TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

PREVAJANJE V110 JEZIKOV

WWW.ALKEMIST.SI 080 777 777

Photo: jahn teiGen/sCanPiX

iZOBraŽEVanjE iZOBraŽEVanjE iZOBraŽEVanjE in KariErain KariErain KariEra

Svet na dlani mobilnost mladih se povečuje

Kako napisati prošnjo za zaposlitev

3NAsVetI ZA usPeŠNo kArIero

FEBrUar 2012naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci.

Ste že našliSte že našliSte že našlisanjsko zaposlitev?sanjsko zaposlitev?sanjsko zaposlitev?

Ste že našliSte že našliSte že našlisanjsko zaposlitev?sanjsko zaposlitev?sanjsko zaposlitev?

Strokovno Strokovno Strokovno usposabljanjeusposabljanjeusposabljanjekadra je ključnega kadra je ključnega kadra je ključnega pomena za pomena za pomena za konkurenčnost podjetij.konkurenčnost podjetij.konkurenčnost podjetij.

usposabljanjeusposabljanjeusposabljanje

Tuji jeziki soTuji jeziki soTuji jeziki sonepogrešljiva nepogrešljiva nepogrešljiva kompetenca iskalca kompetenca iskalca kompetenca iskalca zaposlitve.zaposlitve.zaposlitve.

nepogrešljiva nepogrešljiva nepogrešljiva

Sandi Češko: „Za mlade je najpomembnejše spoznanje , da še nikoli v zgodovini znanje ni imelo tolikšne moči in vloge, kot jo ima prav danes”Sandi Češko: „Za mlade je najpomembnejše spoznanje , da še nikoli v „Za mlade je najpomembnejše spoznanje , da še nikoli v „Za mlade je najpomembnejše spoznanje , da še nikoli v

ZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATAZNANJE - VALUTA, KI ODPIRA VSA VRATA

2 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

iZZiVi

NA TURIZEM IMAMO INOVATIVEN

POGLED.

Univerzitetni:

Visokošolski strokovni: Turizem

Management turistiènih podjetij Management turistiènih destinacij Mediacija v turizmu

TURISTICA - Fakulteta za turistiène študijevpisuje v študijske programe I. bolonjske stopnje:

Veè info na: in www.turistica.si info@turistica.si

INFORMATIVNI DAN:28. februar ob 17.00 uri - Ljubljana

PriPoroČaMoŽiga Vavpotičstrokovni direktor Zavoda Ypsilon

STraN 14

„Zavedati se moramo, da smo mladi lahko še boljši, da je priložnosti za izboljšave veliko in da bomo zaupanje v to, da na mladih svet stoji, še morali pridobiti pri drugih generacijah.”

IZObraŽeVaNJe IN KarIera 1, 27. februar 2012

Urednik: Max fjellströmGrafični oblikovalec: Vratislav PeckaVodja projekta: Matjaž repovšTelefon: 08-205 53 01E-mail: matjaz.repovs@mediaplanet.comNovinar: andreja JernejčičDistribucija: DeloFoto: Shutterstock, Primož Lavre

Mediaplanet kontakt: Telefon: 08-205 53 00Fax: 01- 244 62 59E-mail: urednik.si@mediaplanet.com

We make our readers succeed!

Mediaplanet na podlagi visoko kvalitetnih vsebin ter z uporabo motivacijskega elementa ustvarja nove potrošnike za podjetja, ki oglašujejo v prilogi.

Šolanje v Sloveniji ima dostojno tradicijo in je s spoznanjem Marije Terezije, da bo bolj izobražen posameznik prispeval k večji blaginji države, dobilo neodtujljivo pravico.

Malo je potrebno, da dosežemo veliko

Klasični razredi ni-so več homogena celota ( četudi jih tako oblikujemo), ki dosega znanje s pomočjo stan-dardov, temveč

je skupek sobivajočih posamezni-kov z različnimi interesi in talen-ti, ki zahtevajo diferenciran, per-sonaliziran pristop. Dobro razu-mevanje tega koncepta že kažejo določene slovenske fakultete, čeprav naj bi se le ta začel izvajati že veliko prej. Zato naši učenci in dijaki, katerih znanja se merijo v mednarodnih merilih – npr. PISA, TIMSS, PIRLS, ne bodo dosegali najvišjih mest, dokler vsi učitelji ne posvojijo zgoraj omenjenih pojmov. Šolski sistem jim mora to omogočiti s primerno zakonoda-jo in izobraževanjem. Mislim, da bi morala šola sistematično zbi-rati podatke o učenčevih dosežkih in interesih ter zbirko obdob-no preučiti skupaj z učencem in njegovimi starši. Tim, pristojen za poklicno svetovanje, bi mo-ral skrbno bdeti nad temi podat-ki in pravilno usmeriti učenca k

vpisu v srednjo šolo. Danes velja npr, da le gimnazija omogoča uni-verzitetni študij, kar seveda ne drži. Ugled posameznega pokli-ca se veča z njegovo potrebnostjo v družbi . Država pa mora skrbeti za omogočanje skladnega razvoja vseh dejavnosti.

Talent, ne samo pravilaIskalci talentov, učitelji pa ne sme-jo biti edini v šolah, temveč bi bilo dobro, da se že osnovne šole odprejo obrtnikom, ki se občasno vključujejo v šolski proces, srednješolskim učiteljem, specializiranim za poklic-no izobraževanje. Srednje šole , gim-nazije in strokovne šole pa bi se mo-rale povezovati s fakultetami v skup-nih projektih, v katerih bi dijaki izra-zili tudi svojo podjetnost, fakultete pa prepoznale talente. Izobraževanje ne more služiti samemu sebi, temveč naj zagotavlja poleg osebne rasti možnost oblikovanja kariere mlade-ga človeka. Zato mora biti slovenska izobraževalna vertikala veliko bolj po-vezana in učinkovita, hkrati pa se mo-ra povezovati s svetom, ki proizvaja in nudi storitve. Tu nikakor ne mislim, da bi morale splošne vsebine trpeti.

kako do učinkovitejše menjave?Fakultete bi morale pridobiti del svo-jih financ na trgu s prodajo svojega znanja realnemu sektorju. Ta bo pre-poznal storitev kot kakovostno, če mu bo njena uporaba pomagala k razvoju in rasti. Fakultete pa bodo s povezovanjem z realnim sektorjem dobile takojšnje podatke in znanja o dogajanju na terenu, kar bo sila dra-goceno, saj bo pomenilo dodatno di-menzijo znanstvenim raziskavam. Namreč, rezultati in življenje v podjet-jih in storitvenem sektorju niso odvis-ni le od strojev in protokolov, temveč tudi od odnosa tistih, ki proizvajajo. V vsakem podjetju ali instituciji ob-staja množica kognitivnih in social-nih interakcij, delovnih pogojev, sti-lov vodenja ipd, kar močno vpliva na klimo in rezultate podjetja. Močno sodelovanje med znanostjo in real-nim sektorjem bo v Sloveniji izboljšalo tako proizvodno in storitveno dejav-nost, kakor tudi prineslo prepotreb-ne takojšnje informacije, ki jih fakul-teta lahko vključi v svoje znanstveno in pedagoško delo. Vse to navaja, da bo moral slovenski izobraževalni sistem postati bistveno bolj gibek, prehoden, skrben do posameznika.

“Izobraževanje ne more služiti same-mu sebi , temveč naj zagotavlja poleg osebne rasti možnost oblikovanja kariere mladega človeka.”

Mojca Škrinjar državna sekretarka na Ministrstvu rS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

.

Prenosniki HP Multifunkcijske naprave HP

Celovita ponudba opreme za vašo prihodnost pri največjem računalniškem specialistu.Še več idej na www.comshop.si

Udeležite se informativnega dneva 6. 6. 2012 ob 16. uri na Fakul-teti za strojništvo Univerze v Ljubljani in se sami prepričajte, da je program II. stopnje STROJNIŠTVO pravi študij za vašo prihodnost.Dodatne informacije so na voljo na www.fs.uni-lj.si ali e-naslovu studentski.referat@fs.uni-lj.si ter na telefonski številki 01 47 71 146.

Vpišite nov program II. stopnje STROJNIŠTVO, s katerim boste pri-dobili napredna znanja s področja tehnike in številne kompetence za učinkovito reševanje razvojnih ter aplikativnih problemov.

ŠTUDIRAJ STROJNIŠTVO,postani mednarodno konkurenčen in zaposljiv!

Osnovne smeri1. KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA: Mehanika gradiv, sistemov in procesov, Konstruiranje in razvoj.2. ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO: Toplotna in procesna tehnika, Energetska tehnika. 3. PROIZVODNO STROJNIŠTVO: Proizvodne tehnologije in sistemi, Projektiranje proizvodnih sistemov4. MEHATRONIKA IN LASERSKA TEHNIKA

1.SISTEMI PROMETNE VARNOSTI,

2. INŽENIRSKA REOLOGIJA,

3.OKOLJSKO STROJNIŠTVO,

4. VARILSTVO,

5. TEROTEHNOLOGIJE,

6. INŽENIRSKA PEDAGOGIKA,

7. INŽENIRSKA VARNOST.

Interdisciplinarne smeri

4 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

inspiracijaVprašanje: Kako pomembno je danes učenje in znanje?Odgovor: Za mlade je najpomembnejše spoznanje, da še nikoli v zgodovini znanje ni imelo tolikšne moči in vloge, kot jo ima prav danes. Predvsem tisto znanje, ki se lahko prilagaja hitrosti sprememb, ki ni obremenjeno s preteklostjo in ki je odprto v svet in nova spoznanja.

Znanje - valuta, ki odpira vsa vrataSandi Češko je dobitnik nagrade za iz-jemne dosežke v gospodarstvu iz leta 2009, preteklo leto pa ga je revija Mana-ger razglasila za najbogatejšega Sloven-ca. Sandi Češko je soustanovitelj in so-lastnik podjetja Studia Moderna.

Začelo se je s kosmodiskomSandi Češko je iz start up fi rme uspel postaviti ugledno mednarodno pod-jetje Studio Moderna, vodilno na področju direktne prodaje v Vzhod-ni Evropi, ki zaposluje preko 5000 za-poslenih, in ima lastno distribucij-sko verigo razvito v 21 državah vzhod-ne Evrope in Turčije. Svoje lastne iz-delke tržijo od Japonske do Severne Amerike. Sandi je s svoje prve delovne izkušnje nabiral še kot kratkohlačnik

v očetovem foto studiu. Oče podjet-nik je sredi šestdesetih ustanovil Stu-dio Moderno. Sandi Češko je na pok-licno pot stopil s soustanovitvijo ene-ga prvih privatnih podjetij v Sloveni-ji, računalniškega podjetja Oria. V letu 1992 je z življenjsko spremljevalko Livi-jo Dolanc ponovno oživil Studio Moder-na – tokrat kot normalno podjetje, ne samo obrt. Leta 1992 je podjetje začelo z neposrednim trženjem enega samega izdelka Kosmodisk, ki mu ga je predla-gal Branimir Brkljač, kasnejši partner podjetja, ki se je hitro razširilo na druge trge. Potrebno je bilo preskočiti mnogo ovir in poiskati formule kako biti boljši od podjetij, ki so bila del največjih med-ijskih multinacionalk in spretnejši od lokalnih konkurentov. In tudi to ni bilo dovolj. «Da so tvoji uspehi zanimivi tu-di za najbolj ugledne poslovne šole kot

je Harvard Business School, kjer pre-davajo o našem poslovnem modelu, moraš biti še korak naprej in utirati nove neodkrite poti do uspeha – hoditi moraš po robu in v pravo smer,« pou-darja Sandi Češko.

Znanje pomembnejše kot kadarkoli˝Priča smo eni največjih sprememb v zgodovini civilizacije. Na vseh področjih od gospodarstva, politike in družbe do načina življenja ter delovan-ja posameznika in družine bo prišlo do tektonskih sprememb. Za mlade pa je najpomembnejše spoznanje , da še nikoli v zgodovini znanje ni ime-lo tolikšne moči in vloge, kot jo ima prav danes. Ena sama ideja in njena realizacija lahko v nekaj letih v celoti spremeni določen segment življenja.

Znanje je valuta, ki odpira vsa vrata v svetu, in edino sredstvo, ki zagotav-lja uspeh in prihodnost,˝pravi Češko in nadaljuje:” Mladih naj ne skrbi, če mediji rišejo črno sliko tega sveta. To delajo predvsem zato, ker ga ne ra-zumejo več, saj ta svet ne pripada več njim, ampak je že del nove generacije. Zaupati je potrebno instinktu, prepoz-nati je potrebno rojevanje novega in zaupati vase. Več kot imaš znanja, bolj kot si odprt v svet, več možnosti ti bo življenje omogočilo. Prihodnost je vse manj v korporacijah in vse bolj na ta-lentih, predvsem na vseh tistih, ki iz-stopajo iz vsakdana.”

Sandi Češko■je dobitnik nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu iz leta 2009, soustanovi-telj in lastnik podjetja stu-dio Moderna, preteklo leto pa ga je re-vija Manager razglasila za najbogatej-šega sloven-ca.

ProFil

aNDrEJa JErNEJČiČ

urednik.si@mediaplanet.com

kLJUČ DO USPE-Ha STa OSrEDO-TOČENOST iN Or-GaNiZiraNOST

kLJUČ DO USPE-

1NaSVET

Univerza v LjubljaniFakulteta za družbene vede

2 0 1 11 9 6 1

Ponosni na uspešne diplomante vabimo odlične maturante.

www.fdv.uni-lj.si

Ponujamo širok nabor dodiplomskih programov: Analitska politologija,Analitska sociologija, Družboslovna informatika, Evropske študije - družboslovni vidiki, Medijske in komunikacijske študije, Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, Kulturologija, Mednarodni odnosi, Novinarstvo, Analiza politik in javna uprava, Obramboslovje in Kadrovski menedžment.

ZGodBa o usPehu

5 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

inspiracija

„Vedno imejte v mislih to, da je vaša odločenost za uspeh pomembnejša kot karkoli druge-ga.“

abraham Lincoln

„Najboljši karierni na-svet, ki vam ga lahko dam je ta, da poiščite tisto, v čemer ste najboljši in potem poiščite še nekoga, ki vam bo vse to fi nančno omogočil.”

Katherine Whitehorn

„Kariera se rodi javno, talent pa privatno.”

Marilyn Monroe

„Učenje je defi nirano kot spre-memba v vedenju. Ničesar se ni-si naučil, če tega ne uporabljaš v praksi.”

Don Shula in Ken blanchard

„Kariera je konj, ki včasih odvrže celo dobre jahače.”

James baldwin

„Ni je bolj strme poti na svetu, kot je pot do izobrazbe.”

Marx

„V življenju ni gotovosti, so le priložnosti.”

James baldwin

Citati o karieri

OSrEDOTOČiTi SE JE TrEBa, pa čas ostane.Photo: PrIMoŽ LAVre

Citati o karieri

abraham LincolnPhoto: shutterstock

6 · februar 2012 tematska PRILOGa meDIaPLaNet

inspiracija

Tina Vinkovič je bila pred dobrim letom navadna študentka, ki ni izstopala iz povprečja. Sedaj pa je dip-lomirana mlada ženska z večmesečnimi delovnimi izkušnjami, pridobljenimi na Norveškem, teče maratone, ima prijatelje iz celega sve-ta, je redno zaposlena in še bi lahko naštevali. Življenje se ji je v letu dni občutno spremenilo.

Življenje se ji je v letu dni občutno spremenilo. Kaj je botrovalo tej spremembi?

■Tina, kaj je bil razlog, da si odšla v tujino?

! „Hmmm. Na Norveško me je predvsem gnala želja po no-

vih delovnih izkušnjah, želela sem spoznati čim več novih prijateljev ter se seveda zabavati. Vrnila sem s z vsem naštetim, vendar nisem pričakovala tako velikega preobra-ta v lastnem dojemanju reka ’zdrav duh v zdravem telesu.“

■Se pravi, da si v tujini začela bolj zdravo živeti?

! „Norvežani so kljub slabi prehrani izredno pazljivi na

zdravje predvsem v smislu gibanja. V službi, ki sem jo imela, smo dvakrat na teden izvajali 15-minut-no telovadbo. Prav tako smo preživljali aktivne vikende v naravi, ki so izjemno pozitivno vplivali na našo intelektualno kot tudi fizično produktivnost.“

■Zelo zanimiv pristop. Si tudi ob vrnitvi domov ohra-nila tak ’lifestyle’?

! „Joj, v bistvu sem ga še pošteno potencirala. Ko sem

enkrat začela skrbi povezane z dip-lomo in delom sproščati s tekom, se naenkrat nisem več mogla zadrževati.Tečem vedno raje, ne sa-mo v Sloveniji, ampak iščem tudi ugodne priložnosti za udeležbe ma-ratonov po Evropi in svetu.“

■Lahko torej rečeš, da je stik z drugo kulturo izboljšal tvoje življenje?

! Seveda. Manj časa ko imaš, bolj je dragocen in tako so

športni copati mahoma nadomes-tilii vse kar je prej v mojem življenju manjkalo.

Zadnja leta se opaža vedno več in-teresa tudi za prakso v tujini, ki je med dijaki in študenti višjih oz vi-sokih (strokovnih) šol že dolga leta najbolj priljubljena oblika mobil-nosti - praksa v tujini je pri teh red-ni del njihovega izobraževanja in kot taka priznana, tudi tukaj je raz-log za večje število usposabljanj v tujini. Danes so vsi, ne le mladi, pri iskanju zaposlitve negotovi.

Opravljanje prakse v tujini in vpliv na zaposljivostJe pa res, da pri mladih neugod-na ekonomska situacija povzroča še dodatno skrb; namesto, da bi si obetali zaposlitev, primerno nji-hovi izobrazbi, nimajo ustrezne

motivacije in perspektive. Čeprav v evropskem merilu nismo med državami, ki se soočajo z izred-

no visoko stopnjo nezaposlenosti mladih menim, da je trenutna si-tuacija tudi pri nas precej nespod-

budna. Mobilnost mladim vsaj za nekaj časa omogoča malo manj skrbno obdobje. Diplomanti, ki so bili na mednarodni mobilnos-ti z namenom praktičnega uspo-sabljanja so dobili zaposlitev ali nadaljevali študij. Pri delodajal-cih so izkušnje, ki jih dobijo mla-di v tujini, še posebej praktična znanja in spretnosti, prednost pri zaposlovanju. Kar nekaj pa je tudi primerov ponudb, ki jih naši diplo-manti ali dijaki dobijo od tujih de-lodajalcev. Nekateri se odločijo in zaposlijo v tujini.

ŠirinaPomemben vidik odhoda v tuji-no pa je pravzaprav sprememba načina življenja. Tina Vinkovič, diplomantka Univerze v Ljublja-ni se je namreč med bivanjem na Norveškem navadila športnega preživljanja časa, ki ji predstavlja sprostitev in zabavo. Sedaj potuje tudi z mislijo na rekreacijo.

■Vprašanje: Zakaj se vedno več mladih odloča za delo in študij v tujini?■Odgovor: eden izmed raz-logov je vedno večja prepoz-navnost znanja in izkušenj, pridobljenih v tujini in njihovo vrednotenje pri delodajalcih. Druga je verjetno ekonomska situacija, ki diplomantom ne omogoča zaposlitve v krat-kem času in zato se odločijo za študij ali prakso v tujini.

Odprtost, samostojnost in toleranca

Prednosti, ki jih Prinaša študij ali Praksa v tujini

vsaka mobilnost, naj bo študij ali praksa v tujini, ne vsebuje le strogo študijskih ali delovnih izkušenj in z njimi povezanimi aktivnostmi. vsi posamezniki imajo v tujini čas za spoznavan-je dežel, v kateri se nahajajo, za druženje z vrstniki, za spozna-vanje jezika, kulture, običajev in navad.

Nova spoznanstva in druženjevčasih so ta druženja in trenut-ki z vrstniki bolj nepozabni kot sam študij ali praksa v evrops-kem prostoru,’ pravi ga. Med-

ved. le ta postaja namreč ved-no manjši in možnosti za vse prakticiranje kakršnikoli osebnih interesov imamo na voljo širom celotne evrope oz. celo sveta najdemo različne delavnice, ak-tivne počitnice itd, ki širijo tako našo socialno mrežo, kot oseb-ni horizont. še posebej veliko mladih ’evropejcev’ se namreč odloča za mešanje prijetnega s koristnim v okviru različnih študentskih paketov in ponudb prav v obdobju po zmiskih rokih in pred spomladanskimi, ki so tudi cenovno navadno ugodna.

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

”Pomemben vidik odhoda v tujino je želja po novih znanjih in izkušnjah”

Marja MedvedJavni zavod Center republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja

skandinavsko spodbujanje de-lovne produktivnosti – s telovadbo.

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

PriLOŽNOSTi je veliko, le poiskati jih je potrebno.Photo: shutterstock

Bohinj – Hotel Jezero

Polpenzion, savna, fitness, bazen, mini golf, 1x masaža celega telesa, pozdravna pijača. Ponudba velja v terminu 24. 4. - 6. 5. 2012, min. bivanje 3 noči.

Cena velja za polpenzion, na dan, za 2 odraslain 2 otroka do 14. leta starosti.

Bovec – Alp hotel

Nočitev v dvoposteljni sobi, polpenzion, 1x dnevno brezplačen obisk savne pri min. 3 nočitvah, 1x tortica v Rest-a-Baru hotela Alp, ponudba velja v terminu24. 4. - 6. 5. 2012, min. bivanje 2 noči.

Cena velja za polpenzion, na osebo na dan.

Bled – Hotel Krim

Nočitev v dvoposteljni sobi, polpenzion, 1x slovenska ali romantična večerja, 1x kava in sladica v K-baru, brezplačen vstop v Casino Bled in pijača dobrodošlice, ponudba velja v terminu 24. 4. - 6. 5. 2012

Cena velja za polpenzion, na osebo na dan.

Kranjska Gora

Najem apartmaja od 17 € na osebo/dan ali polpenzion od 40 € na osebo/dan. Ponudba velja v terminu 24. 4. - 6. 5. 2012, min. bivanje 3 noči.

Otroci do 14. leta starosti v sobi z dvema

odraslima GRATIS. Otroci do 6. leta starosti v sobi z dvema

odraslima GRATIS.80€/dan 37€/dan že od 17€/danod 39€/dan

TERME ZREČE Zajtrk, lahko kosilo, večerja (otroci ob večerji dobijo brezplačen napitek), neomejeno kopanje v termalnih letno zimskih bazenih, 1x obisk savna vasi s programi vrtinčenja zraka, 1x pomladni peeling z oblogami, uporaba fitness centra, pomladni sprehod z osnovami nordijske hoje, ponudba velja v terminu 24. 4. - 6. 5. 2012, min. bivanje 3 noči.

ROGLAPolpenzion, nočni pohod z baklami in večerja v pohorski koči, neomejena uporaba bazena v hotelu na Rogli in v bazenih Terme Zreče, 1x obisk savne, tekmovanje otrok za 10 celoletnih vstopnic za adrenalinsko sankališče Zlodejevo, 2x vožnja po sankališču Zlodejevo, kresovanje, ponudba velja v terminu 24. 4. - 6. 5. 2012, min. bivanje 3 noči.

http://prvi-maj.mountvacation.com | 059 079 820 | info@mountvacation.com | Vpišite promocijsko kodo “DPMV” in deležni boste 10€ popusta.

Otrok do 12. leta starosti v sobi z dvema odraslima GRATIS ali

druga odrasla oseba 50% popusta.

od 130€/dan2 odrasla in otrok, polni penzion

Otrok do 12. leta starosti v sobi z dvema

odraslima biva GRATIS.

od 80€/dan2 odrasla in otrok, polpenzion

OB

S d.

o.o.

, Ul.

Jože

ta J

ame

12, 1

000

Ljub

ljana

Preživite prvomajskepočitnice v gorah

Privarčujte 10€ s kodo DPMV!

VSi POSaMEZNiki imajo v tujini čas za spoznavanjedežel in druženje.Photo: shutterstock

8 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

nOVicE

Najbolj popularnemu tujemu jezi-ku angleščini sledi nemščina, pred-vsem zaradi bližine in tradicionalne zgodovinske in gospodarske naveza-nosti na nemško govoreče področje. Med priljubljene jezike zaradi gos-podarske navezanosti vsekakor sodi tudi ruski jezk. Z znanjem tujih jezi-kov povečujemo svojo uspešnost pri delu in v življenju nasploh, učenje tujih jezikov pa vsekakor nudi tudi posebno osebno zadovoljstvo in ve-liko večjo možnost pri zaposlovanju.

Eden ni nobedenKot pojasnjuje mag. Nina Regina, je danes potrebno odlično znati angleški jezik: ˝Svetujem, da kan-didati dobro izpilijo ta jezik in si pridobijo mednarodno priznane certifi kate. Hkrati pa je potrebno razmišljati o drugem, tretjem tu-jem jeziku. Vsekakor pa bo dobra iz-bira učenje enega od svetovnih je-zikov kot so španščina, francoščina, kitajščina ali arabščina ali pa enega od jezikov naših sosed italijanščine ali nemščine.˝ Vendar pa je učenje tujega jezika izjemno zapleten in kompleksen proces, ki zahteva in

vključuje zmožnosti, znanja in spretnosti na različnih ravneh. ̋ Najboljša pa je kombinacija jezikovnega tečaja v jezikovni šoli, samostojnega učenja tudi z vključevanjem informacijsko komunikacijske tehnologije in obis-ka tuje dežele. Svoje znanje jezikov pa najlažje dokažemo s certifi kati:˝ Skupni evropski jezikovni okvir – SEJO (nivoji od A1 do C2) predstav-lja skupno osnovo za pripravljan-je jezikovnih učnih načrtov, izpi-tov, učbenikov itn. v Evropi. Opisuje, česa vse se morajo kandidati, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo upo-rabljali jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito de-lovali. Vključuje tudi kulturni kon-tekst. Zaradi odličnih izkušenj in re-ferenc svetujemo opravljanje enega od mednarodno priznanih izpitov iz angleškega jezika (angleščina), ter izpitov iz nemškega jezika. Med najpopularnejše jezike ta hip sodijo: angleščina, nemščina, ruščina, francoščina, španščina in kitajščina.

Znanje obnavljajte z branjemČe jezika ne uporablja-mo vsakodnevno, ta kaj hitro tone v pozabo, za-to mag. Nina Regina pravi: ˝Svetujem predvsem, da ve-liko berete raznovrstna besedi-la (revije, časopise, članke, lepo-slovje) in izbirate za potovanja oz. počitnice države, katere jezik želite ohranjati.˝ Še vedno pa je najhitrejši način tako učenja kot obnavljan-ja, tečaj. ˝Predvsem si je potrebno vzeti čas in obiskati jezikovne šole, v kolikor že imate predznanje opra-viti uvrstitveni test, pustiti si sveto-vati pri izbiri primernega jezika in tečaja. Tako boste poleg »tehničnih« informacij o številu ur tečaja, ur-nikih in ceni dobili tudi osebni vtis o šoli, o načinih poučevanja, o vzdušju v šoli. Na jezikovnih tečajih boste poleg samega znanja tujega jezika pridobili marsikaj: zaupanje vase, boljšo samopodobo, razvijali social-ne veščine, spoznavali druge kulture in širili svoje obzorje.˝

Učenje tujih jezikov je v Sloveniji vedno bolj priljubljeno. Še posebej raste zanimanje za učenje tujih jezikov pri najmlajših otro-cih in pri starejši popula-ciji.

mag. Nina reginajezikovni center verba

VEČ JEZIKOV KOT ZNAŠ, VEČ VELJAŠ

aNDrEJa JErNEJČiČ

urednik.si@mediaplanet.com

POT DO USPEHAZ MEDNARODNO PRIZNANIMIIZPITI IZ VELIKE BRITANIJE

IZPITI UNIVERZE CAMBRIDGE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA: prijave za junij 2012 do 4. aprila

IZPIT IELTS ZA ŠTUDIJ V TUJINI ALI EMIGRACIJO: na volja vsak mesec

STROKOVNI IN UNIVERZITETNI IZPITI: organizacija po dogovoru

•

•

•

Izboljšajte svoje poslovne in zaposlitvene možnosti z izpiti, ki jih ponuja British Council!

IZPITI

www.britishcouncil.si

BRITISH COUNCILTrg republike 3, 1000 Ljubljana, exams@britishcouncil.si

Izstopajte z jeziki!Jezikovni tečaji za posameznike in podjetja.

www.skrivanek.si

Hvalaschön

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ad.pdf 1 17.2.2012 10:48:23

TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

VEČ JEZIKOV KOT ZNAŠ, VEČ VELJAŠ VEČ kOT ZNaŠ,

VEČ VELJaŠVEČ kOT ZNaŠ,

VEČ VELJaŠVEČ kOT ZNaŠ,

VEČ VELJaŠVEČ kOT ZNaŠ,

2NaSVET

Ph

oto

: sh

ut

ter

sto

ck

9 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

nOVicE

liza riihar

urednik.si@mediaplanet.com

Prvi med enakimiStrokovno znanje, ki ga posa-meznik pridobi s procesom

formalne izobrazbe, v današnjem času na žalost ne zadošča več, za uspešen obstoj na trgu dela. Ti-sto nekaj, kar nekoga naredi bolj zaželenega za zasedbo določenega delovnega mesta, lahko kličemo faktor X, karizma itd. Problem pa je, ker povprečen posameznik težko defi nira te lastnosti, kaj šele, da jih izpili in koristno uporabi.

komunikacijaPravzaprav gre za meh-ka znanja, kot jim pravi-

jo strokovnjaki, ki so dopolni-lo strokovnim. Komunikacijske spretnosti, retorika, samozavest, sposobnosti poslušanja. Obstajajo različni centri, agencije in podob-ne organizacije, ki se ukvarjajo s podajanjem podobnih vsebin. Po-slovni uspeh je namreč v enakem odstotku odvisen od strogega for-malnega znanja, kot od detajlnih fi nes, katerih razpon zajema vse od osebne etikete, do psiholoških dejavnikov.

PomočZa lažjo identifikacijo teh vsebin, se posameznikom,

ki si želijo nadgraditi svoje po-slovne veščine, priporoča obisk strokovnjakov, ki lahko program komunikacijskega, retoričnega itd. urjenja prilagodijo posamezniko-vim potrebam in tako povečajo njegovo poslovno učinkovitost.

Za udeleŽenCe

1

2

3

Garancija je znanje

Tista podjetja, ki imajo jasno poslovno politiko razvoja namreč vedo, da jim lahko le dobro usposobljeni zaposle-ni zagotovijo uresničevanje teh ciljev, je mnenje gospoda Janeza Dekleve, direktorja Centra za poslovno uspo-sablanje, s katerim smo se pogovarjali o dodatnem, poslovnem usposablan-ju, ter prednostih in slabostih le tega.

Poslovno usposabljanje za dvig konkurenčnostiPoslovno usposabljanje zajema širšo paleto znanj in spretnosti, ki jih za-posleni potrebujejo pri svojem delu. Gre za širjenje spektra veščin zaposle-nih, ki so povezane z obvladovanjem novih tehnologij, poznavanjem nove zakonodaje, reševanjem problemov, nastopanja na domačih in tujih trgih oziroma vsebine, ki so povezane s cil-jem povečanja konkurenčnosti or-ganizacije. Le to mora biti usklajeno z osebnim načrtom posameznika in v funkciji poslovne politike posamezne organizacije. Veliko se govori o uspo-sabljanju na zalogo.

kompetence in prenos znanjaV tem delu ne moremo veliko zgrešiti, če delamo na dvigu splošnih in generičnih kompetenc, ki so poveza-ne s projektnim delom, reševanjem problemov, znanjem tujih jezikov.

Paziti pa moramo, da čim prej pri-demo v realno okolje, kjer se prido-bivajo specifične kompetence. Ne smemo pozabiti, da je pretežni del usposabljanja, kjer se pridobivajo specifične kompetence povezane z delom v organizaciji. Tu je pomembno, da ima organizacija zaposlene usposo-bljene za prenos znanja znotraj orga-nizacije. Težava pa nastane ko se po-sameznik odloči za vključevanje v us-posabljanje. V tem primeru gre za pri-dobitev nove kompetence ali celo no-vega poklica, kar je povezano z denar-jem. Usposabljanja so cenovno draga in za posameznika težko dostopna. Država bi morala zagotoviti sistemske vire financiranja, da bi zadostila ambi-cijam posameznikov. Velja omeniti, da je danes veliko mladih, ki so narobe načrtovali svojo izobraževalno pot in so praktično nezaposljivi in za trg dela nezanimivi.

rešitev je v sistemskem pristopuTaki ukrepi bi pomagali tej populaci-ji dvigniti raven konkurenčnosti na trgu dela. ’V Centru opažamo, ’še doda-ja Dekleva:’ da bi ljudje z veseljem pri-hajali na usposabljanja, vendar je velik problem denar.’ Rešitev vidi v sistems-kemu pristopu, ki bi posameznikom zagotovil možnosti za pridobivanje kompetenc, ki jim bodo zagotavljale konkurenčnost na trgu dela. Usposo-bljen in zaposljiv delavec je namreč garancija za blagostanje posamezni-ka, zaposlovalca in državo.

Organizacije, ki se zave-dajo vrednosti človeškega kapitala, načrtno vlagajo v razvoj kadrov in omogočajo zaposlenim vključevanje v razne oblike usposabljanja.

iZOBraŽEVaNJEin usposabljanje zaposle-nih za večjo rast podjetijPhoto: shutterstock

Izjemen 3-mesečni trening prodaje z zagotovljenim uspehom

100 top tržnikovMarketinški guru Aleš Lisac in Mojedelo.com sta pripravila 3-mesečni trening prodaje, ki prinaša rezultate. Trening vključuje predavanja preko 20 priznanih strokovnjakov, mentorstvo pri pripravi prodajne strategije, poslovne simulacije, avdio/video gradiva in knjige v vrednosti preko 500 EUR, speedrecruiting (do 40 intervjujev z delodajalci) in še mnogo več.

Program je namenjen:• Tržnikom, ki želijo izboljšati svojo prodajo• Iskalcem (nove) zaposlitve v trženju• Podjetnikom, ki iščejo nove načine prodaje

Trenutno večina slovenskih podjetij potrebuje dobre tržnike. Naš program jih ustvarja.

Obiščite www.100toptrznikov.com in si oglejte preko 120 videoreferenc slušateljev programa!

Brezplačna predstavitev programa sreda, 29. februar 2012, ob 17.00 uriTehnološki park Brdo, Ljubljana

Več informacij na: www.100toptrznikov.com 100top@mojedelo.com

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

144x110_oglas 100 top trznikov_2.pdf 1 2/20/12 3:29 PM

Pridružite se nam na naših seminarjih, ki pustijo sledi.

Učinkovita komunikacija, Upravljanje s časom, Vodenje sestankov, Obvladovanje stresa, Reševanje kon�iktov, Poslovni bonton, Razumevanje medgeneracijskih razlik, Ravnanje z dokumentarnim gradivom, Vodenje sodelavcev, Retorika za vsakogar, Za boljšo slovenščino na delovnem mestu, Učinkovito pisanje poslovnih dopisov, Enodnevna angleščina po metodi mavrične bližnjice.

Naša največja referenca so udeleženci, ki se že leta vračajo. Spoznajte nas tudi vi.

Verovškova 411000 LjubljanaGSM: 041/706 615E-pošta: elite.klara@siol.nethttp://www.elite-izobrazevanje.si

Zavod RAKMO

Učinkovita komunikacijain uspešno

razreševanje konfliktov

Zavod RAKMO, Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov

Kamniška 41, 1000 Ljubljana

Usposabljanja za mediatorjeSeminarji in delavnice

Mediacija

Obvladovanje stresaVečja učinkovitost

Boljši odnosi

www.rakmo.si, info@rakmo.si01 436 41 17

BREZPLAČNAdružinska mediacija

PriPoroČila

liza riihar

urednik.si@mediaplanet.com

Photo: shutterstock

10 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

inspiracija

V glavnem fakultete uporabljajo platformo, za katero ima univerza sklenjen posebni licenčni spora-zum. Za komunikacijo s študenti se uporablja odprtokodna rešitev.

Programska oprema kot posrednik?Vse programske rešitve so pasiv-na podpora storitvam, ki potre-bujejo kreativno podporo, ki jo nudijo agencije oz. ljudje. Znotraj akademske sfere je povezovan-je v principu še najlažje, ven-dar tudi tukaj obstajajo določene človeške omejitve, saj vsi še ved-no niso v stanju uporabljanja so-dobnih informacijsko komuni-kacijskih tehnologij. Vsekakor se izboljšuje kakovost komunika-cije znotraj študijskega procesa, predvsem na nivoju komunika-

cije študent-profesor. Problema-tika obvladovanja podatkov je sta-ra kot človeštvo, le tehnologije so

se skozi čas spreminjale, s tem pa možnosti in hitrost procesiranja količine podatkov. Ta trend se bo

nadaljeval tudi v prihodnje, kar bo pomenilo hitrejši napredek, hkra-ti pa žal tudi vedno manj zaseb-nosti posameznika. Bolj kot so po-datki dosegljivi in povezani, lažje je do njih priti, tudi do osebnih po-datkov. Vseeno pa si z obstoječimi sistemi študentje lahko pomagajo tudi pri iskanju zaposlitve.

Uporaba novih tehnologij s strani študentovBistvena pridobitev za študente, ki iščejo zaposlitev je naslednja. Študenti, ki imajo višjo stopnjo računalniške pismenosti in lažje uporabljajo tehnološke novosti, bistveno lažje dobijo zaposli-tev. Fakultete običajno v polet-nem času organizirajo tudi polet-ne šole izobraževanja študentov uporabe specifi čnih tehnologij, ki omogočajo potencialnim deloda-jalcem direktni stik s študenti.Ideja o povezovanju baze podat-kov študentov z inkubatorji in podjetji je sicer stara, vendar pa zaenkrat še ni bila realizirana, predvsem zaradi zakonodaje, ki tretira podatke o študentih kot za-sebne in jih brez njihovega ekspli-citnega dovoljenja ni dovoljeno posredovati nikamor.

Študij v informacijski dobi■Vprašanje: Klasične indek-se in oglasne deske so na fa-kultetah zamenjali intraneti in elektronski indeksi. Katere so najosnovnejše spremembe, ki jih je prinesel razvoj informa-cijske tehnologije? Odgovarja prof. Dr. Ivan rozman. ■Odgovor: Informacijska tehnologija omogoča fakulte-tam, da zmanjšajo stroške po-slovanja in se znebijo podva-janja dela z npr. uvedbo elek-tronskega indeksa ali oglas-nih desk. Študenti se lahko namreč prijavijo na novice, ki jih želijo prejemati.

PrOF. Dr. iVaN rOZMaN, univ. dipl. inž. iz inštituta za informatiko. Photo:ArhIV

inForMaCijska PisMenost

izmenjava vsakodnevno uporabnih informacij, se je v dobri meri preselila na internet.

Pomembno je aplicirati uporabo spletnih in drugih podatkovnih baz na izobraževanje, iskanje zaposlitve, povezovanje zno-traj določene stroke in podob-no. Za uspešno pridobivanje re-levantnih podatkov je treba pri-dobiti določeno znanje. Tečaji računalništva, informacije o vpi-sih, razpisih, oglasih za delo so le

nekatere vsebine, ki jih pristojne organizacije posredujejo preko la-stnih spletnih strain ali lokalnih, globalnih brskalnikov.

Pomen osebne izobrazbeVse od tečajev namenjenih čistim ‘internetnim’ laikom, do možnosti opravljanja celotnega študija preko spleta, do uporabe intraneta in podatkovnih baz, tvo-ri novo okolje v katerem se znajde sodobni posameznik. Pomembno je poskrbeti za zadostno osebno izobrazbo o njih in čim bolje izko-ristit prednosti le teh.

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

E - izobraževanjekljub mnogim dilemam v povezavi z uporabo interneta, le ta nosi potencial alternativne stvarnosti, ki temelji na prosti menjavi.

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

Prav množična digitalizacija praktično vseh obstoječih ar-tefaktov, omogoča dostopnost specifi čnih znanj široki množici spletnih uporabnikov. Izobraz-ba tako v procesu redefi niranja relacije producent-prejemnik dobiva novo podobo, prav tako pa tudi selekcija kdo je do nje upravičen in kdo ne.

Posredovanjenajrazličnejših znanjTa miselni premik je mogoče opaziti že ob pregledu števila dostopnih spletnih mest za iz-menjavo akademskih vsebin. Tako je danes mogoče preko spleta na primer obiskovati pre-davanja na univerzi Yale. Splet-ne strani kot je AcademicEarth, E-Študij itd. skrbijo za menja-vo vsebin sicer rezerviranih za precej ožji krog ljudi. Učenje iz-ven institucionalnih omejit-ev kakor pravijo projektom kot je P2PU ali Skilllshare prido-biva svoj krog pristašev.Posre-dovanje najrazličnejših znanj še nikoli ni bilo tako množično. Pojavljajo se celo vprašanja ali bi tovrstno učenje utegnilo na-domestiti tradicionalne oblike izobraževanja, kar pa je seveda težje verjetno.

Pohitite s prijavo!

Ekonomija v sodobni družbidiplomirani ekonomist (UN)

PoslovanjE v sodobni družbidiplomirani ekonomist (VS)

MaNageMeNt zNaNjamagister managementa

VodeNje iN kakoVoSt v izobražEvanju

magister managementa izobraževanja

vsEživljEnjsko učEnjE: MaNageMeNt razVoja kadroV

magister kadrovskega managementa

www.mfdps.si · 03 / 425 82 40

Pohitite s prijavo!

Ekonomija v sodobni družbidiplomirani ekonomist (UN)

v sodobni družbi

oja kadroV

· 03 / 425 82 40

brEzPlačEn rEdni študij tudi za zaPoslEnE!

Študij v informacijski E - izobraževanjekljub mnogim dilemam v povezavi z uporabo interneta, le ta nosi potencial alternativne stvarnosti, ki temelji na prosti menjavi.

National Instruments

>> Call us +386 3 4254 200 >> Learn more about National Instruments slovenia.ni.com

The Great Place to Work Institute has ranked National Instruments number 18 among the top 25 multinational companies to work for in the world in 2011.

NI meticulously hires the best and brightest employees, nurtures a great work environment, and helps employees optimize their talents and drive their careers through superior development opportunities.

• Technical Sales and Support Engineer • Systems Engineer • Applications Engineers for Summer Engineering Internship

Please send your English CV to NISlovenia.Jobs@ni.com. For further details of the positions visit the following webpage: >> slovenia.ni.com/zaposlitev

National Instruments gives educators the tools to make it possible for students to do engineering.

Designed for hands-on experimentation outside the lab, NI myDAQ combines portability with a comprehensive set of features. NI myDAQ allows for real

>> ni.com/mydaq

The National Instruments Educational Laboratory Virtual Instrumentation Suite (NI ELVIS) delivers hands-on lab experience with an integrated suite of more than 12 of the most commonly used instruments in one compact form factor specifically designed for education. >> ni.com/nielvis

prototyping, and testing electrical circuits.

>> ni.com/multisim

engineering and, when combined with NI LabVIEW and Multisim, gives students the power to prototype systems and analyze circuits outside of the lecture and lab.

Hire and Retain the Best and Brightest

We look for

Apply

NI myDAQ

NI ELVIS

MultisimMultisim builds student expertise throught practical application in designing, prototyping, and testing electrical circuits. >> ni.com/multisim

Since 1976, National Instruments (www.ni.com) has equipped engineers and scientists with tools that accelerate productivity, innovation and discovery. NI’s graphical system design approach to engineering provides an integrated software and hardware platform that speeds the development of any system needing measurement and control. Headquartered in Austin, Texas, NI has over 6,200 employees with direct operations in over 40 countries. The company sells products to more than 35,000 companies in 90 countries.

12 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

nOVicE

Tilen Prahizvršni direktor kariera.si

■Vedite kam in zakaj ste prišli na razgovorČe se prijavljate na več delovnih mest naenkrat, je nujno, da si naredite seznam podjetij in de-lovnih mest, na katera ste se prijavili. Ko se dogovorite za razgovor, se vedno pripravite na podjetje in razpisano delovno mesto. Skoraj vsako podjetje ima že svojo spletno stran, kjer lahko preberete kakšne vizije, cilje ima, kaj je njihov ’’core bu-siness’’, ter koliko zaposlenih ima podjetje. Pripravite si odgo-vore na vsako zahtevo, napisano v oglasu za delo.

■Bonton Poskrbite, da ste urejeni, umi-ti, brez žvečilke v ustih in 15 mi-nut pred terminom razgovo-ra na sedežu podjetja. Če misli-te, da boste zamudili po telefo-nu opravičite svojo zamudo, ter tehten razlog. S seboj prinesite še Vaš življenjepis, ter dokazila o izobrazbi ter reference prete-klih delodajalcev. Na razgovoru se velja držati ene besede, ki naj vam bo vodilo skozi cel razgovor - Zmernost. Na razgovoru bodi-te sproščeni in to kar ste. Čakajte na vprašanja in odgovarjajte jas-no. Sprašujte tudi vi, vendar šele, ko mislite, da je delodajalec izve-del o Vas bistvene stvari.

■PlačiloČe vas delodajalec ne povpraša o želenem plačilu je vprašanje o plačilu z Vaše strani popol-noma na mestu. Povejte Vaša pričakovanja o plačilu. Seveda morate svoja pričakovanja ute-meljiti s preteklimi dosežki na akademskem ali poslovnem področju. Zavedajte se, da ste v fazi prodaje, kjer potencialne-mu delodajalcu prodajate svoja znanja, dosežke, izkušnje.

PriPrava naraZGovor

Gospod Tilen Prah tako osvet-li problem kako Slovenci iščemo zaposlitvene priložnosti. Pasiv-no čakanje na dobro službo, je namreč velik problem, ki se kaže v

pričakovanjih tipa: ’’Kaj dobim od Vas, da se bom 100% angažiral.’’

karieraGradnja kariere se namreč začne že pri izbiri srednješolskega izobraževanja, smeri nadaljnega izobraževanja,ter hkrati tudi na-povedi potreb trga dela v roku 5-10 let oz. po končanju izobraževanja, pa naj bo to srednješolsko ali visokošolsko. Prva zaposlitev pa je vendarle pomeben mejnik. Iskalci prve zaposlitve morajo predvsem znati ovrednotiti svoja formalna in neformalna znanja ter jih povezati s pričakovanji potencialnih deloda-jalcev, izpopolniti svoj CV, se pripra-viti na razgovore in biti predvsem vztrajni.

Napredno iskanjeVeliko podjetij kadruje samo preko lastnih baz iskalcev zaposlitve in ne objavljajo aktivnih oglasov. Iskalci lahko svoje podatke vpišejo v baze delodajalcev, hkrati pa naj po vsa-kemu vpisu sledi telefonski klic v

kadrovsko službo podjetja ali agen-cije. Vsi iskalci zaposlitve imajo po slovenski zakonodaji vse storitve pri vpisovanju v različne baze iskal-cev ter uporabo storitev kadrovskih agencij popolnoma brezplačne in naj se zato na začetku karierne po-ti obrnejo na profesionalne sveto-valce, pa naj bodo to na zavodu za za-poslovanje ali pri kakšni od kadrov-skih agencij, poskušajo zbrati vsa svoja znanja ter sposobnosti ( nefor-malna in formalna ) na eno mesto in na podlagi aktivnih oglasov za delo povezati le-ta s potencialnimi potrebami delodajalcev. Poleg cv ja in razgovorov je orodij veliko, le od-kriti in uporabiti jih je treba.

■Vprašanje: Katera je največja napaka, ki jo opažate pri slovenskih iskalcih prve zaposlitve?

■Odgovor: Pri iskanju prve zaposlitve, je v slovenski mentaliteti zacementirano mišljenje, da ko posameznik konča šolanje, se takrat s prvo zaposlitvijo začne poplačevati njegov trud za preteklo šolanje, kar je popolnoma napačno, takrat se učenje šele začne.

proaktivno in vztrajno iskanje zaposlitve

POTrEBNa JE VOLJa,

SaMOZaVEST iN VZTraJNOST.

TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

POTrEBNa

3NaSVET

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

Pot do službe ni bila lahka a pra-vi, da se ji je vložen trud po do-brih štirih letih končno obresto-val: ,,Zaposlitev sem iskala na spletnih zaposlitvenih portalih,

preko časopisnih oglasov in za-voda za zaposlovanje. Informa-cije sem zbirala preko znancev in prijateljev ter pošiljala prošnje za zaposlitev tudi na podjetja, ki so imela zahteve po novi delovni si-li objavljena le na svojih spletnih straneh. V iskanje zaposlitve sem resnično usmerila ogromno en-ergije. Prepričana sem, da je bil eden izmed odločilnih faktorjev tudi prijava na osebni sestanek

z zaposlitvenim svetovalcem ter naročilo osebnega testa kariernih možnosti. Rezultate le-tega sem namreč pripela k svoji prijavi za zaposlitev in bila izbrana za inter-vju.’’

iznajdljivost pri iskanjuUporaba interneta je ključnega po-mena, prav tako prilagajanje svo-jega CV-ja posameznemu ogla-su. Tradicionalni življenjepisi za

delodajalce niso več zanimivi, potrebno je biti čimbolj inovati-ven, kreativen ter prepričljiv. Ze-lo je pomembno, da se iskalec za-poslitve seznani s potrebami in pričakovanji določenega podjetja in se potencialnemu delodajalcu jasno prikaže kot rešitev njegovih težav.

Trdna volja, vztrajnost, zaupanje vase in internetUni. Dipl. pol. anja Žibert (čez nekaj mesecev tudi magi-strica poslovnih ved) je danes zaposlena kot vodja projektov v uspešnem mednarodnem podjetju.

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

končana izobrazba, delovne izkušnje (ime podjetja, trajanje dela, delovno mesto, glavne na-loge, zadolžitve, dosežki). dodatna znanja, tuji jeziki, računalništvo, dodatna rele-vantna znanja, pridobljeni cer-tifi kati, licence. udeležba na izobraževanjih, reference pre-teklih delodajalcev (ime, prii-mek, delovno mesto).

kaj Mora vseBovati doBer Cv?

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

PaSiVNO ČakaNJEna dobro službo, jenamreč velik problem.Photo: shutterstock

ŽELENA KARIERA SE USTVARI, NE ZGODIOb družbenih, ekonomskih, okoljskih in demografskih spremembah se spreminjata tudi izobraževanje in trg dela. Od posameznika se pričakuje visoka stopnja prožnosti in sposobnost učinkovitega soočanja z vedno več novimi izzivi. Prožnost si lahko povečamo tudi z usmeritvijo v vseživljenjsko učenje in izobraževanje, ki predstavlja način življenja. Pri tem ne gre le za pridobivanje formalnih znanj ali znanj s specifičnega strokovnega področja. Najnovejše raziskave s področja kariernega razvoja ugotavljajo, da je uspešna kariera odvisna predvsem od ravni osebnostnega razvoja posameznika, ki vključuje tudi razvoj čustvene inteligence. Uspešna kariera je tako poleg strokovnega znanja odvisna še od ustrezne samo-podobe, razvitosti medosebnih veščin in spretnosti, vztrajnosti in zavzetosti ter ustreznega upravljanja s čustveno energijo. Le z dobrim poznavanjem sebe, realnim zavedanjem trenutne strokovne usposobljenosti in nenehnim sledenjem ter prilagajanjem spremembam v okolju, lahko posameznik ohranja lastno konkurenčnost oziroma zaposljivost. Neredko si s tako usmeritvijo uspe tudi sam ustvariti delovno mesto. Obstoječi vzorci dela in delovnih mest namreč izginjajo oziroma se temeljito spreminjajo. Usmeritev v vseživljenjsko učenje in izobraževanje je pomemben del vseživljenjske karierne orientacije. Razmere namreč zahtevajo, da odločitve v zvezi z izobraževanjem, poklicem in kariero ne sprejemamo le enkrat v življenju. Storitve vseživljenjske karierne orientacije, ki zajemajo različne aktivnosti v katerikoli starosti in fazi življenja, nam omogočajo prepoznavanje sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, izbire poklica in vodenja ustvarjanja lastne kariere.

Na Zavodu RS za zaposlovanje izvajamo projekt Razvoj storitev in pripomočkov za vseživljenjsko karierno orientacijo, ki je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. Namen projekta je spodbujanje k aktivnemu reševanju brezposelnosti. V okviru teh storitev uporabnikom ponuja pomoč pri načrtovanju zaposlitvenih ciljev, načrtovanju pridobivanja znanj in veščin, informacije o trgu dela in potrebah po določenem znanju, informacije o možnostih zaposlovanja, usposabljanja, pomoč pri vključevanju v ustrezne programe ter individualno svetovanje, ki ga izvajajo posebej za to usposobljeni karierni svetovalci. Več informacij o teh storitvah ponuja spletna stran ZRSZ: http://www.ess.gov.si/. Z namenom večje dostopnosti smo na ZRSZ v okviru eStoritev razvili tudi nekatere spletne pripomočke za samostojno vodenje kariere. Dostopni so na spletni strani eSvetovanja http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/. kjer se uporabniku omogoča voden pregled po nekaterih ključnih vsebinah karierne orientacije. Možna je analiza kompetenc, interesov in drugih osebnostnih lastnosti. Ponuja tudi številne informacije o načinih uspešnega iskanja zaposlitve, podatke o trgu dela in komunikacijo z e-kariernim svetovalcem.

Sonja Gomboc,Zavod RS za zaposlovanje

iSkaLci prve zaposlitve morajo predvsem znati ovrednotiti svoja formalna in neformalna znanja.Photo: shutterstock

14 · februar 2012 TeMaTSKa PrILOGa MeDIaPLaNeT

sTrOKOVni VpOGLED

Državi:Resen premislek glede sprememb, ki jo bodo se-

stavili različni deležniki, ne sa-mo strokovnjaki na področju izobraževanja.

Gospodarstvu:Duis autem vel eum iriure dolor in hendrerit in vul-

putate velit esse molestie conse-quat, vel illum dolore eu feugiat nulla.

Mladim:Verjeti je treba vase, bi-ti pogumen, iskati inova-

tivne rešitve in z drugačnostjo prepričati tiste, s katerimi je želja sodelovati.

Učiteljem:Popotnica, ki jo dajete mla-dim je mnogo večja kot se

je zavedate. Od učiteljevega dela je odvisna ne samo prihodnost posameznika, temveč prihod-nost države.

Univerzam:Koncept avtoritativno-sti je treba spremeniti v

koncept sodelovanja. Prav je, da se od študentov veliko zahte-va, vendar je treba paziti na zgled. Univerze bi morale mla-de spodbujati ter jim pomagati preko sodelovanja s podjetji, da bi si le ti že v času študija prido-bili določena praktična znanja.

deleŽnikov

1

2

3

5

4

Situacija je resna, predvsem jo vsak dan občuti vedno več mladih. Slovenska družba nujno potrebuje dogovor, kako se lotiti temeljnih sprememb v izobraževanju, da bomo mlade še lahko prepričali, da je znanje prava vrednota. Statistika je jasna, podkrepi pa jo tudi realno stanje, ko danes večina diplomantov izbira med dvojim – vpisati študij naprej ali iti na Zavod za zaposlovanje.

spremembe so nujne, rešitev se skriva v sodelovanju vseh deležnikov

Branje raziskave Mladina 2010 nas lahko zmede. V le-tu 2008 je bil delež študirajoče popu-lacije med 20. in 24. letom v Sloveniji

daleč najvišji med državami EU 27. Podatek, ki bi ga verjetno bil iskre-no vesel vsak. Če bi bilo vse kot mo-ra biti, se za prihodnost Slovenije ne bi bilo treba bati, premagovali bi vse države v konkurenčnosti in napred-ku.

Problem je v sistemuKar je resnično zaskrbljujoče, je dejstvo, da če je leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mladostnik znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela. Danes študira vsak. Družbeno normo smo postavili na temelj, da je uspešen sa-mo tisti, ki konča fakulteto. Nihče, ne država, ne univerze, ne podjet-ja, ne civilna družba in ne mladi pa nismo do sedaj uspeli postaviti trd-nega mostu med izobraževanjem in zaposlovanjem. Že slišim tiste, ki bodo trdili, da je današnja mladi-na razvajena. Strinjam se in prav je, da si mladi najprej postavimo ogle-dalo. Gotovo je res, da bi lahko nare-dili več, kar se tiče poguma v smer podjetništva, iskali bolj inovativne

rešitve in vzeli stvari v svoje roke. Vendar bolj ko opazujem mlade med 20. in 30. letom v Sloveniji, bolj mi je jasno, da je problem v sistemu.

Pomembno je praktično znanjeŠtudentje gotovo ne podpirajo sa-mo teoretskega znanja, jasno jim je, da je treba razvijati projekte z indu-strijo. Predvsem se zavedajo, da mo-rajo v času študija dobiti praktično znanje, ki bo kasneje pripomoglo k širši gospodarski uspešnosti. Seve-da mora biti pristop sistemski, večji poudarek je treba recimo dati ka-drovskem štipendiranju talentov. Univerze in fakultete bodo mora-le dojeti, da so prav one ključne pri tem, da postanejo most med mladi-mi in realnim življenjem. Nekatere fakultete to razumejo in so svetel zg-led pri tem, kam mora iti prihodnost visokošolskega izobraževanja. Ven-dar so gotovo (pre)redke.

kaj prinaša rešitevNujna je sistemska sprememba izobraževalnega sistema. Povsem jasno je, da si nekateri teh spre-memb ne želijo. Bilo je veliko inici-ativ, tudi mladi zbrani v miselnem središču ThinkY pletejo idejo nove osnovne šole. Vendar so spremembe v formalno izobraževalni sferi misi-ja nemogoče. Drži, veliko se govori, vendar ostaja temeljno vprašanje,

„Verjeti je treba vase, biti pogumen, iskati inovativne rešitve in z drugačnostjo prepričati tiste, s katerimi je želja sodelovati.”

strokovnjak svetuje

Žiga Vavpotičstrokovni direktor Zavoda Ypsilon, po-budnik projekta Simbioz@ in avtor Moje srečne knjige.

kdo bo nosilec sprememb.Verja-mem, da bo to kombinacija, predv-sem gospodarstva, mladih in civil-ne družbe. Številna podjetja v Slo-veniji kažejo na to, da razumejo po-men izobraževanja in povezovanja z bodočo kariero ključnih kadrov. Ved-no več se povezuje fakultete in realni sektor. Pri tem še vedno primanjkuje inovativnosti, hkrati pa je toga tako zakonodaja kot tudi praksa. Drži, da morajo Univerze braniti svojo aka-demsko naravnanost, vendar imam občutek, da danes niso ne eno, ne drugo. Lastna identifi kacija univerz bo pomemben korak, če želimo na-rediti nujne spremembe.

Vključevanje mladih v spremembeKljuč je tudi v vključevanju mladih v vse spremembe. S slovensko mladi-no ni nič narobe, v nekaterih ozirih bi lahko celo trdili, da je izjemna in posebna in da smo kot narod lahko na svoje mlade ponosni. In za konec, da se vrnemo pred ogledalo. Zavedati se moramo, da smo mladi lahko še boljši, da je priložnosti za izboljšave veliko in da bomo zaupanje v to, da na mladih svet stoji, še morali prido-biti pri drugih generacijah. Vendar kar je najpomembnejše – možnost imamo in zmoremo. Sedaj pa je vse odvisno od nas samih.

nasveti Za Pet

liza rihar

urednik.si@mediaplanet.com

Pridružite se ekipi ambicioznih, znanja in uspehov željnih sodelavcev uglednega visokotehnološkega mednarodnega podjetja, enega najvidnejših dobaviteljev avtomobilske industrije.

V dolgoletnem poglobljenem sodelovanju s slovenskimi fakultetami skupaj plemenitimo znanje in razvijamo nove poslovne priložnosti.

• Če vas zanima delo v urejenem delovnem okolju, izobraževanje doma in v tujini, stimulativno nagrajevanje,• če imate visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo strojne smeri,• če aktivno obvladate angleški ali nemški jezik in specialna programska orodja (Catia, Pro/Engineer, SolidWorks),

vas vabimo, da svoje ponudbe z življenjepisom inpodrobnim opisom delovnih izkušenj pošljete na naslov:

Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Letališka c. 17, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov zlata.hvala@hella.com. Za podrobnejša pojasnila pokličite Kadrovsko-pravni sektor Helle Saturnus Slovenija d.o.o., tel. 01 5203 243.Kandidate/-ke bomo o izboru obvestili v osmih dneh po končanem postopku.

Inženirji,izberite svetlo prihodnost!