nadomestne stanovanjske hiše, to je osrednji del parcele. Na območju smo izkopali dva testna jarka v velikosti 1 x 1 m. Ugotovitve: 1. V obeh testnih jarkih smo naleteli na arheološke artefakte, ki kažejo na človekovo dejavnost v preteklosti, vendar pa struktur nismo zasledili. Odlomek ožgane gline iz plasti SE 003 v testnem jarku 2 nakazuje na možnost obstoja prazgodovinskega najdišča v neposredni bližini vrednotenega območja. 2. Parcela leži na pobočju, ki se nagiba v smeri SV-JZ in je bilo v preteklosti terasirano ter nasipano. Na parceli že stoji zidanica v 3. gradbeni fazi (zidovi, priključek elektrike); stoji na starih temeljih iz lapornatega peščenjaka. Okoli hiše je pokošen travnik z gredico na zahodnem delu. 3. Plasti v testnih jarkih kažejo na človekovo dejavnost pri njihovem oblikovanju. Teren je bil v preteklosti nasipan in oran (testna jarka 1 in 2). 4. V testnem jarku 1 smo prišli do geološke osnove na globini 40 cm. Plast SE 002 predstavlja nasutje z arheološkimi artefakti iz bližnje preteklosti, plast SE 003 je nekdanja ornica, ki prav tako vsebuje arheološke artefakte iz bližnje preteklosti. Plast SE 004 je geološka osnova: zbita gnetljiva glinasta ilovica rjavkastorumene barve z lapornatim peščenjakom. V testnem jarku 2 smo prišli do geološke osnove na globini 40 cm. Plast SE 002 predstavlja nasutje z gradbenim materialom in novoveško keramiko, plast SE 003 je nekdanja ornica z novoveško keramiko in ožgano glino, ki verjetno sodi v prazgodovinsko obdobje. Plast SE 004 je geološka osnova: gnetljiva rahlo meljasta glinasta ilovica rjavkastorumene barve. Za pregledano območje lahko na podlagi stratifikacije plasti in odkritih najdb trdimo, da leži lokacija znotraj območja človekove dejavnosti v preteklosti. Na podlagi najdb lahko sklepamo v neposredni bližini vrednotenega območja na arheološko najdišče, morda iz prazgodovine. Philip Mason, Masa Sakara Sučevič, Ildiko Pinter

39 EŠD: 20283, 19862 Naselje: Dragatus, Obrh pri Dragatusu, Breznik, Tanča Gora, Kvasica, Dragovanja vas, Jerneja vas Občina: Črnomelj Ime: Dragatus —prazgodovinska in rimskodobna naselbina, Breznik pri Črnomlju - prazgodovinska naselbina Področje: A Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, novi vek

Arheološki ekstenzivni terenski pregled na trasi optičnega kabla Dragatuš, v dolžini 4570,56 m je opravila ekipa ZVKDS, OE Novo mesto, pod vodstvom Tanje Kmetec, študentke arheologije, in nadzorom doc. dr. Philipa Masona, univ. dipl. arheologa. Delo je potekalo od 11. 5. do 19. 6. 2006. Območje I predstavlja traso Z od vasi Dragatuš. Gre za kvartarno rečno teraso, na katerem so obdelovalne površine in travniki. Območje II poteka SZ od vasi Dragatuš. To je območje kvartarnega aluvija, po katerem teče potok Podturnščica; tudi tukaj so obdelovalne površine in travniki. Območje III predstavlja traso JV od Tanče Gore do Dragovanje vasi. Ponovno gre za kvartarno rečno teraso z vrtačami, s pretežno obdelovalnimi površinami, deloma travniki. Območje IV poteka od Dragovanje vasi do Jerneje vasi. To je območje kvartarnega aluvija, kjer so vrtače in kraški izvir ter obdelovalne površine in travniki. Ugotovljene arheološke sledi 1. Dragatuš - prazgodovinska in rimskodobna naselbina (EŠD: 20.283) (ZE I/8C, ZE I/10C, pare. št. 4781, 4797 k. o. Dragatuš) — 1 fragment prazgodovinske keramike in 1 fragment rimskodobnega gradbenega materiala ter apnenčasti kamni na površini (lahko, da gre za nasutje ceste) potrjujejo arheološko najdišče, ki je bilo odkrito s terenskimi pregledi med letoma 1998 in 2000 in je varovano v prostorskih aktih. 2. Tančko polje pri Tanči Gori (ZE III/8B, ZE III/ 8C, ZE III/9B, pare. št. 5073, 5071 k. o. Tanča Gora) - 3 kosi zdrobljene ožgane gline, 5 kosov oglja in večja površina zdrobljene ožgane gline nakazujejo na potencialno arheološko najdišče. Zaradi bližine prazgodovinske naselbine Breznik pri Črnomlju - prazgodovinska naselbina (EŠD: 19.862), lahko predvidevamo prazgodovinsko najdišče, verjetno naselbinske narave. 3. Dragovanja vas (ZE III/22B, pare. št. 96, 97 k. o. Tanča Gora) - 1 kos ožgane gline na robu vrtače lahko nakazuje na potencialno arheološko najdišče, vendar je to vsekakor prešibak indic. Philip Mason, Tanja Kmetec, Ildiko Pinter

40 EŠD:/ Naselje: Drazenci Občina: Hajdina Naslov: AC Slivnica-Drazenci, arheološko najdišče Drazenci Področje: A Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje

Arheološko zaščitno izkopavanje na arheološkem najdišču Draženci pod dražensko teraso v novembru 2006 pred izgradnjo AC Slivnica-Draženci. Ostaline prazgodovinske in rimske naselbine. Izvajalec: ZVKDS, OE Maribor, Izpostava Ptuj

Poročilo podaja rezultate arheološkega zaščitnega izkopavanja na odseku trase AC Slivnica-Draženci, na lokaciji Draženci, ki se je izvajalo na zemljiščih s parcelnimi številkami 362/103, 362/104, 362/105, 362/106, 362/107, 362/108, 362/148 k. o. Draženci (nove pare. št. 362/202, 362/203, 362/204, 362/205, 362/206, 362/207, 362/208, 362/209, 362/210 in 362/224 k. o. Draženci). Arheološko zaščitno izkopavanje je potekalo od 2. 11. do 1. 12. 2006. Najdišče je bilo odkrito pri predhodnem terenskem pregledu na trasi bodoče avtoceste Slivnica-Draženci, na odseku Draženci (Djurič, B.: Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega pregleda na trasi AC Slivnica-Draženci, Ljubljana 2006; Djurič, B, Pinter, I., Plestenjak, A., Masaryk, R.: Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišču Draženci, Ljubljana 2006). Predvidena velikost uničenja

dela arheološkega najdišča znotraj bodoče trase AC Slivnica-Draženci oziroma arheološkega izkopišča je bila 6288 m2, v fazi arheološkega izkopavanja pa je bilo raziskanih 7220 m2. Arheološke raziskave je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, z Izpostavo Ptuj. Zemljišča s pare. št. 362/103, 362/104, 362/105, 362/106, 362/107, 362/108, 362/148 k. o. Draženci (nove pare. št. 362/202, 362/203, 362/204, 362/205, 362/206, 362/207, 362/208, 362/209, 362/210 in 362/224 k. o. Draženci) so kmetijske površine, ciklično zasajene z različnimi poljskimi kulturami. Na severovzhodni strani so zemljišča zamejena z magistralno cesto Gruškovje-Maribor, na zahodni in jugozahodni strani pa je rob dravske terase, na kateri se razteza vas Draženci. Zemljišča ležijo na prvi holocenski dravski terasi.

Arheološko zaščitno izkopavanje pred izgradnjo AC Slivnica-Draženci, november 2006. Odkopani ostanki lesenega objekta 1 iz rimske dobe. (fototeka ZVKDS, OE Maribor, Izpostava Ptuj)

Na območju najdišča Draženei je reka Drava v času zgodnjega holocena začela vrezovati (erodirati) v svoj lastni zgornjepleistocenski zasip. Rezultat tega delovanja so longitudinalne prodne sipine. Glede na sedimentne teksture in morfologijo longitudinalnih prodnih sipin na tej terasi lahko sklepamo, da je tedaj Drava še vedno vzdrževala svoj prepletajoči se rečni tok (Verbič, T.: Poročilo o geološkem ogledu arheoloških izkopavanj na najdišču Draženei, Ljubljana 2006). Arheološka izkopavanja so pokazala, da je celotna površina najdišča zaradi oranja poškodovana do globine 30 cm. Tako so tudi najdeni ostanki nekdanjih naselbinskih struktur precej poškodovani, razen vkopov v geološko osnovo. Materialno gradivo v zemljini je večinoma v sekundarni legi, delno tudi zaradi bolj ali manj kontinuirane poselitve ali druge izrabe prostora, predvsem pa zaradi kmetijske obdelave tega prostora od srednjega veka naprej. Močan poseg v prostor sta bila tudi izkop manjše gramozne jame, ki je na severozahodni strani v celoti uničil

arheološke strukture, ter izgradnja ceste Maribor-Gruškovje, ki je presekala del najdišča. Rezultati arheoloških terenskih raziskav na delu trase AC Slivnica-Draženci, na lokaciji Draženei, kažejo, da gre za ohranjene ostaline prazgodovinske in rimskodobne naselbine. Razpršene drobne arheološke najdbe v zemeljskih plasteh kažejo, da je bil prostor kultiviran od bronaste dobe naprej. Naselbinske ostaline predstavljajo ostanki lesene arhitekture, vkopi stebrov kot nosilcev strešnih konstrukcij posameznih bivalnih objektov. Znotraj objektov in ob njih se pojavljajo večje jame. Interpretacija arhitekturnih ostankov in preliminarni pregled arheološkega gradiva kažeta ostaline 2 objektov iz prazgodovine (bronaste dobe) in 17 objektov iz rimskega obdobja s pripadajočimi delovnimi oziroma drugimi kulturnimi jamami. Po opustitvi bronastodobne in pozneje rimskodobne naselbine je, kot kaže, del raziskanega prostora prekrila vegetacija. V srednjem veku so prostor začeli uporabljati v kmetijske namene.

V zahodnem delu izkopišča je bil detektiran del nekdanje poljske razdelitve; orientacija te je SZ—JV in je drugačna od moderne parcelacije, ki poteka v smeri SV-JZ. Arheološko premično gradivo z najdišča je do končne strokovne obdelave shranjeno v arheološkem depoju ZVKDS, OE Maribor, Izpostava na Ptuju. Marija Lubsina Tušek

41 EŠD: / Naselje: Draženci Občina: Hajdina Naslov: AC Slivnica-Draženci, arheološko najdišče Pocelje Področje: A Obdobje: rimsko obdobje

Poročilo podaja rezultate arheološkega zavarovalnega izkopavanja na odseku trase AC Slivnica-Draženci, na lokaciji Pocelje, ki se je izvajalo na zemljiščih s parcelnimi številkami 298/1, 299/1, 300/1, 310, 311, 314/1, 315/1, 318/1, 752 k. o. Draženci (nove pare. št. 298/3, 299/3, 300/3, 310/1, 311/1, 314/3, 315/3,

318/3 k. o. Draženci). Arheološko zavarovalno izkopavanje je potekalo od 2. do 25. 11. 2006. Arheološko najdišče Pocelje je del arheološkega najdišča Draženci, rimsko grobišče in stavba, z evidenčno številko dediščine 6478 v Registru nepremične kulturne dediščine, razglašenega z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 35/89, pod št. 1.1.0.037). S predhodnimi terenskimi pregledi na trasi bodoče avtoceste Slivnica-Draženci, na lokaciji Pocelje v Dražencih, je bila potrjena prisotnost arheoloških ostalin (D j uric, B.: Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega pregleda na trasi AC Slivnica-Draženci, SAAS, Ljubljana 2006; Djurič, B., Pinter, I., Plestenjak, A., Masaryk, R.: Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišču PP Draženci. SAAS, Ljubljana 2006). Predvidena velikost uničenja dela arheološkega najdišča znotraj bodoče trase AC Slivnica-Draženci oziroma arheološkega izkopišča je bila 2107 m2, v fazi arheološkega izkopavanja pa je bilo raziskanih 2455 m2. Arheološke raziskave je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, z Izpostavo Ptuj.

Pocelje: Arheološko zaščitno izkopavanje na arheološkem najdišču Pocelje na draženski terasi v novembru 2006, pred izgradnjo AC Slivnica-Draženci. Ostaline rimske naselbine. Izvajalec ZVKDS, OE Maribor, Izpostava Ptuj.