obliki, ko dia-betik sam več ne zmore niti logično raz-mišljati, kaj šele ustrezno ukrepati in jezato prepuščen na milost in nemilostsvoji okolici oziroma tistemu, ki ga pačnekje najde v takem stanju. Ugotavljamnamreč in se zaradi lastnih izkušenjupravičeno bojim, da velika večina vasvseh, dragi bralci teh vrstic, ki osebnovas samih zaradi prevelikega padca slad-korja v krvi ni še nikoli za nekaj časa“zmanjkalo”, ne veste in ne morete ve-deti, kako se počuti sladkorni bolnik,ko se iz nezavesti zaradi hipe vrača v ži-vljenje. Četudi ste kot bolnikov zako-nec, otrok, sestra, brat, oče, mati, so-sed, sodelavec, prijatelj, znanec ali celokot strokovno usposobljeni zdravstvenidelavec z nastajanjem in z “zakonitost-mi” hipe vsaj malo seznanjeni, namreč

24 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Majda Slavinec:

Najinih enaintrideset letBilo je tako rekoč na pragu življenja, ko so pred človekom odprte še vse poti.Pri devetnajstih letih uspešno končana srednja šola in nato iskanje službe, kersem se po priporočilu zdravnice zaradi prirojenih težav z očmi odpovedala na-daljnjemu študiju. In nato končno prva zaposlitev, res da samo za določen čas,a vendar vsaj nekaj.

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Sladkorna bolezen 25JULIJ 2013

nimate osebnih izkušenj doživljanja tegamučnega stanja.

Pekoči občutek nemočiMorda pa boste nekoč vendarle razu-

meli, da je bil na primer tudi takrat dan kotnešteto drugih, pa z njim delo, napor, od-govornost, takšna ali drugačna zaposlitev,množica skrbi … Potem pa je nehote na-stala tišina, mir … Bilo je le še nezavednolebdenje tam nekje daleč, v brezčasju, kosploh ne veš, da še obstajaš. In nato po kdove kolikem času od nekod iz daljave do tebeznova pronicajo neki čudni, sprva še zelooddaljeni šumi, glasovi, besede … Ti paskušaš samo spati, spati, počivati, saj si takoneznansko utrujen in brez moči. Pa ti ne-kdo ni dovolil. Nekaj hoče, nekaj želi, ne-kaj zahteva, pa ne veš, kaj, zakaj, čemu …Besede postajajo čedalje bolj razločne: »Sebo že zbudila? Poglej, preveri … Pritisk je… sladkor … Še enkrat moramo izmeriti,pa bomo videli, ali je treba še … Pa kaj jepravzaprav bilo? Kaj je delala? Spet ni jed-la, kaj?« Koraki se bližajo. Neka roka se tedotakne. Tuja roka. Hladen, brezoseben do-tik. »Me slišite? Poglejte me!« Koraki sespet nekoliko oddaljijo, toda šumi ostane-jo. »Seveda te slišim, pa še kako dobro teslišim. Kdo sploh si? Kaj se dogaja? Kaj ho-češ? Menda sem tu nekje, kjer ne bi sme-la biti. Saj sem vendar šla v…« »Še vednonič? Kolikokrat se to dogaja, res! Pa kaj jihsploh vozijo sem? Raje bi jim plačali kosi-lo, pa bi bilo. Problem bi bil rešen. Saj sotako vedno sami krivi, ko nič ne ubogajo.«»Ja, ja, dobro te slišim. Kar povej še kaj, sajsamo vsi vi vse veste. Gnoj sem. Zakaj sesploh ukvarjate z mano? Pustite me, dagrem, bo že bolje. Če bi lahko, bi skočilas te mize ali kjer že sem, in pobegnila, dame nikoli več nihče ne bi videl. Še naj-manj vsi vi. Mar res ne veste, kako mi je?Kako strašno se počutim? Spet je šlo ne-kaj narobe. Ampak kaj? Kaj? Vi pa govori-te, da sem sama kriva. Pustite me vendar,samo pustite me pri miru. Vsi … Krivasem, ja. Pa ne vem, zakaj …« Ostane tistiglodajoči občutek, da greš vsem na živce,da si sam kriv, ker ničesar ne znaš. Medlastnimi begajočimi mislimi in spoznanjiv naslednjih minutah slišim še marsikaj“spodbudnega”, kar me psihično ubije.Spoznam, da sem popolna izguba. Sramme je, čeprav niti ne vem, česa. Da sem to,kar sem? Da sem spet nekaj spregledala?Zdaj pa naj še odgovarjam na milijon vpra-šanj, se srečujem z očitajočimi pogledi,pojasnjujem, govorim, govorim … Pa v res-

nici ta trenutek potrebujem samo prija-zen dotik in spodbudno tišino … Ko bizdaj vsaj lahko pobegnila … Kamorkoli,samo stran od ljudi.

Sočutje namesto očitkovSpoštovani zdravstveni delavci, cenje-

ni zdravniki in vsi drugi, dostikrat tudinaši najbližji, ste med svojimi prizade-vanji, ko rešujete življenja, kdaj pomisli-li tudi na to, da vas človek, ki ga z gluko-zo, z glukagonom ali s čimer koli že vra-čate v sedanjost, sliši, preden se lahkoodzove na vaša vprašanja? Si predstavlja-te, kakšen je občutek, ko spozna, da jespet izgubil? Da sam ni ukrepal, ker pre-prosto ni mogel, zdaj ga pa mnogi od vas(na našo veliko srečo, zadovoljstvo inhvaležnost pa vendarle ne vsi!) obsojatein obravnavate kot največjo izgubo, ki nivredna, da še hodi po zemlji, kaj šele, dase zanjo porablja zdravstveni denar invaš dragoceni čas? Je res smiselno z be-sedami in z vsemi mogočimi domnevamiudrihati po njem, ko je le kak meter ali dvaoddaljen od vas? Spoštovani, vedite in ni-koli, res nikoli ne pozabite: bolnik vasSLIŠI, četudi še ne more spregovoriti, od-preti oči ali premakniti roke. In verjemi-te – že brez vaših besed, brez vaših pri-pomb in vprašanj ga muči dovolj močanobčutek krivde, ko se zbuja v tujem oko-lju in sam pri sebi išče odgovor na vpra-šanje, kaj je spet spregledal ali na kaj ni

bil dovolj pozoren. Saj veste, kajne: “slad-korna” se potuhnjeno in zahrbtno plaziokrog nas bolnikov in tudi okrog vsehvas drugih, naši ljubi sosedje, znanci, so-delavci, prijatelji – okrog vsakogar na temljubem svetu štiriindvajset ur na dan, se-dem dni na teden …

Skupaj si lahko pomagamoJaz, že dokaj “stara diabetična mačka”

z vsemi mogočimi dolgoletnimi izkušnja-mi, pa si upam z gotovostjo trditi, da no-ben, res noben sladkorni bolnik nikolinamerno ne izzove hipe. Vprašanje je le,zakaj je ni pravočasno začutil in je zatotudi ni mogel sam ustaviti ter preprečiti,da bi ga ujela v svoje kremplje. Je bil mor-da preveč obremenjen in je zato spregle-dal opozorilne znake? So morebiti v nje-govih mislih plesali svoj peklenski ples šte-vilni hudi vsakdanji problemi? So vse nje-gove nujno potrebne odločitve blokiraletakšne in drugačne skrbi, pomanjkanječasa, ure, roki, zahteve, bremena, nagli-ca, grožnje …? Ali pa se morda v njego-vem telesu dogaja še kaj, česar sam nezmore nadzorovati? In ne nazadnje: Kak-šno hrano in koliko obrokov na dan pa sisploh še lahko privošči? On ali ona, dia-betik na inzulinu? Vse to in še več sovprašanja, na katera si diabetiki ne zna-mo odgovoriti. Prave odgovore bomo lah-ko poiskali in našli le skupaj – človek s člo-vekom z roko v roki.

Pri preventivnem pregledu so mi ugo-tovili povišan sladkor. Moj oče je takratže imel sladkorno, imel je tablete in die-to. Dejali so mi, da je bolezen dedna.Pozneje je zbolela še mama in je pri 88letih na inzulinu, ki si ga sama daje inskrbi zase. Svoj sladkor sem na začetkukrotila z dieto, pozneje pa s tabletami,a ker je nikakor nisem mogla ukrotiti, mije zdravnica svetovala inzulin. Tega semse zelo otepala in zdravnici obljubljala,da se bom disciplinirala, a se to ni zgo-dilo. Za dolgo delujočim inzulinom semdobila še kratko delujočega in tablete.

Včasih se mi zazdi, da moja sladkornabolezen, vendar od časa do časa zmagu-je, čeprav si želim, da ne bi bilo tako. Ševedno se borim z njo, čeprav se mi zdi,da veliko vem, a še vedno premalo. Nanaš brezplačni Diafon večkrat pokličem.Prijazno mi svetujejo in sem zelo zado-voljna. Hipe me doletijo največkrat po-noči. No, to so mi rekli, da zato, ker miponoči mož ne da miru. Moje delo je ševedno zelo pestro, veliko postorim samav hiši in na vrtu. Zdi se, da šele ponoči,ko se umirim, nastopijo hipe, saj prej ni-majo časa.

Savica Juntez:

Moja sladkorna bolezen Začela se je, ko sem bila še v službi, pri štiridesetih letih. Vsako sezono smohodili na zaključevanja kolekcij v tekstilne tovarne. Vedno so nam ob prihoduponudili aperitiv in sladkarije. Vsi smo si jih privoščili, a kaj, ko je meni že kma-lu postalo zelo slabo. Nisem vedela, zakaj.

Sem le ena mnogih, ki se jim je slad-kor pojavil v nosečnosti, le da me mojni hotel zapustiti, kot se to zgodi števil-nim mamam po porodu. Moj se je samopotuhnil za dve ali tri leta, pa tudi jaz ganisem jemala čisto resno, saj je bilo v ti-stih že davnih osemdesetih letih moje ve-denje o diabetesu skoraj nično. Menepa ta nadloga že ne bo ujela, sem si re-kla, in veselo jedla vse po vrsti, o kakš-nem rednem miganju pa sploh nisemrazmišljala. Tako sem počasi pridelalavse kilograme, ki sem jih zaradi diete ininzulina med nosečnostjo izgubila. Pa šekakšen kilogramček zraven sem dobila.V nosečnosti sem res pazila na prehra-no, potem pa sem počasi na vse nasve-te zdravnice z lahkoto pozabila.

V slogi je močNenadoma pa hopla, pa me je spet

ujela, sladkorna namreč. Najprej dieta,pa ena tableta, pa dve in tako naprej v

nekaj letih do maksimalne doze. A miše vedno ni bilo čisto jasno, kako je s tem.Sicer sem vedela že malo več, še več paverjetno nisem želela vedeti. Bodo žezdravniki poskrbeli zame, sem si rekla.O kakšni spremembi načina življenjasploh nisem razmišljala, saj mi je bilovendar čisto dobro. Pa še toliko razli-čnih zdravil je na voljo, zakaj le bi sesama mučila s tem. Nekako v tem časusem odkrila, da v Ljubljani obstaja dru-štvo diabetikov. Pa sem šla malo pogle-dat, kaj to pravzaprav je. Po pravici po-vem, bila sem navdušena. Šele tam se mije posvetilo, da nas je diabetikov velikoin da se vsi ubadamo s podobnimi teža-vami. Tudi moja slaba vest, ki sem jouspešno ignorirala, se je takrat malozganila. Malo sem omahovala, bi ali nebi, pa sem se vseeno (malo tudi iz rado-vednosti) odločila in odšla z društvomna preventivno okrevanje v Topolšico.Počasi sem začela razmišljati, da je od-

govornost za potek moje bolezni na mo-jih plečih. Največ je k temu pripomoglaudeležba na delavnicah in predavanjiho diabetesu, ki jih društvo za svoje čla-ne prireja vsako leto. Predavatelji so nasnamreč pripravljeni poslušati in namodgovoriti na vsako vprašanje, pa naj jevideti še tako nenavadno. Vzporedno zveč vedenja o bolezni sem polagomasprejela dejstvo, da diabetes imam in daga bom vedno tudi imela. Prav nikamorne bo odšel.

Namesto sovražnika – prijateljPa sem si rekla, če je pa tako, potem pa

naj bo ta presneti trmasti »cuker« mojprijatelj in ne moj sovražnik, kajti s pri-jatelji je vse veliko lažje. In res je tako. Če-prav gre sladkorna svojo pot, jo za zdajkar dobro krotim, zlasti zdaj, ko sem ženekaj časa na inzulinski terapiji. Pikanjegor ali dol, če je treba, je treba. Zdaj vem,da sem za stanje svoje bolezni odgovor-na sama, in posledično sem spet odkrilačar gibanja na vse mogoče načine. Kole-sarim, hodim, plavam, plešem, kegljam,vrtnarim, vsega po malem. Uživam vvsem in moj sladki prijatelj mi je za to mo-čno hvaležen. Jaz pa sem hvaležna svo-jim prijateljem v društvu, saj bi bilo breznjih vse veliko drugače – slabše. Toplo pri-poročam take prijatelje.

26 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Marija Pust - Mica:

Moj sladki prijateljVedno je z menoj, podnevi in ponoči, ko sem dobre volje intudi kadar nisem. Včasih se potuhne in samo čaka, potempa mi spet malo ponagaja, kot bi se bal, da bom nanj či-sto pozabila. Saj veste, govorim o svojem “cukrčku”.

Pozneje je bilo na Jesenicah ustano-vljeno Društvo za boj proti sladkornibolezni, kamor sem se lahko včlanila, in25 let aktivno sodelovala v izvršnem od-boru. Vsa leta skupnega sodelovanjasem predano organizirala izlete in iz-obraževalno letovanje. Vsi smo se ponajboljših močeh trudili, da so bili čla-ni seznanjeni z našim delom, in se ude-leževali aktivnosti. Leta so tu in mojofunkcijo opravljajo drugi. Ob slovesusem rekla, da sem vsa leta z veseljem de-

lala v društvu, z mnogimi smo postaliprijatelji. Priporočala sem članom, naj seudeležujejo vseh dejavnosti, tako preda-vanj, pohodov, izletov, telovadbe in pod-obnega, dokler jim zdravje dopušča.Zdaj sama živim na spominih in bese-de dolgčas ali osamljenost ne poznam.

Nasvet zdravnika diabetologa je vreden spoštovanja

Iz lastnih izkušenj vem, da je odnoszdravnik–bolnik zelo pomemben in obo-

jestranski, zato tudi zdravnik upoštevamnenje diabetika, saj si lahko sami od-merimo količino inzulina glede na po-čutje in okoliščine, v katerih smo. Takose ognemo hipoglikemiji. Diabetes do-bro obvladujem, zdravnica me pohvali,a priznam, da se tudi včasih pregrešims kakšno enoto kruha več, ker najraje jemna žlico. Na višino krvnega sladkorjavpliva tudi moje razpoloženje.

Moj nasvetPogovori o denarju, bolezni in politiki soizgubljen čas. Zato so tu drugi, ki naj tourejajo in so tudi plačani za to. Pred tri-desetimi leti mi je 90-letna gospa, pred-no je odšla v dom starostnikov, rekla:»Dekle, še imaš čas, da pridno vlagaš vsvojo spominsko banko. Na stara letaboš iz te banke jemala ven in ti ne bo ni-koli dolgčas. Kdor na spominih živi, dva-krat živi!« Hvala vsem prijateljem, ki stevsak po svoje vlagali v mojo spominskobanko.

Angela Ferjan:

Kako živim s sladkornoboleznijo?Pred 40 leti, ko sem bila stara 45 let, so mi odkrili sladkor-no bolezen tipa 2, ki sem jo podedovala po materi, ta jeumrla pri 63 letih. Od takrat sem z diabetesom v neprosto-

voljni navezi. V začetku sva se le “spoznavala”, saj sem imela dieto in table-te ter se nazadnje tudi “ujela”, kajti pred 16 leti mi je diabetologinja predla-gala zdravljenje z inzulinom.

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Sladkorna bolezen 27JULIJ 2013

Božo je diabetik tipa 2 že 33 let. Zdra-viti se je začel z dieto in tabletami. Z letije bolezen napredovala in tablete nisobile več učinkovite. Prešel je na inzulin.Danes si težko prizna, da bi moral že ta-koj na začetku veliko več narediti sam,zato opozarja diabetike začetnike in ti-ste, ki so v rizičnih skupinah, da je zelopomembno ukrepati pravočasno. Spre-meniti slabe življenjske navade, neu-strezno prehrano, premalo gibanja inživeti umirjeno. Zaveda se, da bi se mo-ral še bolj zdravo hraniti, uživati manjmastno hrano in več zelenjave, vendarmu to ne uspeva najbolje. Boji se kroni-čnih zapletov, zato poskuša čim bolje ob-vladovati svojo bolezen. Občudovanjavredna je njegova doslednost pri uživa-nju sladkih jedi, ki se jih zlepa ne dotak-ne, pa čeprav je skušnjava zelo velika,za marsikaterega diabetika tipa 2 nepre-magljiva. Nisem prepričana, da bi toenako zmogla ob pogledu na slastnotorto ali sladoled. Med drugim ugota-vlja, da ga je bolezen z leti utrdila, zatoje laže premagoval tudi najtežje trenut-ke, ki mu jih je naložilo življenje. Bole-zen ima torej tudi pozitivne plati. Rad sedruži z diabetiki, ker lahko z njimi po-kramlja o tem in onem, izmenja izkuš-nje in se jim tudi potoži. V društvu po-greša več sodelovanja z izvoljenimi čla-ni. Ni mu všeč premajhna udeležba čla-nov na aktivnostih, ki jih organizira dru-štvo. Razmišlja, kako bi to spremenili.

Erna je diabetik tipa 2 že 30 let. Pravi,da je bil nastanek bolezni pri njej genet-sko pogojen. Zdravi se s tabletami in die-to. Toda to še zdaleč ni vse. Svojo bole-zen zelo dobro obvladuje. Kako ji to uspe-va? Živi zdravo. Od pomladi do poznejeseni veliko časa preživi na svojem vrtu,kjer pridela zelenjavo zase in še za dru-ge. V prostem času rada kolesari in ob-čuduje naravo. Že deset let redno hodi natelovadbo. Prisega tudi na druženje, zatose udeležuje rekreativnih pohodov, ki jihdruštvo organizira vsako sredo pod ge-slom “Bodi migec, bodi migica”. Hodimo,klepetamo in se tudi izobražujemo. Predkratkim smo si na enem od pohodov ogle-dali razstavo 823 zdravilnih rastlin, ki jihje herbarijsko uredil žal letos preminuliAndrej Coklin, razstavni prostor pa zago-tovil radgonski graščak Milan Herzog.

Erni je bil ogled rastlin zelo všeč, sajverjame v njihovo zdravilno moč. Pravi,da se najbolj boji samote, zdaj še pose-bno, ker je pred nekaj manj kot letom dniizgubila moža. A tukaj so otroci in vnu-ki, na katere je zelo ponosna, in tudi za-radi njih poskuša ostati močna in neo-majna. O kakšnih slabih navadah alicelo razvadah pri tej gospe ni duha ni slu-ha. Ja, dobro ste prebrali. Vem, tako“žlahtne cvetke” so zelo redke. V društvuse udeležuje predavanj in delavnic, kerse zaveda, da znanja ni nikoli dovolj.Članom, ki se udeležujejo aktivnosti

društva, sporoča, da veliko zamujajo.Opozarja, da nekateri ne jemljejo svojebolezni dovolj resno. Revijo Sladkornabolezen z zanimanjem prebere od prvedo zadnje strani. Erna je zgled zelo do-brega vodenja sladkorne bolezni. Prepri-čana sem, da k temu veliko pripomore-jo tudi njene pozitivne misli. Prepričlji-vo pove: »Se ne dam!«

Ana je diabetik tipa 2 že 14 let. Zdra-vi se s tabletami. Z diagnozo sladkornabolezen so jo seznanili ob zdravljenju po-višanega krvnega tlaka. Vrsto let se boris čezmerno telesno težo, včasih bolj,drugič spet manj uspešno. A njena de-janja dokazujejo, da ne bo nikoli obupa-la, kaj šele odnehala. Redno prihaja naaktivnosti, ki jih organizira društvo. HčiMetka jo vsako sredo pripelje na rekrea-tivne pohode. Čeprav ima občasno hudebolečine v nogah, je Ana vedno na čelunaše pohodne čete. Sladkor se ji po kon-čanem pohodu včasih tudi zviša.

Pozanimala sem se na Diafonu in iz-vedela, da je vzrok za to zvišan adrena-lin v krvi, ki zmanjšuje učinek inzulina,in tako se raven sladkorja zviša. Boleči-na zagotovo vpliva na povišano ravenadrenalina.

Ana obiskuje predavanja, ki jih orga-nizira društvo, da bi še več izvedela osvoji bolezni, saj se zaveda, da noben na-svet ni odveč. Svoje strahove zaupa pri-jatelju Marku. Najbolj se boji kroničnihzapletov diabetesa. Na srečo sladkih jedine mara, zato se ne počuti prikrajšanozaradi omejevanja le-teh v prehrani. Za-veda se, da bi se morala še več gibati inše bolj zdravo jesti, predvsem več zele-njave in sadja, a poskuša. Veliko zelenja-ve pridela sama. Na začetku deluje ne-koliko zadržano, a postane sčasoma zelozgovorna. Je pozorna do ljudi in zelo do-brega srca. Tako ji je uspelo tako rekočsami vzgojiti šest otrok. Mož ji je umrlpred 20 leti, ko je bila najmlajša hči sta-ra komaj eno leto. A to še ni bilo dovolj.Mesec za tem ji je umrl oče. Najhujši uda-rec v svojem življenju pa je doživela

Danica Barovič:

Sladkorna bolezen tipa 2 –zaveznica ali sovražnicaDiabetiki so pravi junaki. Predstavljam vam Boža, Ano in Erno, dodajam še svo-ja razmišljanja o sladkorni bolezni tipa 2. Obvladovati in krotiti morajo bole-zen, ki to sploh ni, saj vendar nič ne boli. Morajo se zavedati, da je to tihi ubi-jalec, nevarna, zahrbtna in resna bolezen, ki lahko povzroča hude posledice,če je ne obvladujejo, kot bi jo morali. Vsi trije imajo svetle in temne trenutke ži-vljenja s sladkorno boleznijo, ki jih bolj ali manj delijo s svojimi najbližjimi. Kerimajo radi družbo, so aktivni člani Društva diabetikov Gornja Radgona.

Začetki Društva diabetikovLjubljana

Sodelovala sem pri ustanavljanju na-šega ljubljanskega društva. Bila sem naustanovnem občnem zboru Društva dia-betikov Ljubljana v Celju, bilo je marca1967. Spomine s tega dogodka si lahkodelim le še z gospo Matejo Šmuc. V lju-bljanskem društvu diabetikov sem vupravnem odboru aktivno delovala v le-tih 1967–1990. Imela sem enkrat eno,drugič drugo funkcijo. Spomnim se prve-ga avtobusnega izleta z ljubljanskim dru-štvom diabetikov, ki sem ga organizira-la. Izleta smo se udeležili le člani uprav-nega odbora in dva neaktivna člana.

Ugotovila sem, da je težko orati ledi-no z novitetami, s še tako potrebnimiaktivnostmi za dvig samozavesti članstvuin izmenjavo osebnih izkušenj mednami. Naslov tega članka izhaja iz tegaobdobja. Nikoli se namreč nisem podpi-sala na različne akte oz. dopise druga-če kot z geslom: »Laže je preprečevati kotzdraviti« in pripisom: Društvo diabetikovLjubljana. Zelo me veseli, da so vse aktiv-nosti, ki so bile v mojem času vpeljane,z veliko požrtvovalnostjo sodelujočeupravne ekipe še vedno aktualne. Za-hvaljujoč skrbnemu vodstvu predsedni-ce Judite Erjavec ima članstvo v Dru-štvu diabetikov Ljubljana veliko podpo-ro, seveda za tiste, ki jo želijo.

Metode sožitjaVarovalka je pri meni še vedno geslo:

Laže je preprečevati kot zdraviti sladkor-ček. Oprijela sem se ga z obema rokama.Učila sem se sožitja s to nadlogo. Še da-nes mi je hudo, ko se spomnim težkegaživljenja dvajsetletnice. Sprejemam, karmi je bilo dodeljeno, bog ve, zakaj. Pre-izkušam najrazličnejše najboljše mogočemetode sožitja z diabetesom. Standardi sose v letih spreminjali z novimi tehnični-mi izboljšavami. Za nas je življenje lažje.Začetek sozvočja s sladkorno boleznijo jebil naporen in boleč. Naučila sem se do-datnih obveznosti. Dnevno dezinfekcijo

injekcijskih igel in steklenih brizgalk.Strah, da steklene brizgalke ne razbijem,je bil vedno prisoten. Le enkrat na leto sembila upravičena dobiti na recept dvanajstigel, stekleno brizgalko, alkohol in vato.Zdravniška priporočila sem vestno upo-števala, na dolgi rok se to obrestuje. Za vi-kend sem hodila po planinskih poteh terv nahrbtniku nosila kovinsko posodo zgazo in pokrovko, destilirano vodo in vseprej našteto. Ta neločljiva prtljaga je šlaz menoj, kamor koli sem šla za več kot endan. Ženski pripomočki so ostajali doma.Manj prtljage, lažja hoja v hrib. Kakšnaradost, ko so prišle igle za enkratno upo-rabo. Zame pa so najpomembnejše znan-stveno odkritje testni lističi za določanjesladkorja v krvi. Kakšno olajšanje je bilotakrat – in je še danes. Konec je bilo tudimojih pogostih hospitalizacij.

Vabljiva alternativaNapako, iz katere sem se veliko nauči-

la, sem naredila z obiskovanjem popu-larne Kitajke. Pri duhovni zdravilki semiskala srečo in zdravje. Takrat za neka-tere v Sloveniji najboljši alternativki. Znjeno pomočjo sem premagala zasvoje-nost s cigaretami, spoznala sem moč vo-lje. Verjela sem v možnost ozdravitvemoje oblike diabetesa. Zahvaljujoč hitre-mu posredovanju prijateljev, mojih do-mačih in zdravnikov v UKC sem ostalaživa. Z glavo skozi zid ne gre. Ni člove-ka, ki ne bi kdaj naredil napake. Pridru-žila sem se nori želji po ozdravitvi, ki dozdaj še ni bila uresničljiva, vsaj kolikorsama vem, za mojo diagnozo. Vem, daje nekaj podobnega prava pot, zato ra-ziskujem, iščem sebe, preizkušam inuspela bom,če mi bo dana prava misel.Skupinske aktivnosti so mi ljube. Po-zornost rada namenim operi, gledališču,glasbi. S knjigo hodim spat. Hobiji mi lep-šajo trenutke življenja.

Diabetik mora živeti vzdržno Takšna je moja preverjena izkušnja,

zato poskušam živeti zdravo, v skladu z

28 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Rozalija Marolt:

Laže je preprečevati kot zdraviti Od leta 1966 sem na inzulinski terapiji. Počutje je odvisno od gibanja slad-korja v krvi, to je stalnica, s katero živim. V začetnih spoznavnih trenutkih zdiabetesom je bilo marsikaj neizvedljivo. Bilo mi je zelo težko. Trmasto vztraj-na sem preskakovala ovire in poskušala živeti polno življenje. Ta trenutek jele odmev mojih odločitev.

pred petimi leti, ko ji je nenadne smrtipreminil prvorojenec. Sledilo je najtem-nejše obdobje v njenem življenju, a gaje s pomočjo svojih otrok zmogla prema-gati. Vse ima neizmerno rada. »Petnajstlet sem živela samo za svoje otroke, zdajpa mi vse vračajo,« pravi Ana. Iz hudepreizkušnje je izšla še močnejša. Hvale-žna je za vsako pomoč in enako hvale-žno želi pomagati tudi drugim. Prineslanam je gomolje topinamburja, da smo jihrazdelili tistim članom, ki tega krompir-ja še nimajo na svojem vrtu. Ana je lah-ko zgled vsem, še zlasti pa tistim diabe-tikom, ki klonejo ob najmanjši težavici,zgled, kako premagati največje bolečine– bolečine žalosti in trpljenja in nadalje-vati življenjsko pot. »Ne smem obupati,boriti se moram,« je njeno življenjskovodilo. Trenutno ji država odmerja “drob-tinice” socialne podpore. Zdaj, ko jeutrujena in bolna, mora vsak mesec spo-ročiti v Ljubljano, da ni zaposlena, sicerbi ji še ta drobiž odtegnili. Našega dru-štvenega obiska ob novem letu, s kate-rim smo jo želeli moralno in materialnopodpreti, je bila zelo vesela. Mi pa tudi.

Pirove zmageŽal izkušnje kažejo, da nas mora dole-

teti bolezen, da začnemo ukrepati. Mno-gi so spremenili nezdravo prehranjevanjein se začeli več gibati šele, ko so postalidiabetiki tipa 2. Nekateri se počutijo pri-krajšane, ker ne smejo uživati sladkihdobrot, in menijo, da so nediabetiki, ki selahko pregrešijo, v veliko boljšem polo-žaju. »Ali res?!« Je res, ali je to Pirovazmaga, zmaga v tistem trenutku? Na dalj-ši rok pa je zmagovalec diabetik, ki zdra-vo živi. Bolezen je lahko stalni kažipot,zaveznica v boju proti nezdravemu nači-nu življenja. Na začetku bolezni težkopremagujemo številne skušnjave, potempa z leti vse postaja lažje. Tako postane-mo odločni in odgovorni. Bolezen nasoblikuje. Želi nas spremeniti na boljše,zato jo moramo sprejeti in upoštevati.

Vse v naravi teži k ravnovesju. Vse ima dvapomena. Tudi sladkorna bolezen tipa 2.Človeku, ki je ne sprejme resno, povzro-ča težave, drugemu pa pomaga in gaspodbuja k ohranjanju ravnovesja. Našijunaki skrbijo za ravnovesje bolj ali manjuspešno, to je odvisno od tega, kako mo-čno so zvesti svoji prijateljici – sladkornibolezni. Zato želim njim in vsem diabeti-kom čim več zvestobe.

Sladkorna bolezen 29JULIJ 2013

naravo. Redno skrbim za dnevno dejav-nost. Težko ali lahko, moram opravljativsakodnevne predpisane naloge, da ni-mam težav ob zahtevni družbi z neloč-ljivim prijateljem sladkorčkom. Domavčasih, ko je vključen radio, televizorali računalnik, z zadovoljstvom pritisnemna gumb OFF in vse izključim. Kako binajbolje opisala svoj dan? V lepem vre-menu preživljam dan na njivi in uživamv delu na zemlji v vzgoji in negi rastli-nja. Posledično sem vesela sveže zele-njave, sadja, rož. Jutra so res lepa. Rast-line so hvaležne za skrb in nego. Vsakdan je kaj posebnega, drugače. Opazu-jem ptice, ki veselo skakljajo okoli meneiščoč hrano. Poslušam njihov značilnikoncert, prepleten v ritem narave. Vrtzahteva veliko pozornosti. Kolikor vlo-žim truda in dela, toliko dobim vrnjene-ga s plodovi. Dovolj je za našo družino.In za vse štirinožne, dvonožne in krila-te prijatelje, ki pridejo mimo. Poletje ječas izobilja in akcije. Težavo imam tistihip, ko pozabim pojesti obrok. Obve-zen sestavni del dneva je tudi globokodihanje. Slovensko transverzalo od Ma-ribora do Ankarana sem prehodila, kosem bila še v službi. Dve leti sem potre-bovala za ta podvig. Čestitala sem samasebi za osemsto kilometrov pešačenja.V tej aktivnosti je poskočni spremljeva-lec sladkorček spal, oba sva se odličnopočutila. Vedno je treba krotiti in urav-navati krvni sladkor. Trmoglavca nisemukrotila, neizprosen je. Merilnik mi neiz-merno pomaga v tej bitki. Zadnji dve letiimam inzulinsko črpalko. To je res čudo-vita tehnična igračka, ki omogoča boljsproščeno delovanje. Diabetesa ne spre-jemam kot bolezen. Zame je vodilo za ka-kovostno in zdravo življenje. Kolikor semga zmožna s svojo iznajdljivostjo tudiuresničiti. Pred tremi leti sem do zdajzadnjič objela Aljažev stolp na Triglavu.Hura, zopet mi je uspelo, telo je pripra-vljeno za nove izzive! Za vikend se po na-vadi dogovorimo za kakšno šesturnohojo. Saj ima telo vsak dan drugačnozmogljivost, pretiravam nič rada ne.

Potovanja so sestavni del življenja

Veliko sem potovala ali hodila, a nesamo po naših in tujih planinah. Pečatso v meni pustile Avstralija, Indija, Afri-ka. Ljudje drugače razmišljajo in posle-dično živijo. Drug svet in druge nava-de. V Indijo me je peljala radovednost,

tako kot vsakogar, ki išče izzive. To, daživi v Puttaparthiju oseba, ki deluje inživi kot biblijski Jezus Kristus, sem že-lela videti in doživeti v praksi. Tam sembila priča nerazumljivih dogodkov, ne-kateri to imenujejo čudeži. Prvič sem In-dijo obiskala leta 1999 in po treh tednihprišla domov vegetarijanka. Našla semnove prijatelje in nov cilj. Zadnja leta sev Indijo vračam tedaj, ko je pri nas zima.

Avatar sri Sathja Sai Baba je moj duho-vni super učitelj. Pri prvem obisku mije bilo rečeno, da bo čez dvanajst let Sa-tya Sai Baba odšel. Manifestiral se bo čezeno leto z imenom Prema Baba. Z novopodobo se bo dal spoznati le redkim.Sathya pomeni resnica, Prema pomeniljubezen. Misterijev um ne sprejme.Odločila sem se razumeti, kaj to pome-ni, in bila priča nerazumljivih dogodkov.Nekateri to imenujejo čudeži. Še vednome vodita tja spoštovanje in ljubezen dotega veličastnega Veličastja. V njegovisveti navzočnosti sem preživljala indij-ske zime. Vstajala sem ob pol štirih zju-traj, ob devetih zvečer hodila spat. Do-jela sem veliko modrosti. Nikoli nisemprosila Satya Sai Babe za zdravje, doklerje bil v telesu, ni bilo potrebe. Občutjavarnosti se ne da opisati od trenutka, kosem prvič vstopila v letalo Ljublja -na–Bangalore.

Res se je poslovil od življenja, kot mije bilo rečeno. Prejšnjo zimo sem se šlapoklonit njegovemu spominu. Bil je pri-soten kot prej, le fizično ga ni več mo-goče videti. Način življenja tam si urav-notežim s svojimi potrebami.

Pol stoletja – zdrava Zdaj nepreklicno jem zelenjavo, sa-

dje, oreščke in mlečne izdelke. Opažam,da mi tak način prehranjevanja pomaga

za dobro počutje oziroma pri vodenjutrmoglavega sladkorja v krvi.

Diabetolog je sprejel to dejstvo, prednekaj leti sem mu po naključju poveda-la, da imam zdaj malo drugačne prehra-njevalne navade. Potrjuje se mi že po tri-najstih letih, da sem na pravi poti in dasem se prav odločila. Z leti se povsod vsespreminja. V spletu okoliščin sem v ži-vljenju spoznavala zanimive zdravnike,drugače misleče ljudi ter posledično spo-znala vibrionsko terapijo. Zdaj že desetlet in več pomagam vsem, ki me prosi-jo za pomoč. Torej pomagam ljudem,živalim in rastlinam. Kakor so me učili,je to vedenje za prihodnost. Temelj te me-tode je vibracija in nima stranskih učin-kov. Vidim, da so vsa vložena odrekanja,napori, prizadevanja nagrada za dobropočutje in dobre izvide. Skoraj pol sto-letja živim s sladkorno boleznijo in se po-čutim zdravo. Zavedam se tudi prikrite-ga delovanja diabetesa in morebitnihposledic. Zame je zdravilo številka dvehoja. Telo med hojo izloča strupe, ki bise drugače nabirali v telesu. Prepričanasem, da je to formula za slehernega dia-betika, ki si želi malo pomagati sam.

Računalniško voden diabetesPrehod na inzulinsko črpalko je kot

skok v vodo: znaš plavati ali utoneš. Takonebogljeno sem se počutila s to novo ra-čunalniško igračko in z debelo knjigo na-vodil. Prof. dr. Andrej Janež in zdravstve-no osebje sta me vpeljala in naučila rav-nati z njo. Začetek je bil tak kot vsak, te-žak. Zdaj je to zame že avtomatiziranproces. Privadila sem se na vnašanje inspreminjanje podatkov, kakor je potre-bno, da lahko računalniško vodenje de-luje. Oborožena z novostmi sem se ta-krat napotila v Indijo preverit znanje. Šti-rinajst dni sem potrebovala, da sem pri-lagodila vse, kar je v takšnem primeru po-trebno, in da sem spremenila vsa navo-dila v dejanja, ki jih črpalkica potrebujeza pravilno dovajanje inzulina. Naučiliso me res vsega, kar je potrebno za po-pravljanje bazalnih odmerkov in prepre-čevanje hipoglikemij. Vendar sem mora-la prositi za strokovno pomoč in navodi-la prof. dr. Janeža. Tako sem poslala SMSin takoj dobila povratne informacije. Zne-bila sem se strahu. In ravnanje z inzulin-sko črpalko ni bilo več težavno. Hvaležnasem še vedno za takojšnja navodila. Izko-ristila bom to priložnost in še enkrat re-kla: prof. dr. Andrej Janež, hvala.

Že mesec pred tem sem sam opazil, danekaj ni prav, saj sem veliko pil in zelomalo jedel. Moral sem tudi ponoči vsta-jati in piti, kajti žeje nisem mogel pote-šiti. Po prvomajskih praznikih so mestarši odpeljali v ambulanto na pregled,ker sem bil že zelo slaboten. V dveh me-secih sem veliko shujšal. Po odvzemukrvi v laboratoriju je bila moja težava hi-tro znana – sladkorna bolezen. Te bese-de nisem slišal prvič takrat. O njej semže kar nekaj vedel, saj jo ima tudi mojamama. Takoj so me odpeljali v Ljublja-no na pediatrično kliniko, kjer se je za-čelo zdravljenje in učenje ravnanja zinjekcijami, merilnimi aparati ter dolo-čanje enot inzulina. Ker je bilo zdravstve-no osebje zelo strokovno in vedno do-

bro razpoloženo, so moje strahove po-mirili. Veliko nasvetov so mi dali že ta-koj, veliko pa tudi na kontrolnih pregle-dih v diabetološki ambulanti.

Nabiranje kilometrinePri sladkorni se je treba veliko nauči-

ti o tem, kako živeti in kaj početi, da jeurejenost dobra. V teh letih sem se ude-ležil tudi letovanja sladkornih bolnikovna Debelem rtiču. Tam sem spoznal sebienake otroke in mladostnike. Za boljšezdravje sem začel kolesariti, pozneje pame je zasvojil tek. Leta 2006 sem seprvič udeležil rekreativnega teka naosem kilometrov v Sežani. Za ta tek semse pripravljal kar nekaj časa, ker nisemvedel, kako se bo med tekom obnašal

krvni sladkor. Doma na treningih sempreizkusil z več meritvami in s tem ugo-tovil, koliko sladkorja porabim za tek

Zaradi bolezni ne smem uživati sladkihjedi. Nekoč so temu strokovno rekli, daje prepovedano, zame je bolj sprejemlji-vo, da ni dovoljeno. Kljub vsemu imamvsepovsod sladkor: v žepih oblačil, nahrbt-niku, torbici, cekarju, hišnih prostorih,avtu, na vrhu glave pod plavalno kapo,pod zgornjim robom kratkih nogavic inše kje. Najraje imam kristalnega iz vrečkza kavo, ker se v ustih hitro stopi. Kole-gice in mož, s katerimi pijem “žlahtnoklepetalko”, jih zbirajo in napolnijo moježepe. Res sem hvaležna za njihovo pozor-nost. Kot trgovec, ki briše police in jihpolni z manjkajočimi izdelki, moram po-gosto čistiti oblačila in torbe ter jih napol-

niti s sladkorjem. Na različnih poteh mepogosto preseneti mož z dodatno zalogokalorij. Od zime do zime, že desetletja.

Sladkor je moj stalnispremljevalec, ljubimec

Vsi ga imamo v krvi, le da nekateripreveč, in ubijalski je tudi, če ga imamov telesu premalo. In ko se zgodi to, mezunanje zaloge rešujejo. Za ljubezen ve-lja nekaj podobnega, rešuje in tudi ubi-ja. Sladkor hitro stresam v usta, ga pre-žvečim in stopim k sebi. Opevani mesecmaj postane moj mejnik med zdravjemin neozdravljivo boleznijo. Vsakršne lah-komiselnosti, poigravanja je konec. Sem

punčka, ki jo stara mama pošilja po pe-teršiljčkovo, korenčkovo in kamiličnoseme k sosedi. Gospa brska po predalih,išče, kotalijo se semena, med njimi tudibrizgalka z iglo. Videno me preseneti invprašam mamo, zakaj ima gospa injek-cijo. Pove, da ima semenarka sladkornobolezen in da jo ima tudi njen mož. Odtakrat ju imam bolj na očeh in v srcu, smi-lita se mi. Ljudem nedostopni par je brezotrok, ker so prišli na svet mrtvorojeni.

Sem študentka na praksi, tavam po psi-hiatriji v ljubljanskem Polju. Iščem osve-žujoče, vesele obraze pacientov, a zaman.Stojim v veliki dvorani ob robu stene; natleh, pokriti z rjuhami, ležijo bolniki. Tre-sejo se, se potijo, brez zavesti so. Injici-rali so jim inzulin, ker inzulinski šok men-da zdravi psihoze. Rjuhe so premočeneod znoja, osebje s katetri vliva v njihoveželodce sladkano vodo. Ljudje, utrujeni,izgubljeni, se zbujajo v vsakdanjost.

Ob odkritju mojega diabetesa ostaja tonepozabno, globoko se me je dotakni-lo. Tu je mojih petinštirideset let z zah-tevno boleznijo in vsakomur, če me lehoče poslušati, rada povem, da semvzdržljiva, včasih nedisciplinirana, ne-mirna, športna, mati sinu, poročena,

30 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Anica Kvas:

Vsepovsod sladkorSem v letih, ko spomini žuborijo med nebom in zemljo. Preteklost je topla inrožnata, je tudi neprijetno zamrznjena, polna ivja na cvetlici, ki naj bi se prav-kar razcvetela, zaživela v svobodno prihodnost. Sem kustosinja svojega življe-nja. Z oseminšestdeset let starim ključem odpiram vrata muzeja, kjer misli brsti-jo in spomini še vedno urno pletejo košaro doživetij. Kite mavričnih barv vča-sih opraska moja nerodna roka in zarjaveli ključ se v vratih zatika. Ko ne mo-rem naprej, mi pomaga muzealec ali muzealka, kot so zdravnik, medicinskasestra, mož, sin, sorodnik, prijatelj ali sosed.

Gregor Fabjan:

Tek mi veliko pomeniImel sem zelo lepo otroštvo. Veliko sem bil na svežem kraškem zraku in na ko-lesu. Po osnovni šoli sem začel hoditi v poklicno šolo za mehanika vozil in voz-nih sredstev v Novo Gorico. V prvem letniku šole, maja 1995, pa so mi odkri-li sladkorno bolezen.

Polmaraton v Barceloni

Sladkorna bolezen 31JULIJ 2013

Napotil me je k diabetologinji v bolniš-nico. Dobila sem nasvete za zdrav načinživljenja, strogo dieto in zdravila. Mora-la sem tudi shujšati, kar je bilo zelo tež-ko, a mi je uspelo. Takoj sem se vklju-čila v društvo diabetikov in v njem že vsaleta aktivno delam. Telesne aktivnosti so

postale moj način življenja. Redno ko-lesarim, balinam, kegljam, veliko ho-dim in urejam vrt ob hiši. Zdaj se zdra-vim z inzulinom in poskušam vzdrževa-ti sladkor na primerni ravni. Diabetikompa svetujem: ne obupajte, bodite dobrevolje, družite se in čim več se smejte!

prekmalu upokojena, zdravo radovedna.So obdobja, ko so hipoglikemije neza-želen življenjski slog, ki jih čutim alitudi ne. Korekcije inzulina in ogljikohi-dratnih enot ter meritve krvnega sladkor-ja delam pozimi in poleti, ponoči in čezdan, ob delu in športnih dejavnostih.

Spremembe so kolo življenjaV vseh teh letih se urejanje bolezni hi-

tro spreminja, čeprav se zdi, da tudi pre-

počasi. Po skoraj polstoletnem življe-nju “s prevratnico” sem se načakala predordinacijami, kuhanje brizgalk in igel ježe zgodovina in urejanje sladkorja pospletu je vsakdanjost. Kar ne moremverjeti, da je res tako. Verjamem pa, daje vse odvisno od prehrane in mojegaznanja. Doktor mi pri vseh teh spre-membah na strokovno razumevajoč na-čin pomaga. Nekoč mi je zdravnik rekel,da se mora diabetik gibati: teči, planina-riti, kolesariti, plavati. Saj ne ve, da semže ob pomivanju tal ali pri delu v vrtuvsa mokra, ne vidim, ničesar ne razu-mem, sem nemirna, žalostna. Ker semna robu preživetja, začnem počasi invztrajno teči vse do newyorškega mara-tona. Veliko tveganja, ampak “brez mujese še čevelj ne obuje”. Počutim se bolje,ko sem vsa prekrvljena, nadihana, prez-nojena, vroča in na cilju vesela.

Aktivno naprejŽelim se poklicno rehabilitirati, a neu-

spešno. Sem ženska, usmerjena navzven,dojemljiva za zunanje vplive, ko radapozabim, da sem na svetu tudi jaz. Tekin rekreacija mi pomagata, da se usmer-jam v svojo notranjost in začutim hipo.Samorazvoj, samozavest, samouresni-čevanje postanejo moj življenjski stan-dard. Zdi se sebično, toda zaradi okoli-ščin in diabetičnih preizkušenj nujno. Ne-kaj prvih let odklanjam druženje z dia-betiki, saj “tarnajo”, da jedo le kislo ze-lje in repo. Toda spoznam starejšega Slo-venca, ki je živel in delal v Kanadi. Vljubljanskem društvu diabetikov ni niko-gar spustil v predavalnico, če ni plačal čla-

narine. Gospod, že malo starejši, je zbo-lel v Kanadi in je kar doma začel inzu-linsko terapijo, brez hospitalizacije. Še da-nes se čudim, kaj zmorejo diabetiki,predvsem otroci. Ko pomislim na mladediabetike, me lastno nezadovoljstvo skrvnim sladkorjem ne žalosti. Dobri iz-vidi so neizmerna tolažba.

Sodelovanje v društvuNi mi bilo popolnoma jasno, kaj naj

delam v domačem društvu, ko me jezdravnica povabila k sodelovanju. Nekajlet sem se lovila z različnimi deli, doklernisem spoznala, kaj pravzaprav znam.Diabetik se mora gibati in osebne pozi-tivne izkušnje so privrele na plan. VDomžalah se je rodilo prvo športno re-kreativno srečanje diabetikov Slovenije.Nisem ostala doma, šla sem po svetu, ponove izkušnje, in spoznala, da smo slo-venski diabetiki športniki v svetovnemvrhu. Med nami so matere, znanstveni-ki, kmetje, kulturniki, delavci, železnimožje in žene.

Trenutke, ko nastopi nezavest zaradihipoglikemije, najlažje delim z vami kotpesem Toneta Pavčka:

NE------ZAVEST sredi dnevase potopim v obrežje neznanegaslišim glasove v mojem glasumamika mojagovorim kričeče besede ljubezničeprav nič ne vemčutim da je ob meni nekdotok bližnje reke pada na moje prsiv valu tesnobe me zebe

Marija Velikonja:

Moj dolgoletnispremljevalecPred dobrimi tridesetimi leti me je začel spremljati in migreniti, vsaj na začetku, življenje. Ničesar nisem vedela otej bolezni, zato sem prestrašena, skoraj obupana spreje-

la novico zdravnika za medicino dela, da imam povišan sladkor v krvi.

do 10 kilometrov. Po krstnem nastopuv Sežani sem se začel udejstvovati v te-kih primorskega pokala. Nanje sem za-čeli hoditi s prijatelji. Ker je na teh tekihvedno dobra družba, rad hodim po te-kaških prireditvah. Kilometri so se za-čeli nabirati, z njimi tudi kondicija. Ude-ležil sem se še gorskih tekov, dobrodel-nih tekov, tekov po Sloveniji, oviratlona,zimskih krosov. Leta 2008 sem se odlo-čil, da bom odtekel svoj prvi polmara-ton, 21-kilometrski tek. Kar dobro semopravil. Težav med tekom nisem še ni-koli imel, saj vem, kakšen sladkor mo-ram imeti že pred startom. Na dolgih te-kih pa imam s seboj sladki gel, da do-dajam porabljeno energijo v telo. S tempa pazim, da ne bi sladkor padel podmejo, ker bi to pomenilo hipoglikemi-jo. V letih 2008 – od prvega polmarato-na – pa do zdaj se je nabralo kar nekajzanimivih polmaratonskih tekem. Pre-tekel sem polmaraton v Beogradu, Sa-rajevu, Novem Sadu, Ljubljani, Domža-lah, Nabrežini, Palmanovi, Sežani, Ra-dencih in Barceloni. Tek mi je v užitek,hkrati pa z njim nadomeščam inzulin.

Moj prvi resni dotik morja seže v leto1965, ko sem kupil fička in se z družin-sko sopotnico odpravil v Istro. Že v Opa-tiji sem ob nekem zalivčku parkiral terskočil in plaval in plaval. Med vožnjočez Učko mi je nato fičo nekajkrat zaku-hal, a pot v Poreč se mi je zdela čudovi-ta. Takrat so bili za morje zlati časi. Pod-jetja, zavodi in sindikati so svojim zapo-slenim zagotavljali po sindikalnih ce-

nah vsaj teden, največkrat pa deset dnimorja. Nostalgija!

Miren zaliv za umirjen sladkorNato smo vsa naslednja leta (no, sko-

raj vsa) moj avto (tipi so se izboljševa-li), moja družina in jaz iskali ob morjumirne kotičke, kjer smo plavali in lovi-li ribe. O sladkorni pa ne duha ne slu-ha. Vsako leto sicer manj dni, pa ven-

dar. Pa ti pride pred desetimi leti slad-korna. Najprej me je prizadelo, natosem ugotovil: za obvladovanje bo trebaveč aktivnosti, več morja. Pa četudi v mi-slih in sanjah. Tako sem tudi tretjega ju-nija letos zvečer sam odšel na morje. Vnekem do zdaj nepoznanem zalivčkusem parkiral avto in šel iskat apartma.Iskal in iskal sem ga, pa nikjer ni biloprostora. Pridem nazaj na parkirišče,mojega avta pa nikjer. Joj, zakričim, pane že spet! Že četrtič so mi ukradli avto!Kaj mi bodo rekli doma? Zbudim se vesmoker in se tresem. Pogledam na uro,štiri zjutraj je. Nekaj časa razmišljam,kaj pa, če ni kaj narobe s cukrom, kajče je hipa. Vstanem, grem v dnevnosobo, se piknem in čakam. Aparat kaže5,2. Hvala bogu! Nimam hipe in tudiavto je v garaži!

Tevž se je rodil popolno-ma zdrav in do tretjega letaga je ujel le kakšen prehlad.Nekaj mesecev po tem, koje na torti upihnil tretjosvečko, je postajal čedaljebolj žejen in utrujen. V de-setih dneh je vidno shujšal.Bil je resnično zelo bolan.Njegovo stanje se nikakorni izboljšalo. Pokazali so seznaki dehidracije, potem paje pediatrinja kmalu ugoto-vila, da ima diabetes tipa 1.

Oddahnili smo siKo so mu postavili diagnozo, sva bila

z možem Alešem pomirjena. Vedela sva,da mu bodo zdaj lahko pomagali. Ker jebil mlajši bratec Anže takrat star dvameseca, sva bila s Tevžem ves čas v bol-nišnici. Tam so nas učili, kako živeti zdiabetesom. Resnično smo se imeli lepo,kolikor je to pač mogoče v bolnišnici. Pri-jazno osebje na oddelku za endokrino-logijo je za nas lepo poskrbelo. Tevž je

bil tako majhen in se spre-memb ni zavedal, midvapa sva prilagodila družin-sko prehrano in urnik. Prištirih letih je šel v vrtec,kjer so mu vzgojiteljice da-jale inzulin – takrat še z in-zulinskim injektorjem. Bileso nam res v veliko pomoč,za kar sva jim zelo hvale-žna. Pri petih letih je Tevždobil inzulinsko črpalko.Pokazali smo jo vsem pri-jateljem v vrtcu in bili sonavdušeni nad njo, zato joje tudi on z veseljem spre-

jel. Prinesla je olajšanje pri vodenju slad-korne bolezni, ker se z njo laže prilaga-ja doziranje inzulina glede na potrebe.

Pozitivna podpora v šoliTudi v šoli so Tevža že prvi šolski dan

lepo sprejeli, saj so mu pripravili prav po-seben pladenj z zanj primernimi piško-ti in sokom. Še danes lepo skrbijo zanjegovo prehrano. Hvaležna sva učitelji-

cam, ki so se prav zaradi njega posebejizobraževale. Tevž se brez težav udele-žuje šole v naravi, saj je čedalje bolj sa-mostojen. Postaja vsak dan bolj samo-zavesten in samostojen. Je aktiven najst-nik, ki se ukvarja s športom, kar je zasladkorno bolezen zelo koristno. Po-membno je, da se krvni sladkor velikomeri, med drugim tudi ponoči – če je zju-traj sladkor previsok, je njegovo poču-tje lahko slabo ves dan.

Diabetes je kot dodatendružinski član

A življenje s sladkorno boleznijo jevsekakor drugačno, ker brez inzulinane gre. Ko je bil Tevž v večdnevni šoli vnaravi v Tolminu, so se mu ob menjaviseta poškodovali vsi seti, ki jih potrebu-je za nemoteno doziranje inzulina. Ni šlodrugače, kot da sva se z možem sredinoči odpeljala iz Škofje Loke proti Tol-minu, s skoraj praznim rezervoarjem, sajse nama ni zdelo pomembno nič druge-ga, kot čim prej priti do Tevža. Šele po-tem ko sva ga oskrbela, sva začela raz-mišljati, kako se bova vrnila domov ...Tevževa bolezen je del naše velike dru-žine, ker imava z Alešem pet otrok: po-leg Tevža, ki je drugi otrok, še Evo, An-žeta, Anušo in Mašo. Bolezen je posta-la del našega življenja, ki je kljub temuprežeto z optimizmom, saj imam drugdrugega in zaupamo v medicino, ki izdneva v dan napreduje, kar je v velikoolajšanje tudi vsem sladkornim bolni-kom.

32 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

DIABETIKI PRIPOVEDUJEJO: Osebna zgodba

Jerneja Bohinc:

Srečen sem, čeprav imam diabetes»Nikoli nisem razmišljal, da bi bil brez te bolezni lahko srečnejši,« pravi najin13-letni sin Tevž, ki optimistično gleda na svojo prihodnost, čeprav je njego-vo življenje drugačno od življenja njegovih vrstnikov: »V nasprotju z njimi mo-ram paziti na zdravo prehrano, a tudi oni bi morali jesti bolj zdravo. Paziti mo-ram na redno merjenje krvnega sladkorja, skrbeti za dodajanje prave količi-ne inzulina in paziti na visoke in nizke sladkorje.«

Tevž Bohinc: Nikoli nisemrazmišljal, da bi bil brez

te bolezni lahko srečnejši.

Vekoslav Prevalšek:

Morje, avto in hipaRad imam morje. Miren zalivček, kjer valovi butajo ob ska-le in škržati neutrudno pojejo svojo pesem. Morje sem v otro-štvu videl in slišal samo enkrat, na šolskem izletu. Vednopa sem sanjaril, kako lepo bi bilo pluti v širne daljave, kiso bile takrat samo opisne, redko prisotne v kakšnih filmih.

Sladkorna bolezen 33JULIJ 2013

Glede na dobro obiskanost predavanj,ki jih prireja društvo, opažam, da želijobiti sladkorni bolniki, pa tudi njihovisvojci, čim bolje seznanjeni z boleznijo,z novostmi pri ravnanju z njo, s pripo-ročili strokovnjakov. Dobro so opremlje-ni s podatki o tem, katera prehrana in vkakšnih količinah je zanje primerna. Začim boljšo kontrolo sladkorja v krvi seudeležujejo tudi meritev sladkorja v krvi,ki jih organizira društvo.

Čarobna moč gibanja in druženjaObčudujem pohodniško skupino pri

društvu, ki že trinajsto leto osvaja poti po

Novem mestu in njegovi širši okolici, vvseh letnih časih, ob vsakem vremenu.Naši člani pa tudi zelo radi plavajo v bliž-njih termalnih bazenih, se udeležujejošportnih iger, ki jih društvo organizira nasvojih športno-rekreativnih srečanjih,dobivajo priznanja na športno-rekrea-tivnih srečanjih društev diabetikov Slo-venije. Zelo koristno pa je tudi druženje.Pravijo, da pri težavah večkrat še najboljpomagajo medsebojni pogovori. Še zla-sti je pomembno, da se tako poskrbi zastarejše člane, ki se letnih dejavnosti dru-štva ne morejo več udeleževati. Nekajjih v ta namen obiščejo prostovoljke dru-štva ter z njimi poklepetajo.

Požrtvovalnost članovVseh teh aktivnosti pa ne bi bilo mo-

goče izvajati brez požrtvovalnih prosto-voljcev, ki sodelujejo pri društvu. Polegtega, da morajo skrbeti za urejenost svo-jega sladkorja v krvi, pravilno prehrano,zadostno športno aktivnost z organiza-cijo različnih dejavnosti, društva vpliva-jo na druge člane, da se laže soočajo zvsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša bo-lezen, in jo tako zmorejo kontrolirati.

Katarina Šincek:

Diabetik želi biti informiranKo sem pred tremi leti začela sodelovati pri Društvu diabetikov Novo mesto,nisem ničesar vedela o sladkorni bolezni, niti o sladkornih bolnikih. No, razentega, da ne smejo jesti sladkarij ... Zdaj pa vem, da ni čisto tako, da se splohne sme jesti sladkarij … Vem pa tudi, da je pri ravnanju z boleznijo potrebnamočna samodisciplina, tako glede pravilne prehrane, zadostnega športnegaudejstvovanja, kot tudi glede samokontrole. Taka samodisciplina, ki bi jo mo-rali pri svoji vsakodnevni aktivnosti upoštevati in uporabljati tudi mi, ki nima-mo težav s to boleznijo.

Merjenje sladkorja v krvi in predstavljanjedejavnosti društva na Bazarju nevladnihorganizacij v Novem mestu septembra

2012.

Dobil sem navodila za obvladovanje tebolezni, koliko in kako naj se prehranju-jem, ter druge aktivnosti. Začelo se je sprehrano, tako da sem tehtal in meril po-samezne obroke v skladu s priporočilomdiabetologa. Pogosto sem moral tudi nakontrolo k diabetologu. Ob ugotovitvisladkorne je bil sladkor nekoliko nad12, s prehrano sem to uredil na normal-no stanje, a ni bilo lahko. To sem vzdrže-val samo s pravilno prehrano in giba-njem, in to dvajset let brez zdravil. Predodkritjem bolezni sem čutil utrujenost,nisem čutil potrebe po pitju, shujšal sempribližno deset kilogramov, noge se miniso več potile in na splošno se nisemtako potil kakor prej. Ko sem obiskoval

osebno zdravnico, nikoli ni posumilana sladkorno bolezen, vse je pripisova-la trenutnemu stanju glede na letni časin posledicam bolečin v hrbtenici.

Bolezen še vedno obvladujem Kmalu sem se vključil v takratno Dru-

štvo za boj proti sladkorni bolezni Seža-na. Zdaj je Društvo diabetikov Sežana. Vnjem se izvajajo različne aktivnosti inpredavanja, ki veliko pripomorejo k ob-vladovanju sladkorne bolezni. V veliko po-moč pa so tudi članki v reviji Sladkorna,kajti vsi sladkorni bolniki lahko v tej re-viji dobijo veliko napotkov. Pri diabeti-kih moje generacije vidim, da bolezni nejemljejo dovolj resno, kajti marsikdo reče:

“Prej nisem jedel, ker nisem imel, zdaj pasi to lahko privoščim,” kar je zelo zmot-no mišljenje. Vsakdo bi se moral zaveda-ti, da je tedaj, ko nastanejo posledice slad-korne bolezni, prepozno. Pravilna pre-hrana in telesna aktivnost sta za uravna-vanje bolezni zelo pomembni. Tudi me-ritve sladkorja v krvi so zelo pomembne,če bolnik ve, kaj mora storiti z rezultatom.

Ne zavedajmo se bolezni le pred kontrolo

Po toliko letih sladkorne lahko rečem,da nisem imel kakšnih posebnih pro-blemov. Najteže je bilo na začetku naj-ti pravi način prehrane zaradi terenskeslužbe – obroke sem pripravljal doma injih jemal s seboj v službo. Vsak diabe-tik se mora zavedati te bolezni, in to nesamo en dan pred kontrolo pri diabeto-logu. Poleg te bolezni sem bil pred dvaj-setimi leti operiran zaradi raka na debe-lem črevesu, kar je zahtevalo še dodat-no skrb za pravilno in zdravo prehrano.Čeprav nimam kaj posebnega povedatiglede svoje sladkorne bolezni, sem seodločil, da jo na kratko opišem.

Pavel Škamperle:

Bolezni mnogi ne jemljejoresnoKako se je začelo? Leta 1987, pri spremembi delovnega me-sta, sem moral opraviti izredni zdravniški pregled v Želez-niškem zdravstvenem domu v Ljubljani. Pri tem pregledu

je bilo ugotovljeno, da imam povišan sladkor. Napotili so me v diabetološkoambulanto v Sežani, kjer so s testiranjem ugotovili, da sem pri 48 letih slad-korni bolnik tipa 2.

Nepodpisani portreti in fotografije v Osebnihzgodbah so iz osebnih arhivov avtorjev.

34 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Prvi dan posveta smo namenili pred-stavitvam in izobraževanju. Nutricionist-ka in živilska tehnologinja v Termah Ja-nja Strašek nam je predstavila nov programS hujšanjem umirimo sladkor. Ta programzdravega prehranjevanja in zmanjševanjatelesne teže uvajajo v Termah in je zelo pri-meren tudi za diabetike s čezmerno tele-sno težo. Udeleženci posveta so pohvali-li program in si ga želijo pre-izkusiti. V nadaljevanju smoodprli pogovor o temi s skup-ščine zveze, izobraževanjulaičnih svetovalcev. Udeležen-ci so po razpravi menili, da jetreba pripraviti program zaizobraževanje laičnih sveto-valcev za sladkorne bolnike.

Dobra praksaPoslušali smo zanimivo

predavanje o zapletih naočeh in zdravljenju maku-

larnega edema, ki nam ga je pripravil dr.Kosev Kostandina, dr. med. Za konecprvega delovnega dne pa je predsedni-ca Društva diabetikov Škofja Loka SilvaŽontar predstavila programe tega dru-štva. Pohvalila je sodelovanje z diabeto-logom dr. Tomažem Camlekom, ki bedinad njihovimi programi in aktivno sode-luje z njimi. Družijo se in sodelujejo

tudi z gorenjskimi društvi diabetikov, zdrugimi društvi v občini, pa tudi pri ra-zličnih projektih in mrežah. Na pobudopatronažnih sester so lani zbrali sredstvaza nakup dveh vaskularnih dopplerjevza merjenje ožilja na stopalih, ki se uspe-šno uporabljata. Udeleženci so pohvali-li pester program in delo društva, ki ob-sega Škofjo Loko, Poljansko in Selško do-lino. Marsikdo je dobil nove ideje za iz-vajanje programov v svojem društvu.

Drugi dan posveta

Namenili smo ga navodilom za boljšeskupno sodelovanje in izvajanje projektov.Na začetku sta se nam pridružili predstav-nici Novo Nordiska Irina Ryzhenkova in Po-lona Koblar, ki sta predstavili projekt Po-hodi sladkorno bolezen. Ta se pod njiho-vim okriljem odvija že nekaj let in ga želi-

jo razširiti na vsa društva dia-betikov. Ogledali smo si še kra-tek film o 90-letnici uporabeinzulina in nastanku podjetjaNovo Nordisk, ki letos praznu-je ta visoki jubilej.

Računovodkinja zvezeZdenka Štrekelj in predsed-nica nadzornega odbora(NO) Silva Žontar sta nasnato poučili, kako pravilnoizpolnjevati vloge in poro-čila za sredstva FIHO.

Posvet predsednikov

Posveta, ki je potekal aprila v Termah Dolenjske Toplice, se je udeležilo 42predstavnikov društev diabetikov. Najprej sta nas pozdravila predstavnikaTerm Krka direktor Jože Berus in vodja programov Alenka Babič. Ta nam jetudi predstavila počitniške in zdravstvene programe Term, ki izboljšajokakovost življenja diabetikov.

AKTUALNO: Srečanje predstavnikov društev diabetikov

® Špelca Rudolf

Zvezi društev diabetikov Slovenije indruštvom diabetikov po Sloveniji sred-stva, pridobljena na razpisu Fundacije,pomenijo velik del sredstev za kritje pro-gramov. S temi sredstvi se izvajajo gla-vni programi, za zvezo društev diabeti-kov sredstva omogočajo izdajo glasilaSladkorna bolezen, izvedbo tekmova-nja iz znanja o sladkorni bolezni na os-novnih in srednjih šolah, društvom dia-

betikov pa pomenijo izvajanje preventiv-nih, socialnih in drugih programov. Pravtako pa sredstva Fundacije omogočajoosnovno delovanje zveze in društev dia-betikov in občasno tudi nakup kakšneopreme.

Sredstva iz iger na srečoPrvi predsednik sveta fundacije je bil

Janko Kušar, ki je bil tudi naš predsednik

Zveze društev diabetikov Slovenije. Vzdajšnjem svetu fundacije pa Zvezo dru-štev diabetikov Slovenije zastopa Alojz Ru-dolf. Pravno podlago za ustanovitev Fun-dacije je leta 1996 postavil Zakon o las-tninskem preoblikovanju Loterije Slove-nije. Navedena fundacija v glavnem pri-dobiva sredstva iz iger na srečo oz. Lote-rije Slovenije in Športne Loterije.

Sama razdelitev sredstev med invalid-ske in humanitarne organizacije ostajaiz leta 2006, to je 65 odstotkov proti 35odstotkom v korist invalidskih organiza-cij, pred tem letom pa je bilo razmerje90 proti 10, tako da bi bil morda čas, dabi to razmerje razdelili na 50 proti 50, kaj-ti število humanitarnih organizacij na-rašča iz dneva v dan, prav tako pa tudištevilo bolnikov. To, kar si želimo v Zve-zi društev diabetikov Slovenije, pa je,da bi FIHO obstajala še dolga leta terpomagala s financiranjem tako zvezi kotdruštvom diabetikov po Sloveniji.

Petnajst let FIHO

Že petnajst let je minilo, odkar je bila ustanovljena Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij. Obletnico smo počastili 11. junija sproslavo in razstavo plakatov o financiranih programih invalidskih in humani-tarnih organizacij. Fundacija je glavni vir financiranja za številne invalidske inpredvsem humanitarne organizacije, da lahko izvajajo svoje pro-grame.Fundacija financira več kot 27 invalidskih in 69 humanitarnih organizacij.

® Alojz Rudolf

Udeleženci so odhajali domov polni novih izzivov in delovne energije.

foto

: JA

NEZ

KRA

MA

R

Naučite se uporabljati svoj merilnik ravni glukoze v krvi in sprožilno napravo le v nekaj minutah

VIDEONAVODILA si lahko ogledate na spletni strani www.youtube.com/AccuChekSlovenia. Novim merilnikom pa smo priložili zgoščenko z videonavodili.

Enostavna videonavodila za uporabo merilnika ravni glukoze v krviSvoj merilnik se lahko naučite uporabljati hitro in enostavno, v le 7 minutah.

Experience what’s possible.

Dx10062013

Experience what’s possible.

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK AVIVA, ACCU-CHEK AVIVA NANO, ACCU-CHEK MOBILE in ACCU-CHEK SOFTCLIX so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. © 2013 Roche Diagnostics

www.accu-chek.siRoche farmacevtska družba d.o.o.Vodovodna cesta 109, 1000 LjubljanaBrezplačen telefon: 080 12 32 (od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

NOVOpri merilnikih Accu-Chek ®

Enostavno učenje za uporabo merilnika ravni glukoze v krvi – z VIDEONAVODILI

Dx1

3062

013

pri merilnikih A

®ccu-Chekpri merilnikih A

oywwwNOEDIV

ehCuccA//Amoceubtugo okhai lA sLIDOVAAVN

e mimvo NanievolSkerti sntelpa se ntadelg

moilnikrei nar

om sapoy.www

zonkečšog ziližolir pehCuccA//Amoc.eubtu

.diliovanoedi ve mimvo N.anievolSke

moilnikres possible.Experience what’Experience what’s possible.

, v le 7 minutah.vnoenostati hitro in oj merilnik se lahko naučite uporabljaoj merilnik se lahko naučite uporabljati hitro in SvSvoj merilnik se lahko naučite uporablja

rem

36 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Spremenil se je družbeni sistem, doživljali smo tranzicijo,ki baje še vedno ni končana, vključili smo se v Nato in Ev-ropsko unijo in prevzeli evro. In dobili smo tudi prijatelja, brezkaterih verjetno sploh ne bi znali več shajati: računalnik inmobilni telefon. Seveda je bilo še nešteto drugih koristnih iz-boljšav, ki so nam olajšale življenje, a vseh ni mogoče našte-ti. Pa je mogoče, da lahko vse to vpliva tudi na jezik, ki gauporabljamo vsi in vsak dan? To bi nam zelo hitro postalo ja-sno, če bi prelistali nekaj časopisov in revij izpred dvajsetihlet in jezik primerjali z zdajšnjim, ali pa če bi prebrali nekajelektronskih ali telefonskih sporočil.

Spremembe v družbi odločilne tudi za jezikSeveda, medtem je izšel Slovenski pravopis, ki je svojo mla-

dost zapravil že med nastajanjem. A v resnici ni bil tako odlo-čilen za spreminjanje jezika. Odločilna sta bila osamosvoji-tev Slovenije, ki je prinesla tudi spremembo političnega in go-spodarskega sistema, in neverjetno hiter razvoj informacijsketehnologije. V prvih letih izhajanja revije Sladkorna bolezenje bilo v našem jeziku še močno čutiti vpliv srbščine in hrva-ščine (činitelj, brez da bi, za razliko od, sredina, baviti se, bla-gostanje, bolnica, celokupen, deljena mnenja, imovina, letnikino, luka, nočitev, težka žalitev, usluga, višek, v kolikor,obeležje, sprega), medtem ko so bile angleške besede, ki sopočasi prihajale k nam, še citatne, torej zapisane po angle-ško (jazz, business, design, coca-cola, hardware, software, jog-ging, know-how, manager, musical, pop corn, rally, team).Skoraj vse smo sčasoma prevzeli. Kot prevzete besede se pi-šejo fonetično in pregibajo po pravilih slovenskega knjižne-ga jezika. Pri večini je šlo gladko, tu in tam pa je kakšna pov-zročila nemalo hude krvi.

Vzroka sta bila najmanj dva. Nekatere besede smo imeli kotcitatne tako globoko v zavesti, da smo se težko sprijaznili spodomačenjem. Taki besedi sta bili jazz in insulin. Kar ne-kaj časa je trajalo, da sta se prelevili v džez in inzulin. Malodrugačen primer pa je manager (vmesna faza sta bila mena-žer in menežer). Neki bralec se je zelo burno odzval, češ da

je treba že enkrat prekiniti s črko đ (v resnici je to dvočrkjedž), ker ga to spominja na nekdanjo skupno državo. Sloven-ščina te črke nima in pika. Ni se mu dalo dopovedati, da setako beseda prebere v angleščini in da je menedžer samo fo-netični zapis za prevzeto besedo. Umiril se je šele, ko smo gavprašali, kako potem zdaj zapiše ime Madžarska.

Prevzemajmo le tiste, ki jih res potrebujemoPrav gotovo smo večino teh besed potrebovali, ker nismo

našli ustreznih domačih. Verjetno je to davek na hiter tehno-loški razvoj, ko uporaba nove tehnologije daleč prehitevaiskanje in nastajanje primernih domačih besed. Včasih tepridejo malo pozneje, a je nekaj le bilo takih, ki so še lahkopregnale tujke ali prevzete besede: plošček (puck), zabojnik(kontejner), grenivka (grape-fruit), prehitek (off-side, ofsajd).

Tu in tam prevzamemo kakšno besedo tudi po nepotreb-nem. To je neuspeh za oboje – za stroko in jezikoslovce. Koso se diplomirane medicinske sestre usposobile za samo-stojnejše delo v diabetoloških ambulantah, smo začeli za-nje iskati novo ime. V ožji izbor sta prišli angleška besedaeducator in slovenska izobraževalka. Nazadnje se je stro-ka odločila za edukatorko. Morda se je zdela beseda izobra-ževalka preveč preprosta, ni pa njena vsebina nič slabša kotpri edukatorki. Izobraževanje ne pomeni samo teoretične-ga poučevanja, vedno je hkrati tudi vzgoja, vsestranski na-predek. Poleg tega vsakdo, ki kdaj pride k edukatorki, napodlagi njenega pristopa in načina dela dojame vse, kar muje v taki ambulanti ponujeno. Vedeti moramo namreč, dapri takih prevzetih besedah nastane cela družina besed, topomeni, da bomo dobili še edukatorje, pridevnik edukacij-ski in edukacijo.

Nič ni narobe, če sprejemamo besede iz drugih jezikov, mo-ramo pa biti pozorni, da ne bomo zaradi prihajajočih izgu-bljali svojih, že ustaljenih besed, saj v tem primeru sloven-ščina ne bo bogatejša, temveč bo samo spremenila svojo po-dobo. Ne smemo pozabiti, da smo ljudje po naravi nagnjenik poenostavljanju in, če se le da, uberemo krajšo pot.

Je dvajset let za jezik veliko ali malo?

® Milojka Mansoor, jezikoslovka

TERMINOLOŠKI KOTIČEK

foto

: IG

OR

ZAPL

ATIL

/DEL

O

Ni tako preprosto odgovoriti na vprašanje, zastavljeno v naslovu. Pomembno je namreč, kateridve desetletji imamo v mislih. V nekaterih obdobjih se jezik spreminja bolj, v drugih manj. Naspreminjanje in razvoj jezika vpliva življenje kot celota, od družbenih in političnih okoliščin dotehničnega in tehnološkega napredka in kulturnega življenja. Čim hitrejši je razvoj, tem hitrejese spreminja tudi jezik. Razvoj je sicer dobrodošel, a obstaja nevarnost, da ga pri jeziku nebomo dohitevali s tehničnimi rešitvami in iskanjem novega besedja. Vse to velja tudi za zadnjihdvajset let.

Ana Tavčar Pirkovič, televizijska voditelji-ca, o sladkorni bolezni: »Vem, da gre prisladkorni bolezni za previsoko vsebnostsladkorja v krvi, pomanjkanje inzulina,da poznamo dva tipa, 1 in 2… Za kaj boljnatančnega pa bi že morala “poguglati”.Tudi sama poznam diabetike in iz njiho-ve izkušnje sem spoznala, da življenje s

to boleznijo niti malo ni preprosto. Zahteva disciplino in po-trpljenje ter odrekanje, velikokrat je lahko ogroženo tudi ži-vljenje. Sama poskušam ohranjati relativno zdrav življenjskislog: nič kajenja, zelo malo alkohola, zmerno prehranjevanjein gibanje. Predvsem pa čim manj stresa, kar je seveda naj-težje. Sicer se vse premalokrat spomnim na krvni sladkor, sempa že opravljala meritve. In za konec: dobra misel je polzdravja!«fo

to: S

TAN

ESR

ŠEN

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Sladkorna bolezen 37JULIJ 2013

Devetčlanska ekipa, ki se je lotila priprave tega srečanja, seje zavedala, da organizirati dogodek za več kot 1200 udele-žencev ne bo mačji kašelj, saj sta bili neznani ključni vpra-šanji, kakšna bo udeležba in ali bomo sposobni zagotoviti zaizvedbo srečanja potrebna finančna sredstva.

Predsednik organizacijskega odbora Mirko Topolovec je pre-nesel svoj optimizem na vse nas in 11. januarja smo se prvičsestali ter opredelili naloge, izvajalce in okvirne termine. Ko smose sestali na zadnji seji odbora 22. maja, smo ugotovili, da staostali odprti le še dve vprašanji: ali bodo sponzorji, s katerimismo sklenili pogodbo, nakazali svojo obveznost, in kakšno bovreme. Slabo vreme bi namreč lahko zmanjšalo število ude-ležencev in s tem načrtovani prihodek za plačilo že naročenehrane. Priprava srečelova in daril je zahtevala veliko dela innaše pridne prostovoljke in prostovoljci so skupaj z nekateri-mi člani odbora začeli že nekaj dni pred prireditvijo pripravlja-ti vse potrebno, moški pa smo opravljali transportne in čistil-ne aktivnosti, treba je bilo namreč pomiti 275 klopi in 138 mizter nanje položiti prtičke. Zjutraj nas je pričakal dež in spraše-vali smo se, koliko udeležencev se bo odločilo ostati doma natoplem, saj so vremenoslovci napovedovali ob dežju tudi tem-peraturo okrog 10 stopinj Celzija.

SrečanjeKmalu po 8. uri so že prispeli prvi gostje in prepričali smo se,da se bodo udeleženci kljub slabemu vremenu podali na pot.Verjeli smo, da smo velika družina in da je naše druženje iz-raz prijateljstva. V dvorani so številni spremljevalci naše prire-ditve pripravljali izdelke, s katerimi so razveselili naše goste.Dve kuharski ekipi sta se lotili priprave hrane. Pred dvoranoso začeli prihajati avtobus za avtobusom in nasmejani obrazi,ki jih ni motilo slabo vreme, so nam obetali prijetno druženje.

Dvorana se je začela polnitiPredsednik organizacijskega odbora Mirko Topolovec je z na-povedovalko Nevenko Kavčič še zadnjič usklajeval potek do-godkov.

Otvoritev srečanjaPrireditev se je začela z govorom predsednika Zveze društevdiabetikov Slovenije Petra Miklavčiča, pozdravom predsedni-ka Društva diabetikov Maribor Ivana Hrastnika, goste pa je pri-jazno pozdravil župan Mestne občine Maribor Andrej Fištra-vec. Predsednik organizacijskega odbora Mirko Topolovec jeprebral prijazno pismo predsednika države Boruta Pahorja.

AktivnostiSledil je odhod večine na ogled mesta Maribor, manjša skupi-na pa se je kljub slabi vremenski napovedi odpravila na Pohor-je. Malce premočeni, vendar s prijetnimi vtisi o mestu Mariborso se naši gostje vrnili v Dvorano Tabor in napolnili svoje že-lodce. Z novo energijo jih je na plesišče povabila glasbena sku-pina Frajkinclari in sladkor plesalcev je bil kmalu porabljen.

Športna tekmovanjaŠportna tekmovanja so potekala v Dvorani Tabor, Ledni dvora-ni in prostorih DU Maribor Tabor, vodili pa so jih izkušeni sodni-ki in vodje tekmovanj. Tekmovanja so potekala posamezno v stez-

n Društvo diabetikov Maribor

18. Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije v Mariboru

Prihod udeležencev

Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička.

Peter Miklavčič, predsednik zveze, Andrej Fištravec, župan Mestne obči-ne Maribor, Ivan Hrastnik, predsednik Društva diabetikov Maribor in Maj-da Struc, članica IO društva.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

38 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

nem kegljanju, namiznem tenisu, pikadu in ekipno v kegljanju skroglo na vrvici. Sodelovalo je 23 društev in med njimi je ekip-no 1. mesto osvojilo Društvo diabetikov Maribor, 2. mesto Dru-štvo diabetikov Slovenj Gradec in 3. mesto Društvo diabetikovMetlika. Pri steznem kegljanju je med ženskami zmagala Ivan-

Okrevanje v Rogaški SlatiniOb prihodu so nas seznanili s sedemdnevnim programomaktivnosti. Urejene hotelske sobe so bile pravo udobje za nas.Organizirana so bila predavanja, meritve krvnega sladkorjain HbA1C, meritve krvnega tlaka in kontrola telesne teže.

Na predavanju smo se seznanili z zdravo prehrano in nego nog.Posebej nas je pritegnilo predavanje diabetologa DamjanaJustinka z naslovom Moderno zdravljenje krvnega sladkorja.Vsi slušatelji so bili nad temo zelo navdušeni in so nas opo-zorili, da si želijo še več podobnih predavanj. Seveda smo okre-vanje popestrili tudi s krajšimi pohodi in izletom v Olimje. Or-ganizirali smo kulturni večer, saj se nam je pridružil naš članJanez Svečnik, ki nam je večer popestril z igranjem na klavir,spremljala pa ga je Ivana Simonič, prav tako naša članica, kije brala svoje pesmi. Izmenjali smo izkušnje z društvom Polž-ki iz Slovenj Gradca, ki so nas prav prisrčno povabili na torto,saj so praznovali svoj jubilej. Vsemu lepemu sledi tudi konec.

Majda Navršnik, foto: Silva Štern

ka Vrhnjak iz Društva diabetikov Mežiške doline, druga je bilaNada Žvikart Černič iz Slovenj Gradca in tretja Irena Štuber izMaribora. Pri moških je v steznem kegljanju zasedel prvo me-sto Karel Kraiger iz Slovenj Gradca, drugo mesto Stanko Mikličiz Kopra in tretje Jože Špenga iz Maribora. Pri namiznem teni-su so se tekmovalke uvrstile takole: 1. mesto Metka Orešič iz Ma-ribora, 2. mesto Ester Finžgar iz Maribora in 3. mesto Marija Pod-vršič iz Kopra. Med moškimi tekmovalci namiznega tenisa je za-sedel 1. mesto Boris Govednik iz Metlike, 2. mesto Igor Štrukeljiz Nove Gorice in 3. mesto Marjan Šinkovec iz Trbovelj. Pri pi-kadu je med ženskami zasedla 1. mesto Silva Maraspin iz Ko-pra, 2. mesto Slavka Može iz Novega mesta in 3. mesto Anto-nija Ribarič iz Metlike. Med moškimi je v pikadu osvojil 1. mestoLadislav Vereš iz Lendave, 2. mesto Vojko Zlobec iz Metlike in3. mesto Peter Rauh iz Domžal. Pri kegljanju s kroglo na vrvicije ekipno 1. mesto osvojilo Društvo diabetikov Maribor, 2. mestoDruštvo diabetikov Kranj in 3. mesto Društvo diabetikov Lenart.

Čestitke in zahvalaIskrene čestitke vsem sodelujočim tekmovalcem, še zlasti pazmagovalnim ekipam in posameznikom za dosežene rezul-

Kegljanje s kroglo na vrvici

Stezno kegljanje Namizni tenis

tate! Hvala, dragi prijatelji, da ste se v tako velikem številu ude-ležili srečanja, in upam, da ste odnesli s seboj nekaj lepih spo-minov na Maribor in na Društvo diabetikov Maribor.

Otmar Lajh, Anica Rep in Lidija Salomon

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Sladkorna bolezen 39JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Novo društvo V Zagorju ob Savi zadnja leta nismo imeli društva diabetikov.Želje ljudi po druženju in medsebojni pomoči pa so postaja-le vse močnejše in glasnejše. Tako smo pred dobrim letomzdružili moči in se podali po napotke in informacije, kako zno-va obuditi tisto, kar je pred leti združevalo ljudi.

Na začetku nas je bilo malo, a smo imeli dobre sosede v Trbo-vljah in Hrastniku, kjer sta nam predsednika društev diabeti-kov ponudila svojo roko. Tudi na zvezi so bili zelo potrpežljiviz nami in nas usmerjali na prava pota. Potrdili smo tudi rek,da je v slogi moč, saj smo si medsebojno pomagali in se spod-bujali, tako da smo letos uresničili cilj, ki smo si ga zadali.

Znova smo skupajČlani imamo svoje društvo, kar smo počastili tudi na našemprvem skupnem druženju, 19. aprila, ko smo se zbrali v Pod-kumu, se sprehodili po lepi pokrajini in uživali v klepetu. Vsa-kdo si je prilagodil hojo po svojih sposobnostih. Okrepčali smose z enolončnico in še dolgo posedeli na prijetnem spomla-

danskem soncu in si izmenjali izkušnje bolezni, ki bo naša so-potnica vse življenje. Za letos sicer nimamo velikih načrtov, sajnimamo denarja, a vseeno menimo, da se bomo imeli lepo tudis skromnimi dogodki. Naj se še enkrat zahvalim vsem in vsa-komur posebej, ki ste dodali svoj kamenček v graditev Društvadiabetikov Zagorje ob Savi. Ivan Polanec

Prvi člani našega društva

n Društvo diabetikov Tržič

Merčunov danLetošnje srečanje je bilo že 12. po vrsti. Naj spomnim, da jedan namenjen spominu na dr. Ljudevita Merčuna, ki je leta1954 umrl na poti na Storžič. Ob 50. obletnici njegove smrtista Zveza društev diabetikov Slovenije in naše društvo na ska-li, kjer je umrl, postavila spominsko ploščo in do tja vsakoleto vodi Merčunov pohod. Izhodišče pohoda je Dom pod Stor-žičem in letošnji udeleženci so začeli prihajati že kmalu pošesti uri. Po jutranjem pozdravu in nagovoru so pohodniki od-šli na pot. Pri spominski plošči so pohodniki prižgali svečo,nato pa se vrnili.

Rekreacijski pohod po zanimivi gorski vasici Lom pod Storži-čem pa je bil namenjen kondicijsko manj pripravljenim pohod-nikom. Zbirališče je bilo na terasi Gasilskega doma v Lomu,kjer so ostala parkirana vozila, pohodniki pa so po uvodnempozdravu peš odšli proti Grahovšam. Prva postaja je bila de-lavnica MG Metal. Prijazni domačini so jih lepo sprejeli in vsidobre volje so se napotili proti Hariževi turistični kmetiji, kjerjih je že čakala domača malica, prijeten sprejem in lep razgledpo Gorenjski. Nato so se pohodniki spustili do Robeževe eko-loške kmetije, kjer sta jih pričakala harmonikar in gostiteljicaDarja Peharc. Večina je bila začudena, da ni treba iti v Lipico,če hočeš videli lipicance, na tej kmetiji jih imajo namreč kar pet.Tu so izvedeli marsikaj o poslovanju in delu na ekološki kme-tiji, ogledali pa so si tudi zanimivo in prisrčno predstavo lipi-cancev. Kmetija je tako veliko skupino obiskovalcev sprejelaprvič, saj se še ureja in dokončuje, da bo lahko v polni merizaživela. Je pa lep primer ohranjanja tristo let stare dediščines sodobno vsebino. In že je prišel čas, ko so se kmalu po 13.uri začeli vsi pohodniki zbirati v restavraciji Raj v Tržiču, kjer

je bil zaključek obeh pohodov, kosilo in malo zabave ob prije-tni glasbi.

Pa še o udeležencihMerčunovega pohoda se je udeležilo 24 pohodnikov, pohodapo Lomu pa kar 86. Poleg Tržičanov so prišli iz prav vseh go-renjskih društev, 13 pohodnikov pa tudi iz Društva diabetikovSlovenj Gradec. Prišli so tudi predstavniki podjetij, ki donirajomaterial za naše akcije in merjenja. Tako si bili iz Novo Nordi-ska na Merčunovem pohodu, na lomskem iz podjetja Wellionin podjetja Roche. Seveda pa smo bili nadvse veseli predsed-nika Zveze društev diabetikov Slovenije Petra Miklavčiča, čast-nega člana Jožeta Snoja, ki je bil v naši družbi prav vsako leto,in tržiškega župana Boruta Sajovica, ki si vedno vzame čas innas pozdravi. Ne smemo pa pozabiti tudi na štiri Merčunovesorodnike iz Mengša. Dan smo preživeli v lepem vremenu, pol-ni dobre volje in lepo je bilo spoznati veliko novih ljudi.

Ana Marija Hafner, foto: Marko Hafner

Na začetku pohoda po Lomu

IZ NAŠIH DRUŠTEV

40 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Starost in sladkorna bolezen

Sladkorna je kronična bolezen, ki v začetni fazi bolnikom nepovzroča večjih težav, se pa te začnejo potem, ko nastopijorazlični zapleti te bolezni, posledica dalj časa visokega krvne-ga sladkorja. Kronična bolezen traja vse življenje. Zato je po-trebno prilagajanje, spremeniti je treba življenjski slog, seodpovedovati in disciplinirati v vsakdanjem življenju. Za pol-no preživetje let, ki jih je namenilo življenje, so pomembniše dobro razpoloženje, družabnost in pozitiven odnos do lju-di. Starost je treba sprejeti kot obdobje, ki je zaradi svojihizkušenj in modrosti pomemben in nepogrešljiv del našegaživljenja.

V društvu združujemo diabetike iz Škofje Loke ter Selške inPoljanske doline. Skupaj imamo 40.440 prebivalcev z 2500 re-gistriranimi diabetiki, kar je 5,7 odstotka. Podatki so resni, sajskoraj dosegamo državno povprečje, ki je 6,7 odstotka prebi-valstva. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 136.000 oseb s slad-korno boleznijo, kar je skoraj za desetino več kot leta 2007. Struk-tura starosti naših diabetikov v Škofji Loki od 65 let naprej je71 odstotkov. Vsi naši programi v letnih načrtih so sestavljenitako, da ne glede na starost vsi člani najdejo določene aktiv-nosti in informacije. Pri programih nam je v veliko pomoč dia-betolog dr. Tomaž Camlek, ki s svojim strokovnim delom veli-ko pripomore v dobro diabetikov in k uspešnemu delu društva.

Organizirana patronažna službaVečji del starejših živi v okolju, kjer so posamezna naselja pre-cej oddaljena od središča kraja. Da programi lahko potekajotudi v oddaljenih krajih (Žiri, Gorenja vas, Železniki itd.), nampomagajo medicinske sestre, ki v teh krajih opravljajo patro-nažno službo. Prostovoljke imajo veliko znanja za svetovanjein prepoznavanje poslabšanja zdravstvenega stanja starejše-ga diabetika. Prav tako se pogosto obračamo za pomoč k tempatronažnim medicinskim sestram, ki obiskujejo naše starej-še in zaradi drugih bolezni onemogle člane, da z občasnimimeritvami sladkorja, holesterola in krvnega pritiska na domuo rezultatih poročajo njihovemu diabetologu ali osebnemuzdravniku. Naše diabetike obiskujejo z namenom zdravstve-ne vzgoje, zaradi diabetične noge in drugih zapletov sladkor-ne bolezni. V primerih, ko društvo lahko pomaga posamezni-ku z materialnimi sredstvi pri sladkorni bolezni, nas obvešča-jo, kakšna naj bo ta pomoč glede na stanje diabetika.

Medgeneracijsko sodelovanje Dvakrat na leto se srečujemo s starejšimi, da od medicinskesestre izvedo vse o varnem življenju in dobrem počutju. So-delovanje prinaša boljšo kakovost življenja, sodelujočemu za-gotavlja občutek varnosti, lajša osamljenost ter krepi duševnoin telesno zdravje. Namen naših programov za starejše je, dabi vsaj nekoliko omilili osamljenost in občutek odvečnosti sta-rih ljudi. Dati jim moramo možnost, da se družijo, živijo in so-delujejo z nami.

Meritve gleženjskega indeksaZa boljšo preventivo diabetikov smo kupili dva aparata za mer-jenje gleženjskega indeksa z mini vaskularnim dopplerjem, kjerse odkrije arterioskleroza žil spodnjih okončin, še predno sepokažejo bolezenski znaki ali ko so ti že izraženi. Meritve iz-vajajo strokovno usposobljene medicinske sestre in so za vsečlane društva brezplačne. Vsak, ki opravi meritev, dobi pisnirezultat in ga ob obisku v diabetološki ambulanti predloži navpogled diabetologu. Ta program je bil zelo dobro sprejet meddiabetiki.

Za pomoč starejšim pri obvladovanju sladkorne bolezni in sa-mokontroli si bomo v društvu skupaj s prostovoljci še bolj pri-zadevali, da k našemu delu pristopi še več ljudi, ki so pripra-vljeni nekaj svojega prostega časa nameniti delu in druženjuz diabetiki v njihovem okolju. Kajti tako podarjen čas ni izgu-bljen, temveč vsak posameznik spozna, da je na nekem po-dročju nepogrešljiv in koristen. Hvala za vse prostovoljkam, medicinskim sestram BernardiLukančič in Valeriji Šinkovec iz Žirov ter Minki Šmid iz Želez-nikov. Silva Žontar, foto: Bernarda Lukančič

Vabimo vse člane društva diabetikov Škofja Loka, da se za me-ritve gleženjskega indeksa odločijo in se prijavijo po tel. 031 390284 (Silva Žontar). Meritve so brezplačne.

n Društvo diabetikov Sežana

Predavanje, pohodi ...

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Sladkorna bolezen 41JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Uspešna pomladPoleg dobro izpeljanega občnega zbora smo pristopili k pro-jektu sajenja avtohtonih sadnih dreves, saj se zavedamo, kakopomembna je ekološka pridelava avtohtonih jabolk. K akcijivabimo tudi druga društva diabetikov. Z osrednjega športne-ga srečanja smo se tudi letos vrnili z dobrimi uspehi.

Občni zborObčni zbor se je začel s prijetnim glasbenim uvodom ljudskihpevk Lastovk iz naše Mislinjske doline. Nekaj poskočnih viž jepo njihovem prepevanju zaigral trio skupine Prežihov Vorancz Raven na Koroškem. K dobri volji je s prisrčnim pozdravomsvoje dodal še predsednik izvršnega odbora Ivan Gašper. Do-brodošlico je namenil gostom, še posebej Andreju Času, žu-panu Mestne občine Slovenj Gradec, in se mu zahvalil, ker jeprisluhnil programom dela društva sladkornih bolnikov.

Delovni predsednik Marjan Križaj se je zahvalil za zaupanjein predlagal člane verifikacijske komisije. Prisotni so nato pri-sluhnili zdravstvenemu predavanju mag. Metke Škorja. Po nje-nih poučnih besedah je Minka Zupanc predstavila aparate za

merjenje krvnega tlaka. Obema so se prisotni, bogatejši za novaspoznanja o lastnih aktivnostih pri premagovanju sladkorne bo-lezni, zahvalili z glasnim ploskanjem. Ob realizaciji široko zastavljenega programa Ivan Gašper pri-sotnih ni pozabil spomniti niti na harmonično sodelovanje član-stva, aktivistov izvršnega odbora in zdravstvenih delavcev.Njegovim besedam, izčrpnemu blagajniškemu poročilu in po-ročilu predsednice nadzornega odbora so zadovoljstvo in pod-poro prisotni izrazili z navdušeno telovadbo rok. Za razpravopa je poskrbel župan, ki je izrazil ponos ob bogatem prizade-vanju društva, da s humanostjo poskrbi za zdravljenje, druže-nje in športno aktivnost sladkornih bolnikov. V vseh dejavno-stih, kjer skrbijo, da se oboleli zavedo, da se je življenja ssladkorno boleznijo treba naučiti, uresničujejo poslanstvo ple-menitosti, ki ne pozna meja. Predsednik društva, ki je podal predloge programa, si je vid-no oddahnil. Vsi, ki krmarijo barko društva diabetikov SlovenjGradec, so bili veseli pohvale, ki sta jo izrekla tudi Romana Pra-protnik, predsednica Društva diabetikov Velenje, in Bojan Pro-je, predsednik društva diabetikov Mežiške doline. Ivan Ga-šper je nato zaželel vsem prisotnim prijetno druženje. Ob ko-zarčku in okusni vsebini obloženih krožnikov pa je Duo Vana-go poskrbel za rajanje do belega dne. Marjan Križaj

EkodiabetikiV aprilu smo na pobudo župana Jožeta Santnerja in Andreja Časazačeli akcijo v okviru projekta sajenja sadnih dreves ob rekrea-cijski poti, ki povezuje mesto Slovenj Gradec in Mislinjo. Dru-štvo diabetikov se je takoj vključilo v ta projekt in skupaj s turi-stičnim društvom Šmartno v aprilu posadilo prva sadna dreve-sa domačih sort, ki bodo čez nekaj let dala sadeže domačih sort,saj je glavni cilj akcije pridobiti zdravo sadje in tudi prijetno sen-co za počivanje rekreativcev. V prihodnje projekt predvideva šeposaditev 360 dreves na mestih, kjer so klopi za počitek, pobud-niki za posaditev smo člani društev in župan. Ob tem vljudnovabimo tudi druga društva, da se pridružijo tej akciji.

Meddruštvene športne igreTudi letos je naše društvo na športnem srečanju doseglo po-membne rezultate: prvo mesto v kegljanju za moške je zase-del gospod Krajger, v ženski konkurenci pa drugo mesto go-spa Žvikart. Tudi letos smo dosegli ekipni uspeh, drugo me-sto med vsemi ekipami. Vsi ti rezultati kažejo zagnanost in po-vezanost članov društva. Ivan Gašper

Projekt predvideva posaditev 360 sadnih dreves.

Občni zbor smo uspešno končali.

Naše društvo se tradicionalno udeležuje športnih srečanjdiabetikov Slovenije, letos smo se udeležili 18. srečanja.

Kljub deževnemu vremenu je bilo prijetno. Naši člani so si iz-brali ogled mesta Maribor, kjer so bile predstavljene glavne zna-menitosti in posebnosti mesta. Ko smo se vračali proti domu,smo se ustavili na Vranskem in si ogledali Muzej motociklov.Dan smo začeli v dežju in ga v dežju tudi končali.

Naše izobraževanjeV maju smo organizirali tudi predavanja o sladkorni bolezni zaučence 9. razredov osnovnih šol v Divači, Hrpeljah in Dutovljah.Predavala je medicinska sestra Klara Peternelj iz Zdravstvene-ga doma Sežana. Udeležba je bila dobra, tematika pa zanimi-va, ker je bila dobro pripravljena. Udeležili smo se tudi Cooper-jevega testa v hoji, ki ga je pripravil Zavod za šport Sežana vsodelovanju z Zdravstvenim domom Sežana. Prav tako smoorganizirali dva spomladanska pohoda, nekaj pa jih je odpad-lo zaradi slabega vremena. Pavel Škamperle, foto: Ivan Krulej

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Spomladanskeaktivnosti

Aprila smo se udeležili izobraževalnega okrevanja v zdravi-lišču Talaso Strunjan. Zelo smo se razveselili prijateljev iz dru-štva diabetikov Velenje, saj smo skupaj letovali. Na sladkor-no bolezen nismo pozabili niti ob svetovnem dnevu zdravja.Srečali smo se tudi z lendavskimi prijatelji in jo mahnili v Belokrajino. Maja smo se pomerili v različnih športnih zvrsteh vMariboru, doma pa prisluhnili zanimivemu predavanju o ne-vropatski bolečini.

V Strunjanu so vsak dan poskrbeli za merjenje krvnega slad-korja, krvnega tlaka in telesne teže. Razgibavali smo se od petedo glave, manjkalo ni niti smeha. Ogledali smo si marsikaj. Za-nimiva je bila predstavitev novih merilnikov krvnega tlaka iz pod-jetja VPD Bled. Teden je hitro minil, domov smo se odpravilipolni energije in si rekli, da se še vrnemo. Vsem, ki so skrbe-li in se trudili za naše dobro počutje, se prav lepo zahvaljuje-mo, predvsem predsednici velenjskih diabetikov Romani Pra-protnik, ki je vse organizirala in vodila.

Ob Svetovnem dnevu zdravjaZbrali smo se na Otoku ljubezni v Ižakovcih. S pomočjo medi-cinske sestre Suzane smo merili krvni sladkor in si izmenjali zdrav-stvene nasvete. Sledila sta lep kulturni program in telesna aktiv-nost pod vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj. Udeležencem sobili na voljo zloženke in plakati z zdravstvenimi napotki. Druže-nje je minilo v prijetnem razpoloženju. Zdravje je največje boga-stvo in prav je, da se poučimo o zdravem načinu življenja.

Izlet v Belo krajino Skupaj z Društvom diabetikov Lendava smo se maja odpravi-li na izlet v Metliko in okolico. Ogledali smo si Metliški grad inse marsikaj naučili o zgodovini Bele krajine. Nato smo se od-pravili na ogled cerkva Tri fare. Sledila je malica, ki smo jo ževsi nestrpno čakali, nato pa pot proti Kostanjevici na Krki. Svo-jo pot smo zaključili na Bizeljskem v vinski kleti Repnica Naj-ger. Tam nam je prijazna gospodinja Jožica razkazala njiho-vo klet pod zemljo, kjer smo tudi okušali različna vina in se za-bavali ob njenih pripovedih. Razložila nam je, da je jama sko-

pana v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskegapred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Že pred dvesto letiso te jame uporabljali za shranjevanje poljskih pridelkov. Popokušnji vina smo se odpeljali v pivnico Haler v Olimje, kjersmo si ogledali postopek varjenja svetlega in temnega piva.Po ogledu smo se odpravili na večerjo.

Športno srečanjeV soboto, 25. maja, smo se v hladnem in deževnem vremenuodpravili skupaj s člani društev diabetikov Lendava in GornjaRadgona na Športno-rekreativno srečanje diabetikov Sloveni-je v Maribor. Pomerili smo se v različnih športnih disciplinah,udeležili smo se tudi krajšega in daljšega pohoda. Po športnihaktivnostih sta sledila kosilo in prijetno druženje ob glasbi. Po-zno popoldne smo se vračali domov z obljubo in obilo optim-

izma, da se prihodnje leto znova zberemo v še večjem števi-lu v Topolšici. Jožica Gibičar

Strokovno predavanjeVsako prvo sredo v mesecu imamo v društvu sestanek in stro-kovno predavanje. Tokrat nam je diabetologinja dr. Nataša Pitz,dr. med. spec., predstavila nevropatsko bolečino. Predavanjeje omogočilo podjetje Pfizer. Še enkrat smo se prepričali, kakopomembno je imeti dobro urejeno sladkorno bolezen. Ob kon-cu predavanja nam je dr. Pitzova predstavila mlado zdravnicodiabetologinjo dr. Moniko Dündek, ki pa je v Splošni bolnišniciMurska Sobota žal ne morejo zaposliti zaradi varčevanja vzdravstvu, pa čeprav bi jo nujno potrebovali, saj je čakalna dobaza bolnika na inzulinu leto in pol nesprejemljiva. Marija Barber

42 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Z izleta po Beli krajini Predavanje o nevropatski bolečini

Udeleženci srečanja v Mariboru

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Živahna pomladOrganizirali smo pohod, tedenski izobraževalni program v to-plicah, za nami pa je tudi uspešno in dobro organizirano 14.srečanje naših članov.

Pohod na Sv. Jakob V soboto, 13. aprila, se je več kot 50 udeležencev iz vseh go-renjskih društev zbralo na parkirišču hotela Dvor v Preddvo-ru, kjer je bilo izhodišče za zahtevnejši pohod na Sv. Jakob terza manj zahteven pohod po Preddvoru.

Jutranji dež ni obetal najlepšega vremena, a smo pohod izpeljali po našihnačrtih v zadovoljstvo vseh udeležencev. Foto: Ivan Benegalija

Sedemdnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Termah LendavaV želji, da bi preprečili poslabšanje kakovosti življenja, in s po-udarkom na intenzivnem izobraževanju in zdravstveni vzgojadiabetika ter skupnega medsebojnega druženja društvo vsa-ko leto organizira 7-dnevni izobraževalni program v toplicah.Tudi letos smo v sodelovanju s Termami Lendava organizira-li okrevanje za člane našega društva. Izobraževalnega progra-ma se je udeležilo 17 članov. Teden jim je hitro minil, saj so bilidnevi zapolnjeni z zanimivimi programi, izleti in predavanji.

Zadovoljni udeleženci Foto: Marinka Snedec

14. tradicionalno srečanje članov Društva diabetikov KranjLetos smo na Prebačevem pri Kranju gostili več kot 50 članovin njihovih svojcev. Program je bil nekoliko drugačen od dose-danjih, saj smo dali poudarek izobraževanju.

Tako smo druženje začeli s predavanjem dr. Kristanca pod na-slovom Kronična venska bolezen – krčne žile, razlika med pe-riferno arterijsko boleznijo, nato smo se podali na krajši pohodv okolico Prebačevega. Sledilo je krajše predavanje s sveto-vanjem mag. farmacije Teje Germovnik iz Gorenjskih lekarn.Na srečanju se nam je pridružila tudi Ana Darja Kozina, avto-rica projekta Izbira živil za zdravo prehrano, ki je odgovarjalana vprašanja udeležencev glede zdrave prehrane. Skupna je

Sladkorna bolezen 43JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Kamnik

Izlet po Dolenjski V soboto, 11. maja, smo obiskali del Dolenjske med rekamaTemenico in Mirno. Ogledali smo si grad Mirna, ki je po zaslu-gi dr. Marka Marina zopet v svojem starem blišču. Zgradili soga v 11. stoletju, leta 1942 je bil požgan in porušen, zdaj pa seje kot speča lepotica znova prebudil.Sledil je ogled cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu s predstavit-vijo. Nato smo si ogledali muzej Dežela kozolcev na prostem.Potem je sledil ogled cerkvice sv. Frančiška Ksaverja na Ve-seli Gori in razstave Živa zgodovina srednjega veka v Barbo-vi graščini. Odšli smo na pokušnjo vin v kleti Franca Špolarjater pozno kosilo na izletniški kmetiji Možina. Dopoldne je bilatudi tradicionalna malica tega območja v gostilni Jaklič. Kljubmalo slabemu vremenu smo se srečno in polni vtisov vrnili nasvoje domove. Marjeta Bukovšek

Poglaviten namen srečanja je predvsem izobraževanje, druženje, izmenja-va izkušenj in doživetij med udeleženci. Foto: Jolanda Polanec

ugotovitev, da je za naše zdravje najpomembnejša varovalno-uravnotežena prehrana, veliko gibanja in dobre volje. Vsak ude-leženec je ob prihodu prejel DVD tega projekta. Za brezplačne meritve krvnega sladkorja je tudi letos poskr-belo ljubljansko podjetje Roche, za kar se ob tej priložnosti njimin gospe Meti Švara prisrčno zahvaljujemo. Jolanda Polanec

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Majske aktivnostiŽe po tradiciji si v maju v našem društvu sledijo številneaktivnosti. V hladnem, deževnem majskem jutru se nas je le14 članov pod vodstvom Dragice Vehar odpeljalo z avtobu-som v Terme Krka Strunjan. Pridružili so se nam člani Koro-narnega kluba Savinjske doline. Vrsto let smo tudi organiza-torji meddruštvenega pohoda Gorenjske regije. Po navadise odpravimo med poljane z narcisami, ki v tem času pobe-lijo travnike pobočja Golice in planin v okolici. Letos pa smoorganizirali pohod in srečanje v okolici Blejske Dobrave, kise je končal s piknikom in prijetnim druženjem.

Že v ponedeljek smo skupaj s koronarci z animatorko Barba-ro začeli z vajami ob morju za sproščanje in boljši pretok ener-gije. To smo počeli vsak dan v tednu po eno uro in ta telovad-ba je ustrezala vsem. Prav tako smo se pridno udeleževali pre-davanj o zdravem načinu priprave hrane, kot tudi kardiologa dr.Metoda Prašnikarja ter delavnic za vitalnost in krepitev pljuč inrazstrupljanje jeter. Vsako jutro sta Dragica in Marjan skrbnomerila krvni sladkor in pritisk. Zahvaljujemo se podjetju Roche,ki nam je to omogočilo.Naša animatorka Barbara jeposkrbela, da nam ni bilo nitiza trenutek dolgčas. Organi-zirala in vodila je izlet z luksu-zno ladjo Laho po slovenskemmorju in res smo uživali takoob njenih zgodbah, razlagi kotob dobri hrani, pijači in po-strežbi. Pripravila nam je tudipresenečenje, saj so nam naladji po kosilu postregli še z ve-liko torto, na eni polovici je bilznak Društva diabetikov Je-senice, na drugi pa znak Ko-ronarnega kluba Savinjske do-line. Skupaj nam je bilo lepona vsakodnevni nordijski hoji, vodni aerobiki kot tudi na poho-dih, predavanjih in zabavnih večerih. Na prvem smo poslušali slovenske popevke iz časov, ko je bilaprva Slovenska popevka na Bledu. V ta čas nas je popeljala karnaša Barbara s čudovitim glasom in izvedbo ob spremljavi kla-viaturista Evgena, za konec pa nas je razveselila še s franco-

skimi šansoni. Na drugem večeru smo ob slovenskih ljudskihpesmih s pevko Marjetko Popovski prav vsi v avli peli. To sta bilares večera, ko si v prepolni avli hotela videl samo nasmejane inzadovoljne ljudi in ki bosta še dolgo ostala v lepem spominu. Včasih smo bili malo bolj blatni, ko smo po dežju hodili čez so-line, samo zadnji dan nam je dež preprečil nabiranje divjih špar-gljev, a to bomo naredili kdaj drugič, saj se bomo še vrnili vStrunjan. Zadovoljni, dobre volje in okrepljeni z novo energi-jo, voljo in močjo smo zapustili milo morsko podnebje in se vrni-li na mrzlo Gorenjsko. Dragica Vehar

Meddruštveno srečanje gorenjskih diabetikovPohoda se je udeležilo 55 članov, tudi iz drugih društev Go-renjske, razen Kamnika. Na družabno srečanje pa je prišlo 127članov. Imeli smo srečo z vremenom, saj je kljub deževnim dnemravno ta dan posijalo sonce. Bilo je malo vetrovno, kar pa nasniti ni motilo in ni pokvarilo našega razpoloženja. Struga Ra-dovne je bila tokrat polna vode in slap je bil temu primerno mo-čan in bučen. Bohotil se je v vsej svoji veličini in nas nagajivoprhal. Sam pohod ni bil niti dolg niti naporen. Namenoma jebil nekoliko krajši, saj smo tokrat dali večji poudarek druženjuin prijetnemu razpoloženju. Po pohodu so udeleženci zadovolj-no prihajali v gostilno Pr Jurč.

Program se je začel s pozdravnim govorom predsednika dru-štva Ota Keliha, ki je vsem prisotnim zaželel prijetno razpolo-ženje. Še posebej je pozdravil člane drugih društev in povablje-ne goste. S svojo prisotnostjo sta nas razveselila tudi jeseniškižupan Tomaž Mencinger in predstavnik Term Krka Brane Bon.Za dobro razpoloženje so nam z Dolenjskega poslali cel kar-ton cvička in sadni kruh, s katerim smo pogostili vse navzoče.Pa tudi za srečelov so nam primaknili nekaj dobitkov. Hvala, Ter-me Krka, za vaš prispevek! Po dobrem kosilu, ki je bilo primer-no pikniku, je sledila igrica, ta je spravila v smeh vse prisotne.S pomočjo Ivana Berlota, ki že vrsto let skrbi za dobro razpo-loženje naših članov na takih srečanjih, so igralci amaterske-ga gledališča odigrali kratko igrico Klopca za dva.Seveda pa srečelova ne bi bilo, če ne bi bilo donatorjev. Da-rila so prispevali nekateri člani društva in nekatere delovneorganizacije, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ob tako pri-jetnem in sproščenem razpoloženju so ure prehitro minile inže je prišel čas, ko so se zadovoljni udeleženci začeli posla-vljati. Sonja Ravnik, foto: Čazim Babič

44 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Program smo v celoti izpeljali kljub muhastemu vremenu.

Preživeli smo lep, zanimiv, predvsem pa uspešen dan in s tem potrditev ter spodbudo za organizacijo nasled-njih aktivnosti.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Sladkorna bolezen 45JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Novo mesto

Naši pohodiNamesto predvidenega izleta z avtobusom v Tržič in Dovža-novo sotesko se je naša pohodniška skupina odpravila z vla-kom do Metlike in nato na pohod po Urbanovi poti do vasi Ga-brovec in do cerkvice sv. Urbana. Naključje je hotelo, da smose na Lovrenc pod Lisco v ta mali raj pohodniki vrnili za našodeseto obletnico. Prvič smo ga obiskali aprila 2003.

Skupaj se nas je nabralo kar enaindvajset, kar je letošnja naj-boljša udeležba. Kupili smo skupinsko vozovnico in s tem jebil prevoz še cenejši, dobrote iz nahrbtnikov pa skoraj zastonj.

Že prva prava vročina nas je na poti navzgor pogrela. Pogledna Metliko in okolico – pravi panoramski pogled je segel na Hrva-ško, vse do Kleka. V senci pod lipo pri cerkvi smo se ohladili

in okrepčali. Nazaj grede je bila pot lažja z več sence in navz-dol. V dobri uri vožnje z vlakom proti Novemu mestu smo pri-povedovali dogodivščine in smešnice in se spodbujali za ude-ležbo na športno-rekreativnem srečanju, ki bo tudi v znamenjuvarčevanja in na novi lokaciji 26. junija v Brusnicah. Lahko re-čemo, da je bil ta pohod res varčevalen, tako glede cene kotekološki, brez avtomobilov. Na svidenje, smo si rekli na želez-niški postaji v Kandiji. Čez štirinajst dni pa se bomo poslovilikar za dva meseca. Zina Vidrih, foto: Fanika Vovk

Po desetih letih zopet na ogled Cluzijevega sviščaOdpravili smo se na Lovrenc pod Lisco, kjer je največje rastiš-če Cluzijevega svišča v Sloveniji. Žal letošnja pozna pomladdo našega obiska še ni zvabila cvetja na plan. Nagrajeni pasmo bili z lepim sončnim dnem, pogledom na zasnežene Kam-

niške Alpe, Raduho, drugim cvetjem, ki po navadi ob tem časuže odcveti. Glede na to, da nam je bilo vsem zelo lepo, se bomoprav gotovo še vrnili. Fanika Vovk

n Društvo diabetikov Ajdovščina in Vipava

Srečanje v MariboruZa vsak izlet, ki ga organiziramo, se potrudimo, da je nekaj po-sebnega. Znamo ustvariti tisto sproščeno vzdušje, ki nas po-vezuje v prijatelje in hkrati osrečuje, da se ga radi spominja-mo in si želimo ponovnega srečanja. Po navadi je to enodne-vni obisk slovenskih toplic, kjer resnično združimo prijetno skoristnim. Nekajurno kopanjein razvajanje v termalni vodi,kosilo, ogled okolice in zna-menitosti kraja, potem panadvse veseli in zadovoljnidomov. Razidemo se, kot sepač razidejo dobri sorodniki,ki se bodo zagotovo spetkmalu srečali. Želim si, da bise v prihodnje udeležilo tehizletov še več novih članov,ki jim prijateljstvo in dobravolja nekaj pomenita.

Petindvajsetega maja smo odšli v Maribor na vseslovenskošportno srečanje društev diabetikov Slovenije. V dvorani Taborse nas je nagnetlo kakih tisoč in več. Organizacija je bila takodobra, da nihče od nas gostov ni občutil tiste množice. Z mes-tnim avtobusom so nas vozili po Mariboru in nam razkazali me-stne znamenitosti. Zaključili smo v Lentu. Nekateri so šli z gon-dolo na Pohorje in se tam gori nad Mariborom srečali z nara-vo in uživali ob pogledu na Maribor, Dravo in njene mostove. Medtem sta dve naši članici v dvorani tekmovali v pikadu. Nakoncu, ko smo se zopet vsi sešli v Taboru, so nas čakali iz-

vrstno kosilo, ples in zaba-va. Kar ne bi še šli domov.Toda tako pač je, da vse lepohitro mine, in smo jo mahni-li proti naši Vipavski dolini.Medalj res nismo dobili, smopa s seboj odnesli osrečujočspomin na ta dan, na Mari-bor in na prisrčne ljudi, kaj-ti skoraj vse nas povezujeskupna nadloga, ki se ji rečesladkorna bolezen.

Sonja Groznik

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Zgornje Savinjske doline

Na Debelem rtičuZgornjesavinjski diabetiki smo maja spet preživeli teden naDebelem rtiču v hotelu Bor, kamor zahajamo že nekaj let.Tega letovanja se naši člani vsako leto zelo veselijo, saj je vzdu-šje v objemu starih borovcev in na čistem morskem zraku večkot prijetno. K dobremu počutju pripomoreta tudi domačnosthotela in prijaznost njegovega osebja, ki si zelo prizadeva, dase gostje dobro počutijo.

Letos nam vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar je bilokljub temu dovolj možnosti za različne aktivnosti, s katerimi smosi popestrili dneve oddiha. Lahko smo si dali duška v preču-dovitem bazenu z ogrevano morsko vodo v hotelu Arija, kjerje bila organizirana tudi vod-na aerobika, ali se sprehajaliob obali in si na svežem zra-ku utrjevali zdravje, saj je De-beli Rtič znano klimatsko zdra-vilišče. Zjutraj je bila na voljotelovadba z animatorko, zve-čer pa smo se razgibavali podvodstvom naše članice PavleTrogar. Kdor je želel, se je lah-ko vsako jutro udeležil daljše-ga ali krajšega jutranjega po-hoda po okolici zdravilišča.

Meritve in predavanjePoskrbljeno je bilo tudi za me-ritve krvnega sladkorja in ho-

lesterola ter krvnega tlaka in stopnje kisika v krvi, saj je za dia-betike zelo pomembno, da je vse to pod kontrolo. Organizira-na sta bila tudi predavanje o pomenu pozitivnega mišljenja inogled dokumentarnega filma o solinah.

Praznovanje jubileja in veliko druženjaSeveda pa je na letovanju pomembno tudi druženje, saj je to-vrstna sprostitev več kot koristna. V ta namen smo se s sim-patično animatorko zabavali tudi s tombolo in tekmovali za gla-vno nagrado – masažo v masažnem salonu. Preživeli pa smoše prav poseben večer, saj smo praznovali 80-letnico našegačlana Franca Porta. Ob dobri kapljici in obloženih mizah je bilozelo veselo in ob zvokih harmonike smo se tudi zavrteli. Nakoncu smo sklenili, da se prihodnje leto spet srečamo na De-belem rtiču.

Marija Venek

46 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Trbovlje

Srečanje društevdiabetikov Zasavja

Društva diabetikov povezujejo delovanje na enaki podlagi inskupni cilji. Zasavska društva pa enkrat na leto združi tradi-cionalno srečanječlanov iz Trbovelj,Hrastnika, Litije inZagorja. Tako smo20. aprila letos Trbo-veljčani gostili pre-ostala društva. Na-šemu vabilu so seodzvali tudi gostjeiz Zveze društev dia-betikov SlovenijeAlojz Rudolf in Špel-ca Rudolf, z ObčineTrbovlje Jasna Ga-brič, podžupanja, in

Vesna Jesih, za odnose z javnostmi, ter predstavniki drugihdruštev iz Trbovelj.

Zbrali smo se v dvorani AMD na Neži, kjer so nas po uvod-nem nagovoru predsednika Edija Bergleza z nastopom razve-drili učenci Osnovne šole Tončke Čeč, prisluhnili smo preda-vanju Kako brez tablet lajšamo bolečine, nato pa smo se ra-zgibali tudi fizično. Ena skupina je odšla na pohod v vas Re-tje z znamenito cerkvijo, ogledali smo si tudi njeno notranjost.

Druga skupina se jeodpeljala do Cemen-tarne Lafarge Trbo-vlje, kjer jih je sprejelvodnik in jih vodil pourejeni industrijskipoti. Tako so si ogle-dali proizvodnjo ce-menta in od blizuspoznali našo ce-mentarno. Po kosilusmo ob klepetu, glas-bi in plesu preživeliše nekaj prijetnih uric.

Cvetka Kozmus

Sladkorna bolezen 47JULIJ 2013

n Društvo diabetikov Hrastnik

Prvo četrtletje 2013Hrastniški diabetiki smo se 22. februarja zbrali na rednem let-nem občnem zboru v prostorih Športne dvorane na NovemLogu. Spomladi, od 14. do 19. aprila, smo se odpravili na pre-ventivno okrevanje v Dobrno, sredi aprila pa smo imeli vTrbovljah srečanje zasavskih društev diabetikov.

Pred začetkom občnega zbo-ra smo imeli kratek kulturni pro-gram mažoretk Steklarske god-be in potem še predstavitevzdrave telesne vadbe za dia-betike, ki jo je izvedel MatejForte iz Helixa. Uvodoma smopregledali delo v letu 2012 inugotovili, da smo bili kar uspe-šni. Naša naloga je bila ozaveš-čanje in izobraževanje diabe-tikov ter premagovanje težav,s katerimi se srečujejo slad-korni bolniki. Sledila je predstavitev programa dela za letošnjeleto in finančnega plana za izvajanje programa dela društva.

Pohvaljen programGostje, ki so se udeležili občnega zbora, so pohvalili delo inprizadevnost vodstva društva, pomen delavnic za merjenjekrvnega sladkorja in krvnega tlaka, holesterola ter organizira-nega druženja članov tako na predavanjih, ki smo jih organi-zirali, kopalnih dnevih, izletih in srečanjih z drugimi društvi. Ude-ležba na občnemu zboru je bila zadovoljiva, saj je bilo navzo-čih 89 članov in 10 gostov. Po končanem občnemu zboru smoše nekaj prijetnih uric ob lahki večerji, kozarčku in dobri glas-bi preživeli skupaj ter se poveselili.

Preventivno okrevanje v Dobrni Ni nas bilo veliko, skupaj le dvanajst. V termah so nam vsak danmerili krvni sladkor, organizirali jutranjo gimnastiko, smejalno jogo,vodno aerobiko in nordijsko hojo. Imeli smo tri zanimiva in zelopoučna predavanja o urinski inkontinenci, pomenu soli in vodeza telo ter težavah s hrbtenico. Poskrbeli so tudi za zanimivo dru-ženje na ogledu term Potovanje skozi zgodovino, na izletu v Mu-zej premogovništva v Velenju in vožnjo s turističnim vlakcem vDolino mlinov in ogled muzeja Polenek. Na okrevanju smo bilizadovoljni tako z organizacijo kot s storitvami, ki so nam jih po-

n Društvo diabetikov Lenart

Nekoliko drugačenpohod

Drugi aprilski ponedeljek je bil po turobni in dolgi zimi pre-čudovit dan. Sijalo je toplo sonce, ozračje se je segrelo in na-rava, ki se je pravkar prebujala, je prav vabila, da se odzove-mo in poskrbimo za svoje zdravje. Vseh 19 pohodnikov stapozdravila referent za rekreacijo Stanko Cartl in predsedni-ca društva Jožica Vračko. Poseben pozdrav in dobrodošlicasta bila namenjena trem novim članom, ki so se pred kratkimvključili v društvo in v skupino pohodnikov.

Med potjo smo načrtovali ogled zgodovinskih znamenitosti inobisk dveh kmetij z zanimivo dopolnilno dejavnostjo. Prva vred-na ogleda je bila kmetija Živko. Gospodarica je predstavila svo-jo ekološko kmetijo in ekološke pridelavo hrane. Njihova poseb-nost je vzreja dolgodlakega škotskega goveda, ki se pase v ogra-jenih pašnikih. Polni vtisov smo pot nadaljevali nekoliko nav-

kreber po gozdu in travniku, polnem regrata, spominčic in dru-gega rastlinja. Pogled na pred kratkim pogorelo hišo in gospo-darsko poslopje nas je pretresel ob misli na žrtve požara.Po nekaj kilometrih prijetne hoje po gozdu smo prišli do kme-tije Damijana Rojka v Voličini. Zanimivost in posebnost te do-mačije sta kmetijska dejavnost in vzreja krav molznic in telic.Damjan Rojko je tudi sirar in gradi novo sirarno. Riganje štirihoslov, ki so se pasli v ogradi, je pri nas zbudilo posebno zani-manje. Lastnik je povedal, da jih redi s posebnim namenom,kar pa ni meso za na krožnik, temveč zaradi mleka. Kot stro-kovnjak v sirarstvu in mleku želi odkriti probiotik, ki bi blago-dejno vplival na človeško telo in zdravje.Po pokušnji doma pridelanega jabolčnega soka in sira smo potnadaljevali do domačije Agate Nurnberger (na Štraleku). Ude-leženka pohoda in domačinka Marija Jančič je na kratko opi-sala usodo Agate, njenega moža Ivana Friderika Herberstei-na in graščakinje z gradu Hrastovec v 16. stoletju.Polni prijetnih vtisov in rahlo utrujeni smo prišli do gostišča inzaslužene malice, kjer smo se poveselili in dogovorili za na-slednji pohod. Stanko Cartl

nudili v Termah Dobrna, zahvaljujemo se Andreju in drugemuosebju za njihovo gostoljubnost in prijaznost.

Športno-rekreativno srečanje v TrbovljahZ 31 udeleženci smo se odpeljali v dvorano AMD na Nežo vTrbovlje najprej na kratek kulturni program in predavanje, natosmo šli na ogled industrijske poti po trboveljski cementarni, ne-kateri pa na rekreativni pohod v vas Retje, ki je trajal približnouro in pol. Rahlo utrujeni smo prišli nazaj v dvorano, kjer sonam postregli z dobrim kosilom, po njem pa smo se ob prije-tni glasbi še malo zavrteli in čas je kar hitro minil. Ob lepemvremenu, dobri organizaciji srečanja in veselem razpoloženjusmo preživeli čudovito soboto. Vojka Železnik

IZ NAŠIH DRUŠTEV

48 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipaveseptember Predavanje za člane društva (sestra Patricija in zdravnik)11. oktober Izlet v Terme TopolšicaDruštvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 0876. julij Piknik s pohodi in meritvami Zelše Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7924. avgust Meddruštveni Pohod: M. Lašna – V. Lašna ob 8.00, pri gostilni Čiber Anton Košmerlj, 041 679 7877. september Izlet na Notranjsko ob 7.00, AP Domžale pisarna društva20. september Predavanje dr. Anje Babič ob 16.00, predavalnica ZD Domžale pisarna društvaod 6. do 13. oktobra Okrevanje v Termah Lendava ob 10.00, AP Domžale pisarna društva19. oktober Pohod ob dnevu bele palice na Kekca ob 9.30, pri OŠ Blagovica Anton Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Dravograd Polžkivsak torek Pohod ob 17.00, ZD Dravograd Anica Repnik, 051 381 013vsako sredo Dežurstvo v pisarni društva od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29 Ivan Pavlič, 040 562 472vsako 1. sredo v mesecu Dežurstvo v pisarni društva od 16.00 do 17.00, Trg 4. julija 29 Ivan Pavlič, 040 562 472vsak četrtek Pohod ob 17.00, kulturni dom SG Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 806vsako 1. soboto v mesecu Kolesarjenje ob 9.00, hotel Treberg Dravograd Alojz Špalir, 041 363 6163. julij Strokovno predavanje v knjižnici v Dravogradu ob 18.00, knjižnica Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, pisarna društva Viljem B. Barovič, 070 771 701vsako sredo Rekreativni pohod od 17.30 do 19.30, pisarna društva Karel Svetec, 041 808 365vsako sredo Meritev krvnega sladkorja pred in po rekreativnem pohodu Viljem B. Barovič, 070 771 701Društvo diabetikov Hrastnikvsak dan Kopanje in 1-krat mesečno predavanje po 17.00, v bazenu KRC Hrastnik L. Majes, 041 217 545, V. Železnik, 040 841 828vsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, sedež društva društvo, 081 611 340vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828, Černuta Bojanvsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 723vsako 3. sredo v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Zvonka Zupančič, 040 828 890avgust Letovanje v Paklenici po prijavah L. Majes, 041 217 545, V. Železnik, 040 841 82821. september Enodnevni izlet na Koroško po prijavah Vojka Železnik, 040 841 828od septembra do decembra Delavnice po krajevnih skupnostih o sladkorni bolezni in meritve na sedežih KS; datum še ni določen Leopold Majes, 041 317 545

Pišete nam lahko na e-naslov: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.netDruštvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak četrtek Balinanje ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Karel Celin, 051 338 288vsak četrtek Balinanje ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deski7. julij Pohod in ogled lepot snežniškega pogorja ob 6.30, sedež društva Vilko Grlj, 041 576 9067. september Celodnevni izlet po dolini Soče do Kobarida ob 6.30, AP Ilirska Bistrica Andreja Rebec, 040 715 88028. september Pohod na sv. Katarino ob 14.00, sedež društva Jožef Kalčič, 05 714 58 1013. oktober Preventivno okrevanje v Šmarjeških toplicah ob 9.00, AP Ilirska Bistrica Andreja Rebec, 040 715 880Društvo diabetikov Jesenicevsak torek in četrtek Telovadba od 17.00 do 18.00, TVD Partizan društvo, 040 565 828vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, Pod gozdom 2 na društvu6. julij Pohod v dolino Krnice ob 8.00, hotel Erika Čazim Babič, 041 909 96124. avgust Meddruštveni Pohod: M. Lašna – V. Lašna (DD Domžale) ob 8.00, pri gostilni Čiber Čazim Babič, 041 909 96121. september Meddruštveni pohod na Planino Prevala (DD Tržič) ob 9.00, Ljubelj Čazim Babič, 041 909 96128. september Izlet po Vipavski dolini po prijavah Draga Vehar, 031 801 068od 15. do 22. septembra Okrevanje v Šmarjeških toplicah po prijavah Draga Vehar, 031 801 06812. oktober Pohod v dolino Krme ob 10.00, Pr'Psnak Čazim Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamnikvsak 1. in 3. pon. v mesecu Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco Julka Polak in Marija Merčunvsak 1. in 3. torek v mesecu Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Savica Juntez, 041 285 341vsak 2. torek v mesecu Izmenjava izkušenj, srečanja in klepet o sladkorni bolezni ob 10.00, kavarna Veronik Bukovšek Marjeta, 041 484 233vsak 3. torek v mesecu Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, na društvu Marija Podbevšek 24. avgust Meddruštveni pohod (DD Domžale) obvestimo Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek v juliju in avgustuNordijska hoja od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Branka Kovačič, 059 947 202vsak ponedeljek od septembra Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, v avli SŠ Kočevje Branka Kovačič, 059 947 202vsak 3. torek od septembra Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva Špela Imenšek, 059 947 202vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič, 059 947 202vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavahvsak zadnji četrtek v mesecu Pohod v okolico Kočevja po prijavahvsak četrtek v juliju in avgustu Kopanje v Njivicah na Krku ob 7.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak petek Družabne igre v pisarni društva po prijavah15. avgust Tamburanje va Kostele po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 55531. avgust Tekmovanje v kuhanju čušpajza po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 5553. september Predavanje ob 18.00, picerija Briški Ksenija Vidoševič, 031 299 555

Sladkorna bolezen 49JULIJ 2013

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.7. september Izlet po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 55516. september Kuharska delavnica: Slaščice za diabetike po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 22. do 28. septembra Okrevanje v toplicah po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 5554. oktober Prireditev ob občinskem prazniku po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Kegljanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821od 12. do 14. julija Izlet: Biseri Srbije ( Beograd)14. september Piknik Marija Podvršič, 031 708 13217. oktober Pohod: Parenzana - Moleto ob 10.00, parkirišče Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 821od 6. do 13. oktobra Okrevanje v Rogaški in Dolenjskih toplicahod 19. do 20. oktobra Izlet Ob smaragdni reki (Primorska in Gorenjska)Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10vsak 3. četrtek do septembra Organizirano kolesarjenje ob 16.30, pri brunarici Štern na Kokrici društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak četrtek od septembra Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1017. avgust Pohod po Jezerskem ob 8.30, pred Penzionom Valerija društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490od 8. do 15. septembra 7-dnevni zdravstveni program v Šmarjeških toplicah ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49019. september SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49021. september Meddruštveni pohod na Planino Prevala (DD Tržič) ob 9.00, Ljubelj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49026. september SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4905. oktober Izlet v neznano ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49010. oktober SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49012. oktober Pohod po Šenčurju ob 9.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49017. oktober SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 2835. avgust Izlet s piknikom v hotelu Zarja na Pohorju ob 8.00, AP Lenart Jožica Vračko, 031661283Društvo diabetikov Lendavavsak 2. torek v mesecu Predavanja na temo diabetesa in komplikacij ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak torek in petek Balinanje (od pomladi) od 16.00, Mohorjeva ulica Anica Varga, 041 757 235vsako sredo Telovadba ob 17.30, doma za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, razen če je drugače dogovorjeno društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek in sredo Kegljanje (predhodna prijava na Društvu) od 10.00 do 11.00 Marija Pust, 040 388 966vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 031 708 500vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsak četrtek Aerobna telovadba od.17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto v mesecu Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59vsak zadnji četrtek v mesecu Z igro in zabavo do več znanja ob 18.00, v pisarni društva Majda Slavinec, 040 123 5446. julij 16. srečanje diabetikov Pomurja ob 10.00, pri Ivanovem izviru v Razkrižju Majda Slavinec, 040 123 5445. avgust Velika planina: težji pohod z izobraževanjem ob 5.30, AP Ljutomera Majda Slavinec, 040 123 5447. september Izobraževalno zabavni dan z lažjim pohodom na Pohorju ob 7.00, AP Ljutomera Majda Slavinec, 040 123 544Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak pon., tor., čet., pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek Meritve KS, KT, HOL, TRIG., Hba1C od 8.00 do 12.00, Gaia, Vetrinjska 9vsak torek Kegljanje s kroglo na vrvici od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15, Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.15 do 16.15, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado - vsak 1. petek v mesecu od 10.00 do 12.00 ostali od 15.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5809., 16., 23., 30. julija Kegljanje s kroglo na vrvici od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Anica Rep, 041 571 58011., 18., 25. julija Balinanje od 16.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5802. avgust Kolesarjenje ob 17.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1031. avgust Druženje, pohod in športne igre prijave Anica Rep, 041 571 580september Izlet prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10september Okrevanje na morju prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10od 2. 9. vsak pon. v mesecu Kegljanje, namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 5806. september Kolesarjenje ob 17.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1021. september Pohod na Ribniško kočo ob 9.00, pri bolnici Lidija Salamon, 02 228 23 1012. oktober Kostanjev piknik in druženje prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10

50 Sladkorna bolezen JULIJ 2013

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.od 19. do 26. oktobra Okrevanje v zdravilišču prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10

Informacije za športne aktivnosti in obvestila so na ogled na oglasni deski društva in na spletni strani: www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 10.00 do 18.00, pisarna društva Mira Pečovnik, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohodi v okolico Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsako sredo, četrtek in petek Uradne ure društva od 7.00 do 15.00, pisarna društva Mira Pečovnik, 02 822 02 33vsak četrtek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 78429. september Okrevanje v Rogaški po prijavah Branko Lepičnik, 041 283 02913. oktober Okrevanje v Krkinih zdraviliščih po prijavah Branko Lepičnik, 041 283 029Društvo diabetikov Murske Sobotevsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri Domu upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 13.00 do 15.00, Tomšičeva 15 (dijaški dom)vsako 1. sredo v mesecu Sestanek Društva diabetikov Murska Sobota ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5 Jožica Gibčar, 041 953 874vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 8266. julij 16. srečanje diabetikov Pomurja ob 10.00, pri Ivanovem izviru v Razkrižju Jožica Gibčar, 041 953 8745. avgust Udeležba na težjem zabavno-rekreativnem dnevu obvestimo naknadno Jožica Gibčar, 041 953 874od septembra do novembra Organiziramo delavnico nordijske hoje obvestimo naknadno Marija Barber, 031 511 8167. september Udeležba na lažjem zabavno-rekreativnem dnevu obvestimo naknadno Jožica Gibčar, 041 953 87411. september Test hitre hoje na 2 kilometra ob 17.00, pred zdravstvenim domom MS Tadeja Žalik, 02 534 13 79od 15. do 22. septembra Izobraževalno okrevanje v zdravilišču Dolenjske toplice obvestimo naknadno Danijela Santl, 031 526 710od 5. do 12. oktobra Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Laško obvestimo naknadno Helena Copot, 041 343 630

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice in Termah Dolenjske toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00, celodnevne Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 30011. september Pohod: Mali kal - Mirna Peč ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30025. september Pohod: Dolenja Radulja - Štrit ob 13.30, OŠ Grm Katarina Šincek; 0590 39 855, 064 160 3009. oktober Pohod: Kostanjeva pot ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30023. oktober Pohod: Lipovec - Sela ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300

Do koledarja dogodkov društva, aktualnih objav in člankov lahko dostopate na spletni strani: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Telesna aktivnost od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Z. Vučak, 027 829 641, Marija Velikonja, 027 551 581vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 027 829 641vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 027 829 641Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak četrtek Kolesarjenje ob 17.00 O. Repotočnik, 041 945 664, S. Oblak, 040 603 853vsak petek Kegljanje, namizni tenis od 16.00 do 17.00 O. Repotočnik, 041 945 664, S. Oblak, 040 603 8539. in 10. julija Pohod na Triglav (10. obletnica) po dogovoru Stane Oblak, 040 603 85310. julij Luštna pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66417. julij Plešivska pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66424. julij Pohod: Pameče - sveta Ana ob 15.30, z avtom do Pameč Olga Repotočnik, 041 945 66431. julij Pohod: Sveti Jernej po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 6647. avgust Pohod na Peco preko Avstrije po dogovoru Stane Oblak, 040 603 85310. avgust Pohod na Peco preko Avstrije po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66414. avgust Pot Rimljanov ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66421. avgust Pohod: Poštarski dom po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66428. avgust Pohod: Šentjanž - Gruberjev vrh z avtom do Šentjanža Olga Repotočnik, 041 945 6644. september Škratkova pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6648. september Pohod: Boč - Donačka gora po dogovoru Stane Oblak, 040 603 85311. september Pohod: Sele - sv. Neža ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66418. september Pohod: Žančani - Perjak po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66425. september Pohod: Rahtelj - Učna pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokaenkrat na mesec Rekreativni pohod (po dogovoru, sproti obveščeni) ob 15.00, AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284vsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00, v pokritem bazenu CSS Janez Jemec, 031 617 895vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Irena Terkaj, 051 486 462po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Silva Žontar, 031 390 28424. avgust Srečanje in piknik za člane Poljanske doline ob 10.00, v Hlavčih njivah Silva Žontar, 031 390 28424. avgust Pohod v neznano ob 8.30, v Domžalah Silva Žontar, 031 390 2847. september Izlet na Koroško (splavarjenje) ob 8.00, pred AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28413. september Predavanje o zdravi prehrani ob 17.00, OŠ Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28421. september Pohod na planino Prevala ob 8.00, v Tržiču Silva Žontar, 031 390 2841. oktober Srečanje s starejšimi diabetiki ob 10.00, AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28426. oktober Izobraževanje diabetikov (diabetolog dr. Camlek) ob 9.00, Šolski center Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU M. Vertačnik, 070 875 519 in M. Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija in kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 59520. julij Izlet v dolino Mostnice naknadno obvestimo Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85september Izlet v neznano naknadno objavljeno na oglasnih deskah društva Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595oktober Okrevanje in kostanjev piknik naknadno obvestimo Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595

AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Leta 1923 so se ustanovitelji družbe Nordisk dogovorili za oblikovanje fundacije, s katero bi podprli znanstveno delo in zagotovili neodvisnost družbe. To štejemo kot naš zacetek.

Prelomni trenutki

NOVOPEN® ZA LAŽJE INJICIRANJE

Za osebe s sladkorno boleznijo je izredno pomembno leto 1985, saj jim je peresnik NovoPen® popolnoma spremenil nacin injiciranja insulina.Že davnega leta 1925 je Novo – družba, ki se je pozneje z družbo Nordisk združila v Novo Nordisk – predstavila svoj prvi pripomocek za dajanje insulina, brizgo Novo. Resnicni preobrat pa se je pri pripomockih za injiciranje zgodil šele 60 let pozneje s peresnikom NovoPen®. Prvotni NovoPen®, ki je danes oblikovalska ikona, je bil prvi peresnik, ki je omogocal tocno, prakticno in skoraj nebolece injiciranje insulina.

Vse odtlej družba Novo Nordisk nadaljuje pionirsko pot novih in prirocnejših sistemov za dajanje insulina ter tako osebam s sladkorno boleznijo lajša vodenje bolezni.

DIA/13/10, februar 2013

NovoPen® je zašcitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska.

Proizvajalec medicinskih pripomockov: Novo Nordisk A/S, Novo Allé, DK-2880 Bagsværd, Danska.Za vec informacij se obrnite na: Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, T 01 810 8700, F 01 585 19 19, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si, www.novonordisk.com

210x297mm_Oglas_DM2_SLO_CS5.indd 1 7.2.2013 10:44:36