Posvet Megra 2012

Pogoji poslovanja za slovensko gradbeništvo v

letu 2012

Posvet Megra 2012

Vrednost opravljenih del v Sloveniji po vrstah gradnje od 2005 do 2011 v mio EUR

Nominalne vrednosti (vir SURS)

Obseg del v gradbeništvu

1.824

744

305 358 392588 454

301 211

1.236988 933

545

1.102 990

1.993

2.434

2.942 2.870

2.385

1.779

1.1291.332

1.499

1.4421.231

824

1.107

974

1.7271.4431.428 1.165

884

3.551

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

leto

10

00

€

Stavbe

Stanov.gr.

Nest.grad.

GIO

Skupaj

Posvet Megra 2012Vir SURS

Indeks izvedenih del v gradbeništvu od leta 2000 do 2011 po vrstah gradnje

Nominalne vrednosti (vir SURS)

Posvet Megra 2012

Indeks obsega izvedenih del v gradbeništvu

40

60

80

100

120

140

160

180

Leto

Inde

ks n

a os

novo

leta

200

5

Stavbe - skupaj

Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe

Gradbeni inženirski objekti

Gradbeništvo - SKUPAJ

Vir SURS

Zaposleni v gradbeništvu

Posvet Megra 2012

Število zaposlenih v gradbeništvu od 1. 2000 do 1. 2012

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.00020

00M

01

2000

M10

2001

M07

2002

M04

2003

M01

2003

M10

2004

M07

2005

M04

2006

M01

2006

M10

2007

M07

2008

M04

2009

M01

2009

M10

2010

M07

2011

M04

2012

M01

Leto mesec

Šte

vilo

zap

osle

nih F GRADBENIŠTVO

F41 Gradnja stavb

F42 Gradnja inženirskih objektov

F43 Specializirana gradbena dela

Vir SURS

Vir SURS

Poslovne tendence od leta 2003 do leta 2012

Posvet Megra 2012

Delež gradbeništva v BDP in DV

5,9%6,2%

6,8%7,3%

7,0%

6,0%

4,5%

6,4%6,7%

7,1%

7,8%

8,3%8,0%

6,9%

5,1%

5,6%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Leto

Del

ež v

%

1. BDP

2: DV

Primerjava indeksov z EU

Posvet Megra 2012

Indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del za posamezne izbrane države v EU, VIR: EUROSTAT

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

20

11

M0

1

20

11

M0

2

20

11

M0

3

20

11

M0

4

20

11

M0

5

20

11

M0

6

20

11

M0

7

20

11

M0

8

20

11

M0

9

20

11

M1

0

20

11

M1

1

20

11

M1

2

Mesec v letu 2011

Spre

mem

ba v

% t

očkah

m/m

-12

Hungary Austria

Poland Romania

Slovenia Slovakia

Former Yugoslav Republic of Macedonia, the Italy

Germany Czech Republic

Bulgaria EU (27 countries)

Vir Eurostat

Stanje v panogi 2011

• Slovenija beleži največji upad obsega izvedenih del v gradbeništvu med državami EU v zadnjih treh letih (-51%)

• Upad obsega izvedenih del v letu 2011 pa je znašal -25,4%

• Od oktobra 2008 do januarja 2011 je bilo v gradbeništvu izgubljenih 31.518 delovnih mest

• Samo leta 2011 je bilo izgubljenih 10.033 delovnih mest

• Celotno zmanjšanje števila delovnih mest za 34% ne sledi obsegu upada (-51%)

• Leta 2011 je bilo leto stečajev velikih podjetij. Med prvimi desetimi gradbenimi podjetji po prihodkih so šla kar štiri v stečaj (SCT, GPG, CPM in Konstruktor in), kar pomeni 41,6% prihodkov med prvo deseterico. Še tri med njimi pa poslujejo s težavami (35,2%)

• Rast dospelih neporavnanih obveznosti podjetij v panogi gradbeništva:

2010 v povprečju znašale 89,5 mio€ 2011 v povprečju znašale 143,3 mio€ in v prvih dveh mesecih v letu 2012 pa že 162,3 mio€Posvet Megra 2012

Vir SURS

Poslovne tendence od leta 2003 do leta 2012

Posvet Megra 2012

Poslovne tendence v gradbeništvu

-100-80-60-40-20

020406080

leto mesec

%

Kazalnik zaupanja

Pričakovana naročila

Pričakovano zaposlovanje

Skupna naročila

Vir SURS

Poslovne tendence od leta 2003 do leta 2012

Posvet Megra 2012

Poslovne tendence do februarja 2012 - omejitveni dejavniki

0102030405060708090

leto mesec

%

Nezadostno povpraševanje

Visoki finančni stroški

Težave pri pridobivanju kreditov

Velika konkurenca v dejavnosti

• Ocena za 2012

• Ocenjujemo, da bo letošnje leto gradbeništvo doseglo novo najnižjo točko.

• Še naprej se bo znižal se bo obseg del• Delež DV gradbeništva v BDP bo padel pod 4%.• Delo bo podobno kot zadnja tri leta samo v

panogi izgubilo novih 10.000 zaposlenih.• Za razliko od predhodnih let bomo izgubljali

predvsem kvalitetna strokovna delovna mesta.• Največji upad je pričakovati na gradnji stavb.• Še naprej se bo poslabševala že tako izjemno

velika plačilna nedisciplina.• Pričakujemo lahko nove postopke zaradi

insolventnosti večjih podjetij, ki jim bodo z zamikom sledila manjša.

Posvet Megra 2012

• Ocena za 2012

• Vedno pogosteje bo čutiti posledice prakse naročanja javnih naročnikov po prenizkih cenah in prenosu vseh tveganj na izvajalce v gradbeništvu. Prihajalo bo do zamud in do ustavitev gradenj zaradi prenizke finančne likvidnosti izvajalskih podjetij in postopkov zaradi insolventnosti.

• Z izjemno slabo podporo slovenskih bank, ob nerazumnih zahtevah javnih naročnikov po visokih bančnih garancijah v razpisnih pogojih, tudi še preostala zdrava slovenska podjetja ne bodo več mogla enakopravno sodelovati na domačih razpisih.

Posvet Megra 2012

Kaj storiti za ureditev razmer v gradbeništvu

Država se ne bo mogla izogniti nalogi celovite ureditve razmer v panogi gradbeništva, če želi zagotoviti:

•gospodarsko perspektivo in razvoj panoge, ponudnikov spremljajočih storitev in spremljajočih industrij •kvalitetna delovna mesta v panogi in izven nje •sposobnost panoge za nastope na tujih trgih•trden in stabilen razvoj gospodarstva

Posvet Megra 2012

Kaj storiti za ureditev razmer v gradbeništvu

Država mora zagotoviti normalne razmere na trgu

•Dolgoročno stabilizirati vzdržen obseg povpraševanja v gradbeništvu na nivoju, ki ga Slovenija zmore in ji razvojno zagotavlja najmanj sledenje povprečja EU gospodarstev

•Urediti razmere pri javnem naročanju gradenj od projektiranja do izvedbe po cenah, ki bodo zagotavljale kvaliteto projektantskih storitev, preprečevale uničevanje izvajalcev in podizvajalcev in jim omogočale tudi nujno potrebna vlaganja v razvoj

•Poenostaviti postopke umeščanja objektov v prostor, pospešiti izdelavo državnih prostorskih načrtov in pospešiti postopke za pridobivanje okoljskih soglasij

Posvet Megra 2012

Kaj storiti za ureditev razmer v gradbeništvu

Država mora zagotoviti konsistentni pravni red

•Urediti pravni red na področju insolvenčne zakonodaje, ki bo preprečeval ustvarjanje ogromnih finančnih lukenj v poslovanju podjetij, kjer navadni upniki in pogosto tudi zaposleni ostajajo nepoplačani.

•V teh postopkih zaradi insolventnosti je potrebno zagotoviti čim bolj hitro in učinkovito prestrukturiranje podjetij ob čim manjši škodi za navadne upnike in preprečiti nastanek popolnih pogorišč v panogi.

•Pomagati ustvariti osnovni tehnični red pri pripravi dokumentacije za javne razpise, standardizacijo popisov del in transparentne modele za določitev ocenjenih vrednosti, ki bodo omogočili eliminacijo prevladujočih dumpinških cen na trgu.

•Urediti osnovne elemente pogodb z izvajalci v gradbeništvu, ki bodo skladne z Obligacijskim zakonikom, Posebnimi gradbenimi uzancami, načeli FIDIC in EIC, in bodo preprečevale neetična ravnanja pri javnih naročilih gradenj. Posvet Megra 2012

Hvala za pozornost

Mag. Jože Renar

ZGIGM

Posvet Megra 2012