NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu

2010”

Univerza v Mariboru

rektor prof. dr. Ivan Rozman

2

Bolonjska prenova

• Bistvo bolonjske prenove:– Mobilnost– Zaposljivost na podlagi pridobljenih kompetenc,

krajši čas študija– Izbirnost vsebin– Interdisciplinarnost

• Trenutna organizacija slovenskih javnih univerz ovira doseganje bistva bolonjske prenove

3

Bolonjska prenova na UM

• “Bolonjski” študijski programi na Univerzi v Mariboru so dejstvo: 78 na 1. stopnji (54 UN, 24 VS), 1 enovit MAG, 16 na 2. stopnji, 6 na 3. stopnji

• Uvedba prenove je bila (pre)počasna zaradi političnih signalov

• Izvedba “bolonje” je otežkočena zaradi sistemskih problemov

4

SISTEMSKI PROBLEMI

• Nerazumevanje dveh temeljnih konceptov:

• Akademska svoboda– 1. Predavatelj-raziskovalec: svoboda raziskav,

poučevanja, objavljanja rezultatov– 2. Študent: svobodna izbira načina pridobivanja

znanja (predavanja oz. knjige)– 3. Institucija: svobodno urejanje notranjih

razmerij

• Avtonomija univerze– Akademskih svobod brez avtonomije univerze ni

5

SISTEMSKI PROBLEMI

• Posledice zgodovine– Organiziranost na način TOZD in SOZD iz

preteklosti– Politika v preteklosti si ni želela močnih in

enotnih funkcionalno organiziranih univerz– “Deli in vladaj” parcialno zadovoljevanje

potreb posameznih fakultet, kar je vodilo v neenotno univerzo • birokratsko organizirana, brez lastnine, sistemizacija

na ministrstvu,…

6

SISTEMSKI PROBLEMI

• Posledični problemi– Pravna subjektiviteta fakultet (de facto, ne de iure)– Študijski programi se izvajajo preko fakultet (32. člen

ZVIS)• Težava pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih

programov

– Profesorji so zaposleni na eni fakulteti• Težavnost izvedbe predavanj na več fakultetah• Slaba izbirnost na nivoju univerze

– Neenotne habilitacije za posamezno področje za celotno univerzo• Profesor na istem področju je lahko habilitiran po različnih

kriterijih

7

SISTEMSKI PROBLEMI

• Posledični problemi - organizacijski– Težave pri vključevanju v EU projekte

• Slaba administrativna podpora• Projektna pisarna (ki pozna celotni proces upravljanja

EU projektov)

– Težava pri povezovanju akademske sfere z gospodarstvom• Problem intelektualne lastnine

– Karierni centri, alumni klubi– Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema– Univerzitetni šport

8

SISTEMSKI PROBLEMI

• Posledični problemi - organizacijski– Neučinkovita in finančno potratna uprava– Otežen razvoj univerze

• Delna integracija UM– Omogočila nove fakultete – predvsem

Medicinska fakulteta, F. za logistiko, F. za energetiko, F. za naravoslovje in matematiko, Filozofska f.

– Enotna javna naročila

9

SISTEMSKI PROBLEMI

• Možni prihranki ob drugačni organizaciji…

• PRIMERI IZ UM:– Skoraj 400 zaposlenih v upravi:

• 17 članic x 2 zaposlena v kadrovski funkciji• 17x1 v pravni funkciji• 17x3 v računovodski funkciji• …

– Enotna javna naročila so omogočila prihranek 700.000 EUR v 4 letih!• Kurilno olje, elektrika, plin, zavarovanje, potrošni

material, …

10

SISTEMSKI PROBLEMI

• Avtonomija univerz je tudi finančna avtonomija:– Lump-sum dejavnosti je predpogoj

• Ne samo študijske, tudi raziskovalne!!!

– Sredstva, ki jih univerza ustvari sama• Trenutno: soglasje Vlade RS za ustanavljanje podjetij

(4. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v…)

– Težave pri organizaciji tržnih dejavnosti

11

TRŽNA DEJAVNOST

• Spin-off podjetja

• Organizacija spremljajočih tržnih dejavnosti:– Gostinstvo, trgovina, arhitektiura in prostor,

inženiring, gradnje, nepremičnine, založba, tisk, transport, univerzitetni vrtec,…

• Transfer tehnologij– Prodaja licenc, patentov, …

12

ZAKLJUČEK

• G. Winkler: “V prihodnosti bodo živele samo močne, avtonomne univerze!”

• Kdo se v Sloveniji boji močnih avtonomnih univerz?– Politika?– Posamezniki na fakultetah, ki imajo mikro

koristi na račun skupnosti?

• Slovenija ni dovolj bogata, da lahko vzdržuje neučiknovito organizirane in težko prilagodljive univerze!