NA POITNICE - diabetes-zveza.si · V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je gla-vna dejavnost in aktivnost organiziranega de-lovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

GENERALNI SPONZOR ZDDS

Številka 124•Julij 2018Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

Številka 124•Julij 2018Cena 1,60 €


NA POČITNICENA POČITNICE

ŠPORTNO SREČANJEDIABETIKOV

ŠPORTNO SREČANJEDIABETIKOV

V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je gla-vna dejavnost in aktivnost organiziranega de-lovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudizdrave populacije o razširjenosti in širjenjute neozdravljive bolezni. V društva diabetikovso včlanjeni v glavnem sladkorni bolniki, nji-hovi sorodniki, medicinsko osebje in podpor-niki, ki jih zanima promocija zdravega nači-na življenja. Pogoj za članstvo je plačana mi-nimalna članarina in s tem so zagotovljeneugodnosti, kot so strokovna predavanja, učnedelavnice, športne aktivnosti, zdravstveno-edukativna okrevanja v zdraviliščih, organi-zirana družabna srečanja, pohodništvo indruge aktivnosti društev. Vsak član prejemabrezplačno glasilo Sladkorna bolezen, v ka-terem objavljamo strokovne in poljudne član-ke glede bolezni, njenega obvladovanja in pre-

Dohodnina

Spoštovani!

Zveza društev diabetikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1956 in v tem času se je ustanovilo in se ji je pridružilože 40 društev diabetikov, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji.

prečevanja. Objavljene vsebine so pomemb-ne za diabetike, pa tudi za zdrave poten-cialne bodoče bolnike. Vsa društva in tudi Zveza društev diabetikovSlovenije smo registrirani kot humanitarneorganizacije in v ta namen nam Fundacijaza financiranje invalidskih in humanitarnihorganizacij zagotavlja del sredstev za našedelovanje in izvedbo programov.V veliko pomoč pri delovanju in izvajanjuprogramov so nam tudi podjetja in posa-mezniki s svojimi prispevki in donacijami.

Danes večji del prebivalstva v razvitem delusveta živi v izobilju, brez pomanjkanja boga-te hrane in v relativno lagodnem načinu ži-vljenja, kar je eden glavnih vzrokov, da sesladkorna bolezen širi in dobiva čedalje več-

jo razsežnost. V Sloveniji ima sladkorno bo-lezen že približno osem odstotkov prebival-stva, kar je velik strošek za zdravstveni in eko-nomski sistem. Ravno zato je delovanje dru-štev diabetikov in njihove zveze pomembendejavnik ozaveščanja, obvladovanja in pre-prečevanja te bolezni.Zveza društev diabetikov Slovenije je v vsemminulem obdobju razvila zelo odmevne in pre-poznavne aktivnosti, ki so danes naša stal-nica delovanja:– smo nosilci izvajanja Nacionalnega progra-

ma za obvladovanje sladkorne bolezni, kipomeni strateške usmeritve za ukrepanjena področju preprečevanja zgodnjega od-krivanja in zdravljenja sladkorne bolezni terza spremljanje, raziskovanje in izobraževa-nje na tem področju;

– izdajanje glasila Sladkorna bolezen, ki gadobivajo vsi člani brezplačno;

– organizacija tekmovanja v znanju o slad-korni bolezni na osnovnih in srednjih šolahz namenom ozaveščanja o zdravem nači-nu življenja;

– športno-rekreativne aktivnosti na ravni zve-ze in po posameznih društvih;

– strokovna predavanja ob organiziranihdogodkih, kot so občni zbori društev, pro-slave ob dnevu diabetikov, organiziranazdravstvenoedukativna okrevanja v ter-mah itd.;

– uvajanje laičnih svetovalcev po posamez-nih društvih;

– sodelovanje z drugimi humanitarnimi dru-štvi.

Vse navedene aktivnosti so pomembne pred-vsem v današnjem času, ko se ta bolezen širi,saj je kronična in še neozdravljiva. Velik na-predek pri zdravljenju in obvladovanju bole-zni je bil dosežen v zadnjih stotih letih z no-vimi zdravili in pripomočki, ki so danes navoljo, tako da je kljub bolezni mogoče žive-ti sorazmerno dobro. V društvih imamo karnekaj članov, ki obvladujejo bolezen že večkot 50 let, kar je dokaz, da sladkorna bole-zen ni več tako nevarna, kot je bila nekoč.Velika želja vseh nas, bolnikov in zdravih lju-di, pa je, da nam znanost in medicina odkri-jeta nove metode zdravljenja in zdravila, dabi bila sladkorna bolezen nekega dne tudiozdravljiva. Verjamemo, da se bo to zgodi-lo prej kot v prihodnjih 60 letih, do takrat pabodo imele naše aktivnosti še vedno velik po-men.S prošnjo, da nam namenite del dohodnine(od 0,1 do 0,5 %) tudi za naše dejavnosti, seobračamo tudi na vas, saj vas ne bo nič sta-lo, nam pa bo pomenilo veliko. Spodaj vamprilagamo obrazec, ki ga lahko izpolnite s svo-jimi podatki in ga pošljete na FURS.Hvala za vašo odločitev, da nam boste pri-skočili na pomoč in oddali spodnji zahtevek.

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI

V/Na ,

dne

Ime in priimek davčnegazavezanca/zavezanke:

Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka):

Poštna številka, ime pošte:

Davčna številka:

Pristojni davčni urad, izpostava:

podpis zavezanca/zavezanke

Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELADOHODNINE ZA DONACIJO

Ime oziroma Davčnanaziv številka Odstotekupravičenca upravičenca (%)

Zveza društev diabetikov Slovenije, 63238110 0,5Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana

Dopisnica

znamka

FURS

p. p. 107

1001 LJUBLJANA

#

# (izrežite in nalepite na prvo stran dopisnice)

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

Sladkorna bolezen 3JULIJ 2018

Revijo izdaja od aprila 1985:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Samo Fakin (pred se dnik),

Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Peter Weiss (lek to r), Špelca Rudolf

(tajnica in trženje oglasnega prostora),asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,

Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh.,Valnea Jurečič, mag. farm.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek

Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode

Natisnjenih 16.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Projekt z naslovom Za krepitevopolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo

sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v oktobru.

Foto: Dušan Jukić,Društvo diabetikov Novo mrsto

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE ® Živa Janež Višnar, urednica

Časi se spreminjajo in z njimi tudi navade.

V poletnem času je sončenje še vedno ena najbolj prilju-bljenih dejavnosti. Sonce je vir življenja in vsi ga imamoradi, pod njegovim vplivom se vse zdi lepše. Spomladi inpoleti, ko je sonce najviše, so dnevi dolgi, svetlo je, nara-

va oživi. A sonce žal ne daje le dobrega, temveč nam lahko prinese tudi teža-ve, ki se odražajo predvsem na koži.

Na začetku prejšnjega stoletja je rjava polt veljala za zaščitni znak nižjih slo-jev, ki so morali delati na poljih, medtem ko so se dame iz visokih krogov skrbnoskrivale pred soncem, da bi imele snežno belo polt tudi poleti. Danes čislamorjavo polt, ki je enačaj za zdravo in dejavno preživljanje prostega časa ob mor-ju ali jezerih, v planinah ali na športnih površinah. A cena, ki jo plačujemoza lepo porjavelo polt, utegne biti zelo visoka. Pretirano izpostavljaje sončnimžarkom ima lahko številne škodljive posledice, predvsem opekline, vnetja, kro-nične spremembe kože, sončarico ali vročinsko kap. Dermatologi namreč v englas opozarjajo in trdijo, da zdravega sončenja in s tem tudi zdrave porjavitveni. Vsaka porjavitev kože namreč pomeni, da je koža poškodovana, in te po-škodbe se z leti samo nalagajo. Prav tako je tudi zmotno prepričanje, da ima-jo ljudje s temnejšo poltjo naravno zaščito pred škodljivimi vplivi sonca. Dej-stvo je namreč, da pred škodljivimi vplivi sonca ni varen nihče.

Opozorila pred pretiranim sončenjem je dobro vzeti resno. Najbolj ranljiviso mladi, ki se v želji po zagorelosti pogosto ne zavedajo posledic, ki jih lah-ko pusti sončenje na njihovem zdravju. Znano in nesporno je namreč dejstvo,da je večkrat opečena koža, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom zlasti votroštvu, v najtesnejši povezavi s kožnim melanomom, najhujšo obliko kož-nega raka. Tega je čedalje več, razvije se lahko kjer koli na telesu in pri vsa-komer. Praviloma se pojavlja pri starejših, vendar pa dermatologi navajajoprimere kožnega melanoma celo pri mlajših od 20 let. Pozorni moramo bitina vsa sumljiva znamenja na telesu, ki se razvijejo na novo, ali na sicer ne-škodljiva pigmentna znamenja, če začnejo spreminjati obliko, velikost inbarvo.

Zato je dobro, da obnovimo 5 učinkovitih nasvetov za zaščito kože pred son-cem:– Kože nikoli ne izpostavljajte soncu med 10. in 16. uro. Ko je senca krajša od

dolžine telesa, pojdite v globoko senco, bodisi v borov gozd bodisi pod ve-lik senčnik.

– Nikoli ne zaspite na soncu in se ne »pražite«. – Na soncu vedno nosite sončna očala in zaščitno pokrivalo, najbolje takšno,

ki ima ščit ali krajec. Ramena, hrbet in dekolte si zaščitite s tanko srajcoali majico.

– Kožo vedno zaščitite s kremo z visokim zaščitnim faktorjem pred UVA inUVB žarki.

– Pijte dovolj tekočin. Priporočljiva sta voda ali nesladkan čaj, ki ju lahko obo-gatite z limono ali lističi mete. Tekočina naj ne bo ledeno hladna.

V uredništvu revije Sladkorna vam želimo prijetne poletne dni v dobri druž-bi in prijetni senci!

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

OSREDNJA TEMA Na počitnice

12 Na počitnice s pijačo brez sladkorja

15 Počitnice in alkohol

17 Počitnice in prehrana

19 Počitnice brez ekranov

AKTUALNO

5 Športno-rekreativno srečanje diabetikovSlovenije

6 Posvet predsednikov društev diabetikov

8 Medicinski pripomočki in sladkorni bolnik

22 Srečanje z dr. Karin Kanc, internistko diabetologinjo

29 Novosti z letošnjega kongresa Ameriškega združenja za srce

OSREDNJI INTERVJU

21 Jožica Mikec

ZA NAŠE ZDRAVJE

11 Samokontrola

25 Sladkorni bolnik in stopala

26 Charcotova atropija

28 Krvna slika – kraljica preiskav

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

30 Kaj se skriva za velikim E

10 Edukotiček

VSEBINA

6

28

21

30

26

11

19

12

15

22


Športne aktivnosti so se odvijale v ne-posredni bližini prireditvenega prostoras pomočjo osebja Term Krka, pohodi paso bili organizirani v sodelovanju s TIC-em občine Dolenjske Toplice. V šport-nem delu je bilo možno tekmovati v pi-kadu, prstometu, šahu, ruskem keglja-nju in metanju žoge na koš. Za udeležen-ce srečanja so bili pripravljeni štirje po-hodi, in sicer ogled Dolenjskih Toplic,Medena pot, Arheološka pot na Cvingerin Pot na Krko, ki jo je vodila naša planin-ka Fani. Vsi pohodi si bili dobro obiska-ni, saj so si udeleženci na poti lahko na-brali bezeg, gozdne jagode, nekaj srečne-žev pa je iz gozda prineslo tudi jurčke. Vkulturnem programu sta nastopili folklor-na skupina Kres in godba na pihala Novomesto, v zabavnem delu pa ansambel Pe-tra Finka.

Izobraževalne delavnicePredstavniki Term Krka so organizira-

li predavanje o zdravih obrokih in njiho-vo predstavitev. Delavnic se je udeležiloveliko diabetikov, saj je bilo možno hra-no tudi poskusiti. Skupina udeležencevje odšla na kopanje v bazene, saj so Ter-me Krka ponudile karte po zmerni ceni.Program je bil pester, vsak si je izbral ne-kaj za sebe in za veselo druženje. Pred-stavniki Term Krka so nam pripravili do-bro malico, ki je bila v vrečki s priloženi-mi sončnimi očali. Služila so nam, ker je

sonce sijalo prijazno in veselo.Lačne želodčke smo lahko napol-nili z okusnim kosilom in jabol-čnim zavitkom. Tudi žeje ni bilo,saj smo se odžejali z vodo, ki sonam jo donirali sponzorji sreča-nja.

Stojnice so popestriledogodek

Srečanje so popestrila tudi pod-jetja, ki so na stojnicah predsta-vljala svoje izdelke. Poleg tega jebilo možno tudi izmeriti krvnisladkor in opraviti meritve na no-gah. Nekaj stojnic so postavili tudi doma-čini, ki so predstavili svoje domače izdel-ke. Skušnjav je bilo dovolj, vse pa je bilodobro in domače. Diabetiki smo samoljudje in se včasih pregrešimo ter ob takipriložnosti, kot je bila ta prireditev, posku-simo tudi sladke dobrote. V pomoč sonam bili prostovoljci in mentorici iz Fa-kultete za zdravstvene vede in Srednjezdravstvene in kemijske šole Novo mesto.Spremljali so pohodnike, če bi kdo potre-boval prvo pomoč. Nujno medicinsko po-moč z reševalnim vozilom in ekipo izZdravstvenega doma Trebnje smo imelina prizorišču; opazovali sta vesele in za-dovoljne udeležence srečanja, če bi bilapotrebna pomoč. Pripravili smo srečelovin razdeljenih je bilo kar nekaj lepih da-ril sponzorjev.

Zastava gre v Koper

Po končanih športnih tekmovanjih jebila razglasitev zmagovalcev po posamez-nih disciplinah. Zmagovalci so prejeli pri-znanja in pokale. Po podelitvi smo preda-li zastavo športnega srečanja Društvu dia-betikov Koper, ki bo organiziralo nasled-nje srečanje. Člani izvršilnega odboraDruštva diabetikov Novo mesto in nekajprostovoljcev smo se po odhodu vsehudeležencev zbrali, polni lepih in sevedanapornih vtisov. Izmenjali smo si pohva-le udeležencev, saj so poplačale ves našvložen trud pri pripravi srečanja diabeti-kov Slovenije. Predsednica Društva dia-betikov Koper nam je ob odhodu poma-hala v slovo in dejala: »Naslednje leto,2019, se vidimo v Kopru!«

AKTUALNO: 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

Rekreativno druženje v Dolenjskih Toplicah® Jožica Mikec

Društvo diabetikov Novo mesto in Zveza društev diabetikov Slovenije sta organizirali že 23. Športno-rekreativnosrečanje diabetikov Slovenije. Srečanje je bilo 26. maja 2018 na prireditvenem prostoru na Jasi v DolenjskihToplicah. Prostor je obdan z visokimi krošnjami stoletnih smrek v zeleni katedrali, kot priljubljen prireditveniprostor imenujejo številni obiskovalci. Poskrbeli smo za primerno senco in za zaščito pred morebitnim dežjem.

Člani organizacijskega odbora tokratnega športnegasrečanja.

Pohodniške skupine so se odpravile proti Krki. V športnem delu smo se pomerili tudi v šahu.

Foto

: ARH

IVD

RUŠT

VAD

IABE

TIKO

VN

OVO

MES

TO

Najprej so nas pozdravile gostiteljiceiz Hotelov Zdravilišča Laško Valerija Kuf-ner, prodajna referentka, ki nam je pred-stavila vse njihove zmogljivosti in dobrestrani namestitve pri njih. V hotelu Zdra-vilišča Laško so ponosni na bogato zgo-dovino. Več kot 160 let mineva, odkar jebilo na mestu, kjer danes stoji hotelZdravilišče Laško, postavljeno prvo ko-pališče, napolnjeno s termalno vodo La-ško. Odlikuje jih več kot 60 let progra-ma medicinske rehabilitacije, ki jo izva-jajo. Hotel Zdravilišče Laško je danessodoben in kakovosten center zdrav-stvenega in wellness turizma s progra-mi in storitvami za zdravje in dobro po-čutje. Hotel je zasnovan brez arhitek-tonskih ovir in tako primeren tudi zagoste s posebnimi potrebami. Prav takoje del sob v celoti prilagojen osebam, kiimajo težave z gibanjem in potrebujejonadzor medicinskega osebja ter nego. Dr.Slavka Topolič, vodja centra medicine jepredstavila njihov program, v okviru ka-terega izvajajo različne metode fiziote-rapije ter delovne terapije, s pomočjokaterih skušajo posamezniku zaradi po-škodbe, bolezni ali operacije omogoči-ti, da si čim prej povrne izgubljene tele-

sne funkcije. Vsem pacientom, ki medokrevanjem neprestano potrebujejo po-moč, nudijo 24-urno zdravstveno negos prilagojeno namestitvijo. Poleg tegaso razvili kvalitetne preventivne progra-me in programe za ohranjanje zdravja,v sklopu njihovega centra pa deluje tudiširok nabor samoplačniških specialisti-čnih ambulant.

Kakovostni preventivni programi

Termalna voda vam bo okrepila močiin olajšala gibanje. Sprostite se v sav-nah, ki so jih obogatili s posebnimi pro-grami, ali si privoščite drobna razvaja-nja v Centru zdravja in lepote. Poskrbi-te za svoje zdravje in obiščite strokovnovodene ter posebej za vas oblikovaneprograme fizioterapije in delovne tera-pije v prostorih Centra medicine. Hvalazaposlenim v Hotelu zdravilišča Laškoza udobno namestitev in prijaznost. Po-svet je nadaljevala sekretarka zveze Špel-ca Rudolf in udeležencem z drsnicamiin grafi predstavila izide lanske anketeo zadovoljstvu z zdravljenjem v ambu-lantah in prebiranju Sladkorne bolezni,izvedene v letu 2017, ki je bila nato tudi

objavljena v letošnji majski številki Slad-korne bolezni. Doktorica Mojca Lunder,specialistka diabetologinja, in doktorBoštjan Hostnik, specializant diabeto-logije, sta predstavila pomen celovitegazdravljenja sladkorne bolezni, saj se obazelo zavzemata za celovito oskrbo bol-nikov s sladkorno boleznijo in si priza-devata, da bolnik postane enakopravenpartner v procesu zdravljenja. Nato jepredsednik zveze Samo Fakin popeljaludeležence posveta skozi komunikacij-sko delavnico oz. brainstorming ali vi-harjenje možganov, da so vsi udeležen-ci v diskusiji predstavili svoje delo, pred-vsem dobre prakse in izkušnje, ki jihimajo pri delu v društvih in ki jih lahkotudi drugi uporabijo pri svojem delu.Na koncu viharjenja možganov so sode-lujoči prejeli domačo nalogo z vprašanji,kako bi po prejetih informacijah lahkoizboljšali program ali posamezni pro-jekt društva, organiziranost in poveza-nost v društvu ter kako bi postali projek-ti bolj učinkoviti. O domačih nalogahso se udeleženci pogovarjali še nasled-nji dan. Za konec smo poslušali še pre-davanje o pravicah do medicinskih pri-pomočkov (MP) za sladkorne bolnike,

ki sta ga pripravila DragoPerkič, vodja oddelka zamedicinske pripomočkena Zavodu za zdravstvenozavarovanje Slovenije(ZZZS), in mag. AlenkaSintič, strokovna svetoval-ka v oddelku za medicin-ske pripomočke na ZZZS.Razložila sta, kako poteka

Strokovna predavanja, viharjenje možganov,mreženj in izmenjava dobrih praks

Posvet je potekal 15. in 16. maja v Zdravilišču Laško, in to v Srebrni dvorani hotela. Prisotnih je bilo 45 oseb članovizvršnega odbora zveze in predstavnikov 30 društev diabetikov. Posvet sta vodila predsednik zveze Samo Fakin insekretarka Špelca Rudolf, ki je poskrbela tudi za vse organizacijske priprave.

AKTUALNO: Posvet predsednikov društev diabetikov


® Špelca Rudolf

Sodelujoči so prejeli domačonalogo z vprašanji, kako bipo prejetih informacijahlahko izboljšali program aliposamezni projekt društva,organiziranost in povezanostv društvu ter kako bi postaliprojekti bolj učinkoviti.


postopek za pridobitev pravic (od za-konskih določb in ostalih predpisov), kiurejajo pravice zavarovanih oseb do MPna naročilnico. Predstavila sta struktu-ro stroškov pri izdanih MP za sladkor-no bolezen, nato pa ponovno osvetlilapravice do medicinskih pripomočkov zasladkorne bolnike. Opozorila sta tudi, daje število izdanih obnovljivih naročilnicnizko in da je treba o tem dodatno ob-veščati bolnike, da jih lahko dobijo. Ude-leženci posveta so prejeli pojasnila inbili seznanjeni s stroški, ki nastanejo zaizdajo MP za sladkorne bolnike. Prosilismo ju, da za eno od naslednjih številkpripravita prispevek za glasilo Sladkor-na bolezen. Predstavnikoma ZZZS-ja sezahvaljujemo za njuna pojasnila in do-sedanje sodelovanje.

Zaključek posveta prvega dne Udeleženci posveta so bili zadovoljni sprvim delom pripravljenega programa.Zbrali so se ob skupni večerji in se šedolgo družili in pogovarjali o domačinalogi, delu v društvih in pridobivali ko-ristne informacije drug od drugega.

Izvajanje programov društev in napotki za delovanje

Predsednik zveze Samo Fakin je ude-ležence spodbujal k izmenjavi dobrihpraks in izboljšanju programov ter po-večanju članstva v društvih. Udeležen-ci posveta so si za domačo nalogo zada-li več aktivnosti na društvih, ki bodoprivabile nove člane in sponzorje. Svo-je delo in dobre prakse so predstavila na-slednja društva diabetikov: Metlika (Ve-koslav Prevalšek), Posavje – Brežice (An-

ton Vodišek), Domžale (Brane Peterka),Koper (Marija Podvršič), Jesenice (SonjaRavnik) in Maribor (Mirko Topolovec).Udeleženci posveta so bili s poročili dru-štev zadovoljni in so primerjali svojeprograme z njihovimi.

Programi zveze in sodelovanje z društvi

Sekretarka zveze Špelca Rudolf je strni-la informacije in navodila za sodelova-nje z zvezo in društvi. Podala je infor-macijo o preverjenih spletnih straneh, kjelahko prejmejo in preberejo koristne in-formacije za svoje delo. Ponovno je ob-vestila vse o nadaljnjih skupnih dogod-kih. Predsednik Samo Fakin se je zahva-lil za številčno udeležbo in odlično so-delovanje udeležencev ter zaključil po-svet.

Zaključek posveta drugega dneUdeleženci posveta so svoje mnenje iz-razili še v anketnih listih in nato polninovih spoznanj in energije odšli v svojadruštva. Rezultati ankete so pokazali,da je bila večina udeležencev zelo zado-voljna z organizacijo in vsebino posveta.Vsi menijo, da so taki posveti potrebni.Večina se je opredelila za dvodnevni ter-min posveta. Pri odgovoru o uporabi re-gistra oziroma seznama članov je veči-na odgovorila, da ga uporablja, polovi-ca pa uporablja tudi program za izdela-vo položnic. Tudi v bodoče se večina želiše naprej izobraževati, izpopolnjevati indružiti.

Hvala za vaše odgovore in predloge.Skupaj bomo lažje oblikovali naše pro-grame.

Sejem MedicalAprila se je v Gornji Radgoni od-vil sejem Medical, na katerem sosodelovala tudi štiri pomurskadruštva diabetikov – Gornja Rad-gona, Murska Sobota, Ljutomerin Lendava. Predsednice smo semed seboj domenile in si deliledelo v treh sejemskih dneh.

Predstavili smo naše delo na lo-kalni ravni in pa tudi delo Zvezedruštev diabetikov Slovenije. Obi-skovalci so se zanimali za progra-me, ki jih imamo, spraševali so ošportnem srečanju in tekmovanjuo sladkorni bolezni. Predvsem tuj-ci so bili presenečeni nad številomprogramov, ki jih ponujamo. Polegmeritev krvnega sladkorja smo pri-pravili tudi kviz o sladkorni bolezni.Vprašanja so bila enostavna, vendarpomembna, predvsem z vidika, kajstoriti če nekomu pade raven krvne-ga sladkorja. Na stojnici smo nudi-li jabolka, mimoidoči so se lahkoodžejali z vodo. Tudi sami smo sesprehodili med razstavljavci in pri-dobili informacije o novostih gledezdravljenja diabetesa. Predsednicavelenjskega društva je sodelovalatudi na okrogli mizi o negi noge, kije še kako pomembna za diabetika.Obisk sejma vedno predstavlja virnovih informacij in je odlična pri-ložnost, da se predstavimo širši sku-pini.

Zsuzsi Kepe

Druženje in izmenjava dobrih praks sta bila uspešna.

Foto

: ŠPE

LCA

RUD

OLF

, ARH

IVZD

DS

Z naročilnico za medicinski pripomo-ček, ki jo izda pooblačeni zdravnik (oseb-ni zdravnik ali zdravnik specialist), lah-ko zavarovana oseba, v breme obvez-nega zdravstvenega zavarovanja, prev-zame medicinski pripomoček le v lekar-ni ali specializirani prodajalni, ki ima zZavodom za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (ZZZS) sklenjeno pogodbo.Zavarovana oseba prepozna pogodbe-nega dobavitelja zavoda po posebni ze-leni nalepki, ki mora biti nalepljena navidnem mestu njegove lekarne oziromaprodajalne.

V zadnjem četrtletju leta 2014 je ZZZSuvedel novo vrsto naročilnice – obnovlji-vo naročilnico. Namen uvedbe obnovlji-ve naročilnice je bila odprava administra-tivnih ovir pri predpisovanju medicinskihpripomočkov in s tem prihranek časaza zavarovano osebo in za zdravnika.

Obnovljiva naročilnica velja 1 leto inje namenjena zavarovanim osebam sstabilnim kroničnim zdravstvenim sta-njem. Zavarovana oseba lahko na obno-vljivo naročilnico prevzema medicinskipripomoček največ štirikrat letno, vsa-kih 90 dni oziroma 10 dni pred iztekomtega obdobja. Na obnovljivo naročilnicose lahko predpisujejo tudi medicinskipripomočki pri zdravljenju sladkornebolezni, ki so potrošnega značaja: dia-gnostični trakovi za aparat, diagnosti-čni trakovi za optično čitanje, igla zamehanski injektor, lanceta, in sicer na-vadna ali za prožilno napravo, set za in-zulinsko črpalko, komplet ampul oz. re-zervoar za inzulinsko črpalko in senzorza kontinuirano merjenje glukoze.

Če so medicinski pripomočki predpi-sani na obnovljivo naročilnico, morajobiti vsi prevzemi opravljeni pri istempogodbenem dobavitelju. Vse zgoraj na-vedene vrste medicinskih pripomočkovse lahko še vedno predpišejo tudi na

običajno naročilnico z enkratnim dvi-gom. Izjema je senzor za kontinuira-no merjenje glukoze, do katerega imazavarovana oseba pravico do 40 kosovletno. Zaradi omejitve roka trajanja po-sameznega senzorja za kontinuiranomerjenje glukoze je to edini medicinskipripomoček, ki se mora predpisatisamo na obnovljivo naročilnico.

V primeru spremembe zdravstvene-ga stanja zavarovane osebe ali drugihokoliščin (npr. selitev v drug kraj ali pre-nehanje poslovanja pogodbenega doba-vitelja) se obnovljiva naročilnica lahkoprekine. Prekine jo lahko kateri koli po-oblaščeni zdravnik, ne samo tisti, ki joje predpisal.

Podatki v zgornji preglednici kažejo,da po treh letih od uvedbe nekaterizdravniki še vedno ne predpisujejo ob-novljivih naročilnic. Leta 2017 je 40.347zavarovanih oseb prejelo najmanj enmedicinski pripomoček pri zdravljenjusladkorne bolezni. Od tega kar 27.301 za-varovanih oseb ni prejelo nobenega me-dicinskega pripomočka pri zdravljenjusladkorne bolezni na obnovljivo naročil-nico. To pomeni, da je bila leta 2017samo 32 % zavarovanim osebam, ki prizdravljenju sladkorne bolezni prejema-

jo medicinske pripomočke, izdana ob-novljiva naročilnica. Poleg tega te zava-rovane osebe, ki so leta 2017 prejele ob-novljivo naročilnico, pogosto nimajopredpisanih vseh vrst medicinskih pri-pomočkov, ki bi sicer lahko bili. Na ob-novljivo naročilnico so npr. predpisanidiagnostični trakovi za aparat, ne pa tudilanceta za prožilno napravo. Zavarova-na oseba je kljub predpisu enega medi-cinskega pripomočka na obnovljivo na-ročilnico (npr. diagnostični trak za apa-rat) morala potem priti k zdravniku vsa-ke tri mesece zaradi predpisa druge vrstemedicinskih pripomočkov (npr. lancet zaprožilno napravo). To pomeni, da je le17 % vseh oseb prejelo pripomočke pri

zdravljenju sladkorne bolezni na obno-vljivo naročilnico in posledično ni bilpotreben obisk zdravnika zaradi predpi-sa pripomočka. Zaskrbljujoč je pred-vsem podatek, da se delež obnovljivihnaročilnic iz leta v leto bistveno ne po-večuje.

Kot kažejo podatki, se uporaba obno-vljive naročilnice še ni uveljavila v skla-du s pričakovanji ZZZS. Ocena ZZZS jenamreč bila, da bi obnovljivo naročil-nico pri predpisovanju pripomočkov zazdravljenje sladkorne bolezni lahko

Pripomočki pri zdravljenju sladkorne bo lezni in obnovljiva naročilnica

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja koteno izmed pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo tudi pravico do medicinskihpripomočkov. Zavarovane osebe lahko na naročilnico v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja prejmejo465 različnih vrst medicinskih pripomočkov, ki so uvrščeni v 19 skupin. Eno izmed najpomembnejših skupinpredstavljajo pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni.

AKTUALNO: Medicinski pripomočki in sladkorni bolnik


® Mag. Alenka Sintič, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Število oseb, ki so prejele medicinske pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezniin delež le-teh z obnovljivo naročilnico v posameznih letih

Število vseh oseb, Število oseb Delež oseb,ki so prejele MP** brez ON*za MP Delež oseb, ki so prejele ON

pri zdravljenju pri zdravljenju ki so prejele ON* za več vrst MPLeto sladkorne bolezni sladkorne bolezni v % v %

2015 38.611 25.232 35 11

2016 39.212 27.063 31 16

2017 40.347 27.301 32 17

* ON – obnovljiva naročilnica** MP – medicinski pripomočki

Vir: ZZZS, aplikacija Medicinski pripomočki


prejelo 60 do 70 % vseh oseb, ki soupravičene do medicinskih pripomoč-kov iz te skupine. Ker je uporaba ob-

novljive naročilnice koristna tako zazavarovano osebo kot za zdravnika, jeprav, da pooblaščeni zdravnik ob kon-

trolnih obiskih spomni zavarovanoosebo na možnost uporabe obnovlji-ve naročilnice.

Pripomočki pri zdravljenju sladkorne bo lezni in obnovljiva naročilnica

Katere so pravice do pripomočkov pri zdravljenjusladkorne bolezni iz obveznega zdravstvenegazavarovanja?

Odgovor ZZZS:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagiZakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro-vanju sladkornim bolnikom zagotavlja ustrezno zdrav-stveno varnost. Podlaga za to je 23. člen zakona, ki v 1. toč-ki med drugim določa, da je zdravljenje in rehabilitacijarazvitih oblik sladkorne bolezni zagotovljeno v celoti iz sred-stev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obseg storitev,standarde in normative pa skladno s 26. členom zakonadoloča Zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z mini-strom za zdravje. Prav tako so vsa potrebna zdravila za zdra-vljenje razvitih oblik sladkorne bolezni uvrščena na pozi-tivno listo, zato bolnikom zanje ni potrebno doplačati. Do-ločena tovrstna zdravila, ki pa so na vmesni listi (potrebnodoplačilo oz. dopolnilno zdravstveno zavarovanje), paimajo vselej tudi ustrezno strokovno utemeljeno paralelona pozitivni listi. Tudi medicinski pripomočki, ki so potreb-ni za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo razvitih oblik slad-korne bolezni, so, v kolikor to ugotovi pooblaščeni zdrav-nik, v celoti kriti iz sredstev obveznega zdravstvenega za-varovanja. Zavod na osnovi sklenjenih pogodb z dobavi-telji oz. izposojevalci medicinskih pripomočkov in na te-melju veljavnih predpisov zagotavlja sladkornim bolni-kom, da dobijo v uporabo medicinske pripomočke po stan-dardni ceni in kakovosti brez dodatnih neposrednih dopla-čil pri dobaviteljih, razen v primerih, ko sladkorni bolnikizrecno, na lastno željo želi nadstandardni pripomoček. Pritem mora dobavitelj obvezno izdati sladkornemu bolnikutudi ustrezen račun, iz katerega je razviden znesek zahte-vanega doplačila nad cenovnim standardom. Sladkornimbolnikom, ki menijo, da so jim dobavitelji neupravičenozaračunali medicinski pripomoček, svetujemo, da shrani-jo izdani račun ter da se obrnejo na oddelek za izvajanjeobveznega zdravstvenega zavarovanja na območni enotiZavoda.

Pravica do indikatorjev za določanje glukoze

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja oprede-ljujejo tudi pravico do diagnostičnih trakov za aparat za do-

ločanje glukoze v krvi in pravico do aparata za določanjeglukoze v krvi. Do aparata za določanje glukoze v krvi sov breme obveznega zdravstvenega zavarovanja poleg oseb,ki se zdravijo s pomočjo inzulina, upravičene tudi zavaro-vane osebe, ki so na kombinirani peroralni terapiji in prikaterih je pričakovati prehod na inzulinsko zdravljenje ternosečnice in doječe matere v času, ko se zdravijo zaradigestacijskega diabetesa. Aparat za določanje glukoze vkrvi predpiše pooblaščeni zdravnik specialist. Zavarovanaoseba si nabavi aparat za določanje glukoze v krvi na pod-lagi izdane Naročilnice za MTP pri enem od pogodbenihdobaviteljev Zavoda.

Natančneje pravice do pripomočkov določa seznam me-dicinskih pripomočkov-šifrant in medicinski kriteriji, kiso jih pooblaščeni zdravniki dolžni upoštevati pri predpi-sovanju. Medicinski kriteriji natančneje določajo upravi-čenost do aparata za določanje glukoze v krvi, določajo,da pomeni predvideni prehod na inzulinsko zdravljenje ob-dobje največ enega leta.

Zavarovana oseba je upravičena do diagnostičnih trakovza aparat za določanje glukoze v krvi v primeru, da jeupravičena do aparata za določanje glukoze v krvi v bre-me obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za predpisova-nje diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze vkrvi je pooblaščen osebni zdravnik, ki število diagnostičnihtrakov za aparat za določanje glukoze v krvi določi gledena zdravstveno stanje zavarovane osebe, način zdravljenjasladkorne bolezni, strokovne smernice ter zmožnost pri-lagajanja odmerkov rezultatom samokontrole. Strokovnesmernice in priporočeno število merjenj krvnega sladkor-ja je del Okrožnice MTP št. 9 in dopolnitve k Okrožnici MTPšt. 9, ki so posebej objavljene na spletni strani Zavoda.

Še vedno pa so vse druge zavarovane osebe, ki sezdravijo zaradi sladkorne bolezni, torej tiste zava-rovane osebe, ki niso upravičene do aparata za do-ločanje glukoze v krvi v breme obveznega zdrav-stvenega zavarovanja, glede na svoje zdravstvenostanje in strokovne smernice upravičene do diagno-stičnih trakov za optično čitanje glukoze v krvi inurinu.

Najpogostejša vprašanja, ki jih sladkorni bolniki naslovijo na ZZZS (povzeto po: www.zzzs.si)


Sladkorna bolezen v družini je kot družinski član, treba seje prilagoditi tudi njej. In kaj ima sladkorna rada? Ni zahte-vna, pa tudi ne povsem boemska. Sladkorna bolezen imarada vsaj malo reda, načrtovanja in pozornosti (tako kotžena). Organizem s sladkorno boleznijo deluje dobro, če jeaktiven, zmeren pri hrani, sproščen in pozitivno naravnan.Za takšne počitnice ni treba iti daleč. No, vsaj v Sloveniji ne.Možnosti za sprehode, pohodništvo, kolesarjenje in druge vamljube aktivnosti je dovolj. Kam torej peljati sladkorno na po-čitnice?

Samo pomislite, kako težko je z gibanjem v Dubaju, saj sonjihove povprečne temperature od marca do novembra od 30do 50 stopinj Celzija. Sprehajalnih površin skorajda ni, kole-sarskih stez sploh ne. Zunanja podoba vrtov je bolj kot ne puš-čava, o zelenih gredicah ni ne duha ne sluha, le pred hotelije nekaj zelenja, ki ga skrbno namakajo.

Skandinavija, območje prijetnih temperatur, poleti le do25 stopinj Celzija, voda pa borih 10–15 stopinj. Plavanje sko-raj odpade, priložnosti za sprehode je dovolj, hrana je bolj zdra-va kot v Dubaju, kjer prevladujejo škrob in baklave. Zato sosevernjaki tudi bolj suhi in v tem pogledu zdravi, a imajo kljubvsemu največ sladkorne bolezni tipa 1.

Za tiste, ki znate pluti, je jadranje lep dopust. Lepa na-rava, 24 ur zgolj morje, sonce in obala. Če le ni kakšne zopr-ne nevihte, je to dopust, ki je popolnima v vaših rokah. Hra-no si morate priskrbeti že ob vkrcanju, na žalost pa je to po-gosto konzervirana hrana, saj ji vročina ne pride do živega.Zelenjave in sadja je na jadrnici manj, kot si ga želi sladkor-na. Gibanje? Plavanje, potapljanje in krmarjenje z aktivnimvlečenjem vrvi je dovolj za sladkorno. Vodni športi ne mara-jo nizke glikemije, zato ta vrsta dopusta zahteva več merje-nja sladkorja v krvi kot drugi dopusti. Ni kaj, več užitka, večkontrole.

Pa Alpe? Gore so super dopust, če je sladkorna doma priosebi, ki je tega vajena. Potrebna sta vzdržljivost in načrt zaustrezno prehransko oskrbo. Prav tako kot na jadrnici je pre-verjanje sladkorja v krvi nujno potrebno, še posebej pri ose-bah, ki se zdravijo z inzulinom. Ne smemo pozabiti na po-men dobre obutve, saj žulji in sladkorna ne gredo najbolje sku-paj. Tradicionalna hrana v hribih so enolončnice, kruh inklobasa, zelenjave in sadja je bolj malo. Suhe rozine so ener-gijska bomba, le nekaj jih je enake kalorične vrednosti kot ve-liko jabolko. Tudi oreščki so energijska past. Pest oreščkov imaenako kalorično vrednost kot deciliter olja. Ves pot in diha-nje navkreber je poplačano z razgledi, ki sežejo do morja indaleč v Italijo in Avstrijo. Redke živali in nebeško rastlinstvo

vas zlijejo z naravo. V gorah imamo kmalu občutek »zdrav duhv zdravem telesu«!

Potovanja? Tudi potovanja sladkorna obožuje, saj vas novedogodivščine napolnijo za več mesecev. Slike, shranjene natelefonu, vas spremljajo v dneh, ko vam zmanjkuje energije,takrat pregledate seznam lepih slik in se v mislih prestavitev tuje kraje. Prav je, da se potovanje prilagodi sladkorni. Po-skrbite za vsaj tri redne obroke, pazite pri higieni živil, ne pre-tiravajte z raznolikostjo, saj se lakomnost po pokušanju po-gosto konča z drisko ali celo bruhanjem. Prav je, da vsaj kdoiz skupine ve za možnost hipoglikemije, da bodo ob malo dru-gačnem obnašanju vedeli, kako vam pomagati. Voda naj bovedno v nahrbtniku, če so temperature visoke, je potrebuje-te vsaj dva do tri litre.

Toplice, plavanje ali kopanje. V toplicah prav veliko ener-gije ne boste porabili, zato so hotelska hrana, polni penzionali celo »all inclusive« razlog za kak kilogram več, pa tudi ure-jenost sladkorja v krvi ni ravno zavidljiva. Toplice imajo šeenega sovražnika, to je možnost za naselitev kakšne neprija-zne glivice. Koža pri sladkorni bolezni je kot dojenčkova,bolj občutljiva in dovzetna za vnetja, izpuščaje ... Žal pa zdra-vljenje prizadete kože ni enako zdravljenju dojenčkove kože,saj pri preprosti odrgnini ali glivičnem vnetju lahko traja me-sece. Zato pomislite, ali svojo sladkorno lahko peljete v topli-ce. Zanje se odločite, če ste zmerni pri hrani, če med obrokiveliko hodite, kopanje pa predstavlja le sproščanje. Občutlji-va koža ni za toplice, prav tako ne noga, ki že ima rano!

Kaj pa, če bi dopust preživeli doma? Nekaterim je domanajlepše. Prihranijo si energijo za načrtovanje, po nepotreb-nem se ne spravljajo v stres, kako bo, in ali bodo za svoj de-nar dobili dovolj. Prikladna možnost so enodnevni izleti, po-brskajte po Googlu ali knjižnici, kam vas bo vodila pot. Tak-šno preživljanje dopusta ni tako drago, pa vendar boste podveh tednih imeli veliko povedati. Sladkorni bo tak način za-gotovo všeč, zajtrke in večerje boste imeli doma, vmes bosteposkrbeli, da boste pokusili kaj novega. Sladkorna obožujehojo, priskrbite si števec korakov (morda kar na telefonu s po-močjo prenosa aplikacije za štetje korakov). Soliden dnevniizkupiček je 7000 korakov, odličen rezultat pa 13.000 kora-kov. To pomeni okoli dve uri hoje, recimo iz Planice v Tamar,iz Vrhnike na Planino, po Rilkejevi poti iz Sesljana do Devi-na itd.

Sladkorne ni mogoče pozabiti doma! Tako kot počitnice pri-lagodimo kužku ali otroku, naj bi tudi počitnice načrtovali slad-korni primerno.

21. junija se je koledarsko leto prevesilo v poletje, to pa je čas, ko si večina privoščidaljši dopust ali počitnice. Skrbno načrtovan oddih je čas, od katerega nekateripričakujejo veliko adrenalina in dogodivščin, drugi pa le spremembo lokacije, brezdeljein mir. Kadar načrtujemo samo zase, je nekoliko lažje, kadar je potrebno uskladiti želje

vseh družinskih članov, pa nekoliko težje. »Žena je bolj za morje, jaz bi šel pa v hribe!« je te dni povedalznanec. »In kam potem greste?« ga vprašam. Na morje, kako pa!

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

EDUKOTIČEK

Sladkorne ni mogoče pozabiti doma

Prva strokovna navedba za omenjenobolezen je izpod peresa arabskega zdrav-nika Avicena (980–1037 n. št.), ki je v svo-jem delu natančno opisal klinične zna-čilnosti, zaplete in napredovanje sladkor-ne bolezni. V srednjem veku so večinobolezni diagnosticirali z vzorci urina, stem ko so proučevali njegovo barvo, se-dimentacijo in pogosto tudi okus. Šelev zgodnjem 19. stoletju so odkrili prisot-nost glukoze v krvi. Zdravila sicer šeniso odkrili, so pa razvili različne testeza odkrivanje sladkorne bolezni na pod-lagi urinskega vzorca ter jo obvladovalile z dieto.

Odkritje inzulina leta 1921 Z inzulinom se je zgodil velik premik,

a meritve vrednosti glukoze v krvi so ševedno izvajali s pomočjo bakrenega rea-genta in oksidacije glukoze v urinu. Ugo-tavljanje prisotnosti sladkorja v urinu jeimelo številne pomanjkljivosti, dokaza-li pa so tudi, da obstaja korelacija medurinom in plazemsko glukozo. In še netako dolgo nazaj je bila samokontrolaglukoze v krvi za sladkorne bolnikepraktično nemogoča. Prvi zametki, kiso kazali na razvoj »domačih« merilni-kov glukoze, so nastali v poznih šestde-setih in zgodnjih sedemdesetih letihprejšnjega stoletja. A te naprave so bileizjemno zapletene, rezultat pa je bil lezelo približna vrednost. Prvi prenosnimerilnik glukoze je bil Ames Reflectan-ce Meter, ki ga je razvil Anton H. Cle-mens iz podjetja Miles Laboratories inje prišel na trg leta 1969. Težek je bil 1,2kilograma, njegova cena je bila 495 do-larjev, na voljo pa je bil le v zdravniškihambulantah in urgentnih oddelkih. Prviuporabniku prijaznejši merilnik za do-mačo rabo v Sloveniji je bil Glucometer®

GX. Vrednost sladkorja v krvi se je izme-rila s pomočjo obarvanja lističev, pri če-mer je merilnik barvo odčital in podalvrednost.

Čez leta so se merilniki, njihovi algo-ritmi in testni lističi izpopolnjevali. Glu-cometer Elite® je predstavil nov način

merjenja glukoze v krvi, ki je temeljil naamperometrični metodi in testnem listi-ču s samodejnim vlekom. To je vodilo hkrajšemu času merjenja, zmanjšal se jepotrebni vzorec krvi in, kar je najpo-membnejše, rezultati so bili bolj točni.Tak način merjenja glukoze je postal os-nova za ves nadaljnji razvoj merilnikovglukoze.

Ames Glucometer® Glucometer GX Elite®

Sodobni merilniki glukoze v krvi Danes so merilniki glukoze v krvi ne-

kaj popolnoma drugega kot njihovi okor-ni predhodniki. Postali so izjemno točni,hranijo veliko podatkov in omogočajocelo povezavo s pametnim telefonom.Zdi se, da začenjajo prevzemati del bre-mena samovodenja sladkorne bolezni,

in želijo življenje sladkornega bolnikačim bolj olajšati.

Z uporabo aplikacije na pametnem te-lefonu lahko uporabnik merilnika vodi e-dnevnik samokontrole, ki ga lahko obo-gati s fotografijami obrokov, vpisom aktiv-nosti in drugih za nihanje vrednosti slad-korja v krvi pomembnih dejavnikov. Apli-kacija lahko v primeru večkratnih odsto-panj vrednosti glukoze v krvi prepoznavzorec odstopanj ter uporabnika na toopozori in mu ponudi možnost ukrepanja.

Tehnologija je z izboljšavami in ino-vacijami naprav ves čas usmerjena v iz-boljševanje kakovosti življenja njihovihuporabnikov. Spremembe so dobrodo-šle in z njimi si lahko prihranimo mar-sikatero breme in skrb.

Zgodovina merilnikov sladkorja v krvi

Ste vedeli, da so prvi sladkorno bolezen omenili Egipčani približno 1500 let pred našim štetjem? Grški zdravnikAretej (130–200 n. št.) je zapisal, da so simptomi te bolezni neprestana žeja, prekomerno uriniranje in izgubatelesne teže, ter bolezen poimenoval »diabetes«, kar je pomenilo »teče skozi«.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola

® Danica Ostanek

Osnutek zakona o posebni trošarinina brezalkoholne pijače z vsebnostjosladkorja oziroma sladil, ki je bil v javniobravnavi do decembra leta 2014, jepredvideval uvedbo trošarin na pijače,ki jim je dodanega več kot 10 gramovsladkorja na liter, in na pijače, slajene ssladili. Iz obdavčitve bi bili izvzeti sad-ni sokovi in nektarji. Osnutek zakona jesprožil številne javne polemike. Spreje-tju zakona so razumljivo najbolj naspro-tovali predstavniki živilske industrije.Opozarjali so, da bo obdavčitev povzro-čila podražitev pijač, posledično pa zni-žanje njihove prodaje in veliko gospodar-sko škodo za proizvajalce ter zniževanještevila delovnih mest. Na drugi strani jetakšno obdavčitev prav tako razumljivonajbolj zavzeto podpirala (in jo še ved-no) zdravstvena stroka. Ta ves čas opo-zarja, da je zaradi povečevanja debelo-sti med slovenskimi otroki in hitrega na-raščanja obolevnosti za diabetesom tipa2 nujno zmanjšati količino zaužitega

sladkorja. Pri tem še posebej opozarja-jo, da slovenski mladostniki zaužijejozelo veliko količino pijač z dodanimsladkorjem.

Med tistimi, ki so sodelovali v javni raz-pravi o osnutku zakona, je bil tudi Inšti-tut za nutricionistiko, kjer so pripravili

strokovne pripombe na zakon z obraz-ložitvijo. Ena od ključnih pripomb na os-nutek zakona je bila povezana z dose-ganjem njegovega namena in namenomz zakonom zbranih sredstev. Ob tem sopoudarili, da se mora država usmeriti vširoko javno promocijo pestre in urav-

Kje so trošarine za sladke pijače?

Vroče poletje je letni čas, ki se ga zagotovo veselijo proizvajalci brezalkoholnih pijač, tudi tisti, katerih izdelki vsebujejoprevelike količine dodanega sladkorja. Čeprav vemo, da se je dobro izogibati sladkim pijačam in drugim živilom zdodanim sladkorjem, v soparnih dneh po grlu rado steče tudi kaj nezdravega, samo da nas vsaj malo ohladi in osveži.A kaj, ko brezalkoholne pijače (razne kole, ledeni čaji, gazirane pijače, vode z okusi in podobno) lahko vsebujejo izrednoveliko sladkorja. Če ostane pri eni sami tovrstni pijači, še gre. Ko tovrstno odžejanje postane navada ali celo razvada,pa bi nas moralo skrbeti, saj pretirano uživanje sladkorjev povzroča vrsto tveganj za zdravje – med drugim čezmernotelesno maso in debelost, sladkorno bolezen in zobno gnilobo. Eden od ukrepov, kako zmanjšati uporabo sladkih pijač,je tudi uvedba trošarin zanje, kar je na začetku mandata sedanje vlade v odhajanju skušalo uresničiti ministrstvo zazdravje. Sicer dober predlog je žal ostal v predalu, in kot kaže, bo tako še kar nekaj časa.

OSREDNJA TEMA: Na počitnice s pijačo brez sladkorja


® Tanja Keršmanc

Prodaja sladkih brezalkoholnih pijač padaEvropski sektor brezalkoholnih pijač je v skladu s svojo zavezo med letoma 2000 in2015 vsebnost sladkorja v negaziranih in gaziranih pijačah znižal za 12 odstotkov.V novi zavezi, ki pokriva petletno obdobje do leta 2020, pa predvidevajo dodatnoznižanje vsebnosti dodanega sladkorja za desetino. Industrija bo zastavljeni cilj do-segala tako, da bodo preoblikovali recepture obstoječih izdelkov in izboljšali njihovosestavo, razvili nove nizkoenergijske in brezenergijske pijače ter ponudili izdelke vmanjših pakiranjih, saj na tak način potrošniki laže nadzorujejo, koliko popijejo. To-vrstne zaveze odgovornosti je na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije leta 2015podpisalo tudi enajst podjetij iz sektorja brezalkoholnih pijač v Sloveniji, katerih iz-delki predstavljajo 80-odstotni delež trga sladkih pijač pri nas. Zaveze se nanašajona pet ključnih področij: oglaševanje otrokom, odgovorno obnašanje v šolah, jasnooznačevanje energijske vrednosti na izdelkih, ponudba in trženje brezalkoholnih pi-jač, prizadevali pa si bodo tudi za promocijo zdravega življenjskega sloga. Sicer paje poraba brezalkoholnih pijač v Sloveniji leta 2015 v primerjavi z letom 2010 padlaza četrtino; povprečni letni padec porabe je bil 6 odstotkov.

Foto

: SH

UTT

ERST

OC

K


notežene prehrane ter uživanja lokal-nih živil, s tem v zvezi pa je treba zakonustrezno prilagoditi. Pripombe so bile po-vezane tudi z drugimi deli zakona, na pri-mer z različnimi obravnavami sladil inz zbiranjem podatkov, ki bi omogočalianalizo vpliva zakona na potrošnjo pi-jač ter oceno javnozdravstvene učinko-vitosti ukrepa.

Kako pa je po Evropi in v svetu?Veliko držav že izvaja različne ukre-

pe za zmanjševanje potrošnje sladkihpijač. Tako med drugim zmanjšujejo nji-hovo dostopnost, dvigajo ceno, osvešča-jo prebivalstvo, uvajajo drugačno davčnopolitiko, izboljšujejo označevanje na em-balaži pijač in drugo. Vendar bo zazmanjševanje porabe sladkorja nujnane samo politična volja, ampak tudi so-delovanje s proizvajalci pijač. V številnihevropskih državah jim je predvsem za-radi varovanja zdravja tudi že uspelouvesti davke oziroma trošarine na slad-ke brezalkoholne pijače (Finska, Fran-cija, Latvija, Nizozemska, Madžarska,Hrvaška, Italija, Irska in druge). Splošnaugotovitev je, da tiste države, ki tovr-stno obdavčitev poznajo že dalj časa, vzadnjih letih povečujejo stopnjo obdav-čitve brezalkoholnih pijač. Nekatere

države so uvedbo posebnega davka nabrezalkoholne pijače napovedale. Zu-naj evropskega prostora so podoben da-vek uvedli v Mehiki in Čilu. Tako je naprimer po višji obdavčitvi sladkih pijačv Mehiki njihova prodaja upadla za 12odstotkov, najbolj pri najrevnejših slo-jih prebivalstva (za 17 odstotkov). Vse-kakor drži, da je za zmanjševanje pora-be sladkorja nujna ne samo političnavolja, temveč tudi sodelovanje z industri-jo, ki izdeluje tovrstne pijače.

Septembra 2016 je Svetovna zdravstve-na organizacija pozvala vlade držav, najuvedejo 20-odstotni davek na vse sladkepijače. Podatki organizacije EuromonitorInternational kažejo, da je tak davekuvedlo že 19 držav, deset pa jih tak ukrepnačrtuje v bližnji prihodnosti oziromarazmišljajo o tej možnosti. Cilj teh ukre-pov je za 20 odstotkov znižati porabosladkorja, kar je v skladu s smernicamiSvetovne zdravstvene organizacije. Da-vek na čezmerni sladkor v gaziranih pi-jačah je letos na primer uvedla tudi Ve-lika Britanija. Izjema so sadni sokovi inpijače, narejene na osnovi mleka.

Davek je odvisen od ravni sladkorja vpijači. Mejni vrednosti sta več kot pet inveč kot osem gramov sladkorja na 100mililitrov pijače, z ukrepom pa naj bi

na leto dobili 661 milijonov evrov, ki jihbodo namenili financiranju športnih de-javnosti v šolah.

V Franciji naj bi se v petih letih karza četrtino zmanjšala poraba sladkihpijač pri otrocih, ki popijejo dnevnoveč kot pol kozarca pijač z dodanimsladkorjem. Na letni ravni pričakujejo odtega davka prihodke v višini 280 milijo-nov evrov (240 milijonov za dodane slad-korje in 40 milijonov za umetna sladila).Polovico od tega namenjajo za sistemzdravstvenega zavarovanja, natančne-je, za promocijske aktivnosti. Na Mad-žarskem so s leta 2011 uvedli davek nanezdravo hrano, ki zajema embaliraneproizvode, ki vsebujejo visoke deležesladkorja, soli ali kofeina. Obdavčeneso tudi energijske pijače z dodanim slad-korjem in kofeinom ter brezalkoholne pi-jače z dodanim sladkorjem, z več kot 5grami na 100 mililitrov. Na Hrvaškem za-kon o posebnem davku na brezalko-holne pijače uporabljajo od leta 2002.Po tem zakonu so obdavčene doma iz-delane in uvožene brezalkoholne pijače.Obdavčeni so tudi praški in pastile, ki sonamenjeni za pripravo brezalkoholnihpijač. Kot brezalkoholne pijače, ki soobdavčene, se štejejo sadni sokovi, pija-če, narejene na sadni osnovi, na osnovi

Zakaj je uvedba trošarin na sladko hrano in sladke pija-če dobra za javno zdravje?

V svetu in pri nas je debelost in posledično diabetes gla-vni javno-zdravstveni problem. O tem so se na svetu mini-strov EU že pogovarjali ministri za zdravje in države EU sože začele uvajati določene ukrepe. Nekatere države, kot staDanska in ZDA, so se odločile za uvajanje fiskalnih ukre-pov pri pijačah z dodanim sladkorjem, predvsem z name-nom zmanjševanja epidemije debelosti in posledično bre-mena bolezni in zmanjšane kakovosti življenja. Poleg raz-mišljanja o uvedbi trošarin, kot ukrepa za izboljšanje pre-hranskih navad v populaciji, je pomembno tudi aktivnospodbujanje izbiranja zdravju koristnih živil, stalno oza-veščanje ljudi o zdravi izbiri živil kot tudi živila razumlji-vo označevati, da bo omogočena enostavna izbira.

Ali bodo obdavčena tudi druga škodljiva hranila, na pri-mer sol ali maščobe živalskega izvora?

Države, kot je Danska, so zastavile koncept obdavčitveživil na način, ki ga omenjate. S strategijo iz leta 2009 jeDanska s 1. 7. 2010 uvedla dodaten dvig obdavčitve na sla-ščičarske izdelke (sladoled, čokolado, slaščice) za 25 %. Pred-videno je, da bodo do leta 2019 postopno uvedli dodatnoobdavčenje še na pijače z dodanim sladkorjem, živila z vi-

sokim deležem nasičenih maščob (margarino, živalskemaščobe in mlečne izdelke z visokim deležem maščob),alkoholne pijače in tobačne izdelke. Delovna skupina bopreučila, kakšne so možnosti za tovrstne obdavčitve pri nas.

Kako si ministrstvo za zdravje že prizadeva za izboljša-nje prehranjevalnih navad ljudi?

Ministrstvo za zdravje si v okviru izvajanja prehranskepolitike že več let prizadeva spremeniti slabe prehranjeval-ne navade ljudi. Sprejeta je bila vrsta ukrepov od uvajanjazdravih obrokov v vzgojno-izobraževalne ustanove do kam-panj za ozaveščanje prebivalcev. Prizadevamo si, da bi seomejilo oglaševanje nezdrave hrane, predvsem otrokom.

Pri tem pa je potrebno upoštevati, da sladka živila igra-jo v vsakdanjem življenju posebno vlogo in imajo tudi ri-tualne pomene. Problem je, ker so to živila, ki se jih je vča-sih uživalo ob povečanih fizičnih naporih ali pa ob poseb-nih praznikih ali dogodkih. Danes smo praznovanja razte-gnili preko celega leta, z enega dne na obdobje do enegameseca ali celo več, tudi sladka živila so dostopna prekocelega leta – potico lahko kupiš v trgovini vsak dan. Obe-nem pa smo bistveno manj telesno dejavni in pogosto neporabljamo dovolj energije, da bi lahko neobremenjenojedli, kar je tudi eden od ključnih problemov.

Vprašanja in odgovori ministrstva za zdravje v zvezi s predlogom o trošarinah

rastlinskih izvlečkov, žita ali sirotke,umetne osvežilne brezalkoholne pija-če, nizkoenergijske brezalkoholne pija-če ter sirupi, ki so namenjeni za proiz-vodnjo ali pripravo osvežilnih pijač, kardoloča poseben podzakonski akt.

Porast debelosti in kroničnih bolezni

Na Ministrstvu za zdravje RepublikeSlovenije ugotavljajo, da podatki kažejoporast debelosti in drugih kroničnih bo-lezni med prebivalci. Ocena deleža bol-nikov sladkorno boleznijo, ki jo je pripra-vil Nacionalni inštitut za javno zdravjeza leto lansko leto, je 8,8 odstotka, med-tem ko podatki za leto 2016 kažejo, daima višjo telesno težo od priporočenekar 58 odstotkov odraslih prebivalcevSlovenije, med moškimi je takšnih celo70 odstotkov. Na vprašanje, koliko bi ob-davčitev sladkih pijač dejansko prispeva-la k zmanjševanju debelosti, na ministr-stvu za zdravje odgovarjajo, da je takšnaocena zelo težavna: »Prva država, kjer sose odločili za obdavčitev sladkih pijač, jebila Irska. Na podlagi ocene vpliva obdav-čitve na debelost, so na Irskem leta 2013ugotovili, da je ob 10-odstotnem dvigucene mogoče v povprečju celotne popu-lacije vplivati na manjši vnos energije vvrednosti 2,1 kcal na osebo na dan. Kerpa so to le povprečne ocene za celotnopopulacijo, kamor so šteti tudi tisti, ki si-cer ne uživajo sladkih pijač, je ranljivaskupina mlajših odraslih, kot ugotavlja-jo, mnogo bolj izpostavljena in bi tovr-sten dvig cene sladkih pijač imel v tej sku-pini precej večji vpliv na energijski vnos.Ocenili so, da bi tovrsten ukrep v skupi-ni mlajših odraslih (18 do 24 let), vpli-val na zmanjšanje debelosti za skoraj triodstotke.« Leta 2010 so opravili raziska-vo z naslovom Z zdravjem povezano ve-denje v šolskem obdobju – HBSC, ki jepokazala, da tudi slovenski mladostnikipogosto uživajo sladke pijače in so bilipo popiti količini prav v vrhu. Na mini-strstvu za zdravje že dalj časa opozarja-jo na problematiko pitja sladkih pijač, na-raščanje sladkorne bolezni tipa 2 in de-belosti, saj kaže, da bo to v prihodnjihletih brez ustreznega ukrepanja pomem-bno povečalo breme kroničnih bolezniin zmanjšalo delovno zmožnost že priaktivni populaciji. Leta 2011 se je na opo-zorila odzvalo tudi ministrstvo za finan-ce in pripravilo predlog zakona, s kate-rim bi se uvedla obdavčitev pijač z do-

danim sladkorjem in sladili, vendar so sepojavila nasprotovanja v koalicijah pre-teklih vlad, zdaj nesprejetje tega pojas-njujejo na ministrstvu za zdravje. Leta2014 sta ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano ter ministrstvo zazdravje ministrstvu za finance skupajznova predlagala, naj pripravi zakon, naosnovi katerega bi se zvišala cena slad-kih pijač, predvsem manj kakovostnihsladkih pijač in pijač s sladili. Z dvigomcene predvsem skupini manj kakovostnihpijač so želeli preusmeriti potrošnjo kbolj zdravim alternativam oziroma kvodi. Temu cilju je sledil tudi predlognačina obdavčitve, ki je bolj obremenje-val sladke pijače z večjo vsebnostjo slad-korja in energijske pijače. Vode in mine-ralne vode brez sladkorja, nektarji insadni oz. zelenjavni sokovi s 100-odsto-tnim deležem pa so bili v predlogu izvze-ti iz obdavčitve.

Ob zadnji razpravi o uvedbi trošarinena sladke pijače je vlada decembra 2014in naložila ministrstvu za zdravje, dado marca 2015 pripravi celovite ukrepeza obvladovanje kroničnih nenalezlji-vih bolezni in debelosti. Poleti 2015 smotako dobili Resolucijo o nacionalnemprogramu o prehrani in telesni dejavno-sti za zdravje 2015–2025. Posebna doda-na vrednost desetletnega programa je vpovezovanju in doseganju sinergij medže sprejetimi strategijami drugih resor-jev, ki podpirajo strateške cilje Nacional-nega programa o prehrani in telesni de-javnosti za zdravje oziroma njegovih ak-cijskih načrtov. K izvajanju nacionalne-ga programa se je zavezala tudi nacio-nalna živilskopredelovalna industrija s

sprejetjem zavez različnih sektorjev (sek-tor pijač, sektor mlečnopredelovalne in-dustrije, v pripravi so zaveze pekarske-ga sektorja), da bodo izboljšali sestavosvojih izdelkov, zlasti kar zadeva količi-no sladkorja, soli in maščob. Zavezamindustrije se pridružujejo tudi nekateriodgovornejši trgovci z zniževanjem slad-korja in soli v svojih blagovnih znamkahživil. Čeprav se do uvedbe trošarin nasladke pijače za zdaj še nismo dokopa-li, pa na ministrstvu za zdravje poudar-jajo, da je že razprava o tem prineslaspodbudne premike: »Razprave v medi-jih ob poskusu uvedbe davka na sladkepijače so pomembno prispevale k os-veščanju javnosti, zato smo bili leta 2015priče razveseljivim podatkom o upadukoličine popitih sladkih pijač med mla-dimi v Sloveniji, kar je pokazala zadnjaraziskava Z zdravjem povezano vede-nje v šolskem obdobju – HBSC, ki je bilaopravljena 2014. Pogostnost vsakodnev-nega uživanja sladkih pijač pri petnajst-letnikih, ki jih zaužijejo največ, se je na-mreč v štirih letih občutno zmanjšala, insicer z 48,8 odstotka na 28,4 odstotka.Pomemben uspeh beležimo tudi priumirjanju trenda naraščanja debelostimed mladimi, ki je dosegel vrh v letu2011, od takrat pa debelost postopomaupada. Če se takšen ugoden trend nebo nadaljeval tudi v prihodnosti, pa soseveda mogoči ponovni razmisleki o fi-skalnih ukrepih, kot so davki oziromatrošarine, s katerimi bi potrošnjo pre-usmerili k bolj zdravim alternativam.Enako velja tudi v primeru, če kljub danizavezi industrija ne bi uresničila izbolj-šanja sestave živilskih izdelkov.«


Zakaj je voda tako pomembna?Voda ima v človeškemu organizmu izjemno pomembno vlogo in skrbi za njegovooptimalno delovanje. V njej oz. z njeno pomočjo potekajo vse kemične reakcije in fi-ziološke funkcije organizma. Voda v našem telesu predstavlja kar 60-70% teže tele-sa, in sicer se v njem nahaja v celicah (40%) ter zunaj celic (20%). V mišicah je za-stopana v večji količini, kot denimo v maščobnem tkivu ali v kosteh. Je glavna kom-ponenta krvi, v telesu pa ima tudi zaščitno funkcijo ter je izredno pomembna pri re-gulaciji telesne temperature.

Voda v številkah• Dobro hidriran odrasel človek ima v telesu okoli 42 litrov vode. • Vsebnost vode v moških je 60 %, v ženskah 50 %. Pri debelih se vsebnost zniža

do 40 %, atleti pa vsebujejo 70 % vode.• Kljub temu, da je v krvi le 7 % vse vode se njena količina ne sme spreminjati. • Dobro hidrirane mišice vsebujejo do 75 % vode.• Kosti vsebujejo 23 % vode.• V maščobnem tkivu je 5-10 % vode.


Nacionalni inštitut za javno zdravje(NIJZ) je te dni izdal publikacijo z na-slovom Kako skrbimo za zdravje?, v ka-teri so zbrani podatki pete nacionalne ra-ziskave Z zdravjem povezan vedenjskislog, ki je potekala leta 2016. Pokazalose je, da se vsak drugi odrasli prebiva-lec Slovenije vsaj enkrat letno visokotvegano opije. Čezmerno pitje alkoholapa je prisotno pri približno desetini odra-slih prebivalcev Slovenije, kar ni razve-seljiv podatek. Kakšna so splošna tvega-nja njegovega uživanja? Zmerno pitje

alkohola v družbi prijateljev je lahkoprijeten družabni dogodek, čezmernopitje pa je tvegano, saj ima uživanje al-kohola več posledic:• Upočasni možganske funkcije in de-

luje kot pomirjevalo. Naše reakcije po-stanejo počasnejše, zato je vožnja podvplivom alkohola nevarna tako za naskot tudi za našo okolico.

• Izzove agresijo: veliko kaznivih de-janj se zgodi pod vplivom alkohola.

• Povzroča zmedenost in vodi do ne-premišljenih odločitev, tudi pri spol-

nem občevanju (npr. spolni odnosbrez zaščite).

• Če imate sladkorno bolezen, uživajtealkohol še bolj premišljeno. Nikoli nepijte naenkrat velikih količin, ob pija-či vedno uživajte tudi hrano, pred-vsem pa segajte po pijačah, ki jih do-bro poznate.

• V kombinaciji z nekaterimi zdravili(npr. s tistimi proti gripi) ali »social-nimi drogami« oslabi ali okrepi nji-hov učinek.

• Vodi lahko v odvisnost in s tem pove-zane pozne zaplete (ciroza jeter, va-rice požiralnika, pomanjkanje vitami-nov, okvara osrednjega živčevja, bo-lezni srca in ožilja, rakava obolenja ...).

• V času nosečnosti lahko povzroči pri-rojene napake v razvoju ploda, takoimenovani fetalni alkoholni sindrom.Otrok je ob rojstvu manjši, upočas-njen je njegov razvoj, pogosta je tudiprirojena srčna napaka.

Vpliv alkohola na vaša življenjaImejte v mislih: v stanju opitosti se

zmanjša sposobnost za nadzor nad slad-korno boleznijo. Težko boste pravilnopresojali izmerjene vrednosti glukoze vkrvi, odmerjali inzulin, ukrepali ob hi-poglikemiji ali ketoacidozi. Čezmerno pi-tje alkohola lahko povzroči podobnesimptome kot hipoglikemija ali pa, karje še veliko bolj nevarno, hipoglikemijene prepoznate! Neodgovorno pitje al-kohola poveča tveganje za pojav hude hi-poglikemije z izgubo zavesti, kar ob neu-streznem ukrepanju lahko ogrozi vaše ži-vljenje. Do hipoglikemije pogosto prideveč ur po prenehanju uživanja alkoho-la. Kadar pijete zvečer, je najbolj nevar-no prav to, da lahko hipoglikemija sle-di v poznih jutranjih urah, v spanju. Uži-vanje alkohola naj bo vedno odgovorno,saj lahko opitost ogrozi trenutno in dol-

Če se le da, se alkoholu izogibajte

Pitje alkohola je očitno del življenja, družabnega ali takega za štirimi stenami. Različni alkoholni napitki nasspremljajo na vsakem koraku, na praznovanjih, celo na športnih in glasbenih prireditvah, nekateri kozarček vinajemljejo kot obvezni del kosila ali večerje in se z vso resnostjo posvečajo poznavanju pijače. Kultura pitja je lahkotudi na zelo visoki ravni, ko pa se srečujemo z odvisnostjo od alkohola in njegovo zlorabo, nastopijo težave inkronični zapleti. Neodgovorno pitje alkohola namreč poveča tveganje za pojav hude hipoglikemije z izgubozavesti, kar ob neustreznem ukrepanju lahko ogrozi vaše življenje. Zato morajo biti tudi sladkorni bolniki priuživanju zelo previdni.

OSREDNJA TEMA: Počitnice in alkohol

® Monika Kubelj

goročno zdravstveno stanje, miselneprocese in sposobnost delovanja. Ali kotpravi naslov: alkoholu se raje ognite indajte prednost svojemu telesu.

Kako alkohol deluje, kje ga najdemo?

Alkoholne pijače vsebujejo različnekoličine alkohola (npr.: žgane pijače gavsebujejo več kot vino, to pa več kotpivo). Če uživate pijače z večjim deležemalkohola, boste hitreje opiti, zato vednopreverite vsebnost alkohola. Nikoli neuživajte alkohola na prazen želodec, sajs tem povečujete tveganje za hipoglike-mijo. Če pa se že odločite za tu in tamkakšen kozarček, imejte v mislih: meddaljšim pitjem alkohola vsaki dve do triure nekaj pojejte (npr. slane prestice,oreščke, krekerje). Priporočamo 10–15gramov ogljikovih hidratov naenkrat.Pred spanjem zaužijte ogljikove hidrate(npr. kruh), da preprečite nočno hipo-glikemijo, in si izmerite glukozo v krvi!Naslednji dan kot običajno začnite z zaj-trkom in meritvijo glukoze v krvi. Pijtepočasi: po vsaki zaužiti alkoholni pija-či popijte brezalkoholno, da ohraniteprimerno hidracijo in razredčite količi-no alkohola v krvi. Najboljša izbira jevoda, ker ne vsebuje sladkorja.

Vsebnost sladkorjaAlkohol povzroča nepredvidljiva ni-

hanja glukoze v krvi, saj po navadi vse-buje precej sladkorja. Sladki koktajli hi-tro zvišajo raven glukoze. Opozarjamo

vas na nevarnost težkih hipoglikemijveč ur po prenehanju pitja alkohola, neglede na vrsto pijače. Bodite previdnipri korekcijskih odmerkih inzulina inpogosteje preverjajte glukozo v krvi!Zdrav način življenja seveda ne priporo-ča uživanja alkohola vsak dan, prav takone velja, da lahko takrat, ko uživamo al-kohol, »nadomestimo« vse tiste dni, koga nismo pili. V knjigah lahko najdete si-cer podatek o največji dnevni »še varni«količini alkohola, ki je odvisna od staro-sti, spola in telesne teže:• moški: 3 enote dnevno oziroma 21

enot tedensko;• ženske: 2 enoti dnevno oziroma 14

enot tedensko.

Kaj je ena enota alkohola?• 250 mililitrov (ml, četrt litra) piva z

običajno vsebnostjo alkohola;• majhen kozarec (125 ml) vina z 8 %

alkohola (kozarec za vino po navadivsebuje 175 ml vina, ki ima običajno11–13 % alkohola);

• ena merica žgane pijače (25 ml);• 25 ml desertnega vina, npr. portovca

ali šerija.

Nenehno opozarjanje naškodljivo rabo alkohola

Slovenija je po porabi alkohola in pozdravstvenih posledicah zaradi škod-ljive rabe alkohola nad povprečjem EUin Evropske regije Svetovne zdravstve-

ne organizacije. V Sloveniji je registri-rana poraba alkohola v letu 2016 zna-šala 10,5 litra čistega alkohola na vsa-kega prebivalca Slovenije, starejšegaod 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti.Kljub temu pa Slovenija še vedno pre-sega mejo 5 litrov čistega alkohola naprebivalca, kar za državo pomeni, dafinančna škoda zaradi posledic prese-ga koristi od prodaje alkohola.

Zelo aktivna je pri svarjenju prim. doc.dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psi-hiatrinja z NIJZ. V Sloveniji je v letu 2016zaradi bolezni in stanj, ki se jih stoodstot-no da pripisati alkoholu, v povprečjuvsakih 10 ur umrla vsaj ena oseba, skup-no pa 826 oseb, od tega 686 moških in140 žensk. Več kot polovica jih je umrlapred dopolnjenim 65. letom starosti, karpredstavlja prezgodnjo umrljivost. Tesmrti predstavljajo le del bremena umr-ljivosti, saj je veliko večje, kot ga lahkorutinsko spremljamo. Pivske navade pre-bivalcev Slovenije ostajajo problematične,sčasoma pa vodijo v razvoj sindroma od-visnosti od alkohola. Poleg tega škodlji-va raba alkohola predstavlja dejavniktveganja za poškodbe, prometne nezgo-de, bolezni, nasilje, umore in samomo-re ter se v svetu čedalje bolj uvršča mednajpomembnejše dejavnike tveganja zamanjzmožnost, obolevnost, invalidnostin umrljivost, vse te posledice pa se dapreprečiti. Torej: alkohol je v vaših rokah,odločitev je vaša. Telo in zdravje tudi.



Slovenija še vedno presega mejo 5 litrovčistega alkohola na prebivalca, kar za

državo pomeni, da finančna škoda zaradiposledic presega koristi od prodaje

alkohola.

Foto

: SH

UTT

ERST

OC

K


Histamin je …... biogeni amin, ki je prisoten v mnogihrastlinskih in živalskih tkivih. V telesu sesprošča ob vnetnem odgovoru (media-tor vnetja), znan pa je tudi po vlogi živ-čnega prenašalca. V črevesni sluzniciimamo encim (diaminooksidazo), kiomogoča razgradnjo histamina, zauži-tega s hrano. Pri ljudeh, ki imajo nizkoraven encima v črevesju, ali po zaužitjuhrane z visoko vrednostjo histamina sev telesu zadržuje preveč histamina. Tolahko povzroči znake tako imenovanehistaminske reakcije, ki je podobna ta-kojšnji preobčutljivostni reakciji. Na pri-mer: za alergično reakcijo tipa I (seneninahod, koprivnica) je značilno, da se pritem izloča histamin, ki na sluznicahpovzroči srbenje, rdečico in otekline. Čečrevesje ni zdravo, se absorbira tudi hi-stamin iz živil in poslabša simptome prisenenem nahodu.

Govorimo o histaminskizastrupitvi

Histaminska zastrupitev pa je akutnazastrupitev, ki najpogosteje nastane za-radi zaužitja rib ali ribjih proizvodov, kivsebujejo velike količine histamina. V tujiliteraturi lahko zasledimo tudi izrazskombroidna zastrupitev (po angleškoScombroid Poisoning ali ScombrotoxinPoisoning), ker se zastrupitev najpogo-steje pojavi po zaužitju rib iz družineScombroidae (družina kostnic).

Histamin v ribah nastaja zaradi delo-vanja bakterij v ribjem mesu ob preki-njeni hladni verigi od ulova do potroš-nika. Ribe, ki povzročajo zastrupitev,so bogate z aminokislino histidin, ki serazgradi v histamin zaradi delovanjabakterijskih encimov dekarboksilaze.Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, soprisotne v morski vodi ter v prebavilihin škrgah živih rib. Lahko so del normal-ne flore živih rib, ribe pa se z bakterija-

mi lahko onesnažijo tudi naknadno. Ve-čina bakterij, ki povzročajo nastajanje hi-stamina v ribah, je iz družine enterobak-terij ter drugih gram negativnih in grampozitivnih bakterij (Hafnia alvei, Morga-

nella morganii, Klebsiella pneumonia,Photobacterium phosporeum in druge).A bolj kot to vas verjetno zanimajo po-datki, ki kažejo, da je za rast bakterij intvorbo histamina ugodna temperatura

Zastrupitev z ribami? Ja, če vsebujejo histamin

Če kdo, potem sladkorni bolniki vedo, kako hrana vpliva na zdravje, počutje in odzive telesa. In ker so ribe pogostona vašem jedilniku, potem je dobro vedeti tudi, kdaj je treba biti previden oziroma kaj je histaminska zastrupitev z ribami. O tem poroča precej raziskav, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja terstrokovnjaki v okviru Nutrisa. V enem stavku je histaminska zastrupitev akutna zastrupitev in najpogostejenastane zaradi zaužitja rib ali ribjih proizvodov, ki vsebujejo velike količine histamina. Kaj pa je vendar histamin?

OSREDNJA TEMA: Počitnice in prehrana

® Monika Kubelj

Kateri so učinki histamina in znaki hista-minske intolerance?

Učinki histamina se kažejo kot:• vazodilatacija – razširitev žil; posledi-

ca je pordečelost, lahko znižanje krvne-ga pritiska, glavoboli, tudi ciklični obmenstruacijah;

• tahikardija – pospešen srčni utrip, karčutimo kot razbijanje srca, lahko tudispremljajoča omotica;

• edem sluznic in kože – otekline;• povečana prepustnost žil – zato spet

otekanja, nahod, kihanje;• srbenje kože, sluznice v nosu, očeh; • spazem ali krč gladkih mišic v črevesju,

bronhiih – posledica je močno bruha-nje, napenjanje, krči v trebuhu, driska,dušenje kot pri astmi;

• pospešeno nastajanje hormonov –estrogenov.

Vsa ta burna dogajanja vodijo v izogiba-nje sestavinam hrane, ki največkrat nisovzrok težavam, razmišljamo pa o alergi-ji na najpogostejše alergene v hrani. Prihistaminski intoleranci pa ne gre za aler-gijo, ampak za nesposobnost razgradnjehistamina iz zaužite hrane.

Kateri so vzroki za pojave histaminske in-tolerance?

Nekateri ljudje imajo že prirojeno nižjovrednost encima DAO v telesu. Spet dru-gi uživajo zdravila, ki povzročajo nezado-stno učinkovitost tega encima. Največpa je takih, ki uživajo prevelike količine hra-ne, v kateri je veliko histamina. Ko teža-vo prepoznamo in se držimo diete, se priteh slednjih doseže popoln uspeh in pre-nehanje težav, ki so jih imeli. Če je v vlo-gi kritično zdravilo, zdravniki bolnika o tem

poučijo in mu priskrbijo ustrezno zame-njavozdravila za isto težavo.

Katera zdravila lahko posredno povzro-čajo preveč histamina v telesu?

Zdravila kot so aspirin, diklofenak, meta-mizol, cefuroksim, klavulanska kislina,klorokvin, isoniazid, amitriptilin, verapa-mil, dihidralazin, acetilcistein, bisolvon,endoksan, mišični relaksanti in uspava-la v splošni narkozi in še druga.

Katera hrana vsebuje veliko histamina?

Vekiko histamina je v naslednjih živilih inpijačah, prikazana pa je še pogostnostpojava histaminske intolerance po ta-kem živilu:

Pogostnost simptomov Hrana histaminske intolerance v %

Rdeče in belo vino, šampanjec, pivo >50

Čokolada, kakav 30

Klobase, prekajene delikatese 25

Orehi, indijski oreški, arašidi 15

Paradižnik, špinača, jajčevec, gobe 10-15

Citrusi, jagode, ananas, kivi 10

Kislo zelje 5-10

Morske ribe 6

Vinski kis, balzamični kis 5

Siri, sojine omake, majoneze 2

Kakšno je priporočeno zdravljenje?

Osnova je dieta, kjer opustimo s histami-nom bogato hrano in pijačo. Včasih za-menjamo nujna zdravila. Neizogibne po-jave lajšamo z zdravili, ki delujejo protiučinkom histamina, to pa so antagonistiH1 in H2 receptorjev za histamin (anti-histaminiki, ranitidin).

Najpogostejša vprašanja o histaminski intoleranci.

nad 25 stopinj Celzija, najugodnejša pa32 stopinj. (Vir je med drugim raziska-va Histaminske zastrupitve iz CBN no-vice, ki je bila objavljena avgusta 2007.)

Histamin se v ribah lahko začne tvo-riti ob ugodni temperaturi že na ladjimed shranjevanjem, med predelavo, v re-stavracijah, v gospodinjstvih itd. Proiz-vodnja histamina se ob prisotnosti en-cima dekarbooksilaze lahko nadaljujetudi ob odsotnosti bakterij. Encim jeaktiven tudi pri temperaturi zamrzova-nja. S toplotno obdelavo uničimo bak-terije, inaktiviramo encim, ne moremopa uničiti prostega histamina, ki je v ri-bah nastal že pred toplotno obdelavo.

Katera so tvegana živila?Histamin je najpogosteje prisoten v

ribah in ribjih proizvodih iz vrst rib, kivsebujejo velike količine histidina. To sozlasti ribe, kot že omenjeno, iz družinScombroidae (skuše, različne vrste tun,palamide), Clupeidae (sardele, slaniki),Engraulidae (inčuni), Coryphaenidae,Pomatomidae in Scombresosidae. Ev-ropska agencija za varnost hrane (EFSA– European Food Safety Authority) poro-ča tudi o zastrupitvah s histaminom vdrugih živilih, najpogosteje s svežim inpasteriziranim sirom (gavda, švicarskisir, cheddar, gruyere in cheshire). V ne-kaj primerih so našli povišane vredno-sti histamina tudi v kislem zelju, piš-čancu, školjkah, klobasah, sojini oma-ki in vinu.

V Sloveniji smo v zadnjih letih k sre-či zasledili manjše zastrupitve s tunami,skušami in sardelami. Živila, ki so pov-zročila te zastrupitve, so bila sendvič stuno, solatni krožnik s tuno in ocvrte sar-dele.

Znaki in potek zastrupitveKako boste vedeli, da gre lahko za to

vrsto zastrupitve? Kot opozarjajo na Na-cionalnem inštitutu za javno zdravje,znaki in simptomi zastrupitve nastopi-jo zelo hitro po zaužitju, v roku od ne-kaj minut do dveh ur. Oboleli najprej na-vajajo pekoče bolečine v žrelu in ustih,navale vročine in rdečico obraza, gla-

vobol in omotico. Pri mnogih se pojavi-jo krči v trebuhu, slabost, bruhanje inkratkotrajna driska, palpitacije (močnoutripanje srca). V hujših primerih lahkopride do zameglitve vida, kožnega izpuš-čaja, koprivnice, otekline vek, padcakrvnega tlaka, otekline jezika, spazmasapnic in celo izgube zavesti. Večinomaso simptomi in znaki običajno blagi inizzvenijo v nekaj urah, le redko trajajodlje. Znaki so lahko hujši pri bolnikih,ki jemljejo zdravila, ki upočasnijo raz-gradnjo histamina.

Še nekaj nasvetov:

• Pri nakupu svežih rib na ribji tržniciali v ribarnici moramo biti pozorni,da so ribe čim bolj sveže (visoke vred-nosti histamina so lahko tudi pri ri-bah, ki ne kažejo nikakršnih znakovkvarjenja) in shranjene na svežemledu.

• Ribe kupujemo pri preverjenem doba-vitelju, ki vodi evidenco ulova in bele-ži temperaturo ob dobavi in ob shra-njevanju rib.

• Od nakupa, prevoza domov in shra-njevanja doma vse do priprave inzaužitja rib moramo zagotoviti hlad-no verigo pri čim nižji temperaturi,najbolje na ledu.

• Pri nakupu in pripravi rib upoštevamoše priporočila za varno uživanje rib.

Ukrepi za preprečevanjezastrupitev

Za preprečevanje histaminske zastru-pitve je treba preprečiti razmnoževanjebakterij v ribah. Zato je pomembno hi-tro ohlajevanje rib takoj po ulovu invzdrževanje hladne verige v celotnemprocesu proizvodnje in prometa z riba-mi. Histamin je termostabilen, kar po-meni, da ga zamrzovanje, kuhanje, pre-kajevanje in soljenje ne uničijo. Vse pase začne pri lovljenju. Že pri ulovu (takomed industrijskim kot tudi med rekrea-tivno-športnim ribolovom) ribe hranimov ohlajeni morski vodi ali na ledu. To-plo okolje pospeši delovanje bakterij innastanek histamina. Ta nastaja najpogo-steje v obdobju takoj po ulovu. Študijeso pokazale, da toksične vrednosti hista-mina dosežemo že v manj kot 6−12 urah,če ribe niso hlajene. Imejte to v mislih,če se sami podajate na avanturo samo-stojnega lova. Za shranjevanje rib upo-rabimo led, pripravljen iz pitne vode.

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom.Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2018.

Datum priprave materiala: februar 2018.

Imate sladkorno bolezen?Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v SlovenijiVerovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

DM

E-A

D-0

2-1/

18-S

I

oglasDME134x115a_5.indd 1 22/02/18 09:57

Foto

: SH

UTT

ERST

OC

K


O fizioloških posledicah na telo, ki jihprinaša pretirana uporabe ekranov, jedoc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specia-list pediater, ki predava na Medicinski fa-kulteti Univerze v Ljubljani in dela na Kli-ničnem oddelku za endokrinologijo, dia-betes in presnovne bolezni na Pediatri-čni kliniki, UKC Ljubljana, dejal: »Debe-lost in zapleti debelosti imajo različnevzroke. Ob genetskih in epigenetskihdejavnikih ima zelo pomembno vlogonaše okolje. Večja izpostavljenost ekra-nom je povezana z večjo telesno nede-javnostjo in slabšim fitnesom, močansvetlobni vir pa ima tudi neposredni uči-nek na naš hormonski status. Predvsemizpostavljenost ekranom v večernemčasu (pred spanjem) je povezana zzmanjšano kakovostjo in dolžino spanja,z debelostjo in zapleti debelosti. Ome-jitev časa, ki ga otroci preživijo nedeja-vno, tudi pred ekrani, pod dve uri na danin ne-izpostavljenost ekranom vsaj enouro pred spanjem predstavljata pomemb-ni intervenciji.«

Društvo za srce s številnimi projekti želeta deluje preventivno na področju se-denja. Letos pripravljajo program, s ka-terim bodo osnovnošolce in njihove star-še osveščali o varnejši in odgovornejšiuporabi spletnih vsebin in o posledicahčezmerne rabe ekranov. Vse družine po-zivajo k vpeljavi tedna brez ekranov, to-rej obdobja, v katerem družinski članipreživljajo prosti čas brez uporabe tele-vizije, mobilnih telefonov, računalnikov,tablic in drugih oblik ekranov.

Nataša Jan, direktorica Društva zazdravje srca in ožilja Slovenije in vodjaprojekta »Recimo NE odvisnosti«, je po-vedala, da sedeč način življenja povzro-ča mnoge zdravstvene težave in kroni-čne nenalezljive bolezni, pri katerih jenajbolj izpostavila čezmerno telesnotežo in debelost, problem, s katerim sedruštvo za srce ukvarja že leta. Čezmer-

na telesna teža in debelost sta le vrh le-dene gore, saj povečata tveganje za na-stanek bolezni srca in ožilja, sladkornebolezni tipa 2, osteoporoze in drugih. Po-leg debelosti pa čezmerna uporaba ekra-nov vpliva tudi na vid, spanje, našo po-zornost in še bi lahko naštevali.

Spletne vsebine pa ne vplivajo le na fi-ziološke, ampak tudi na duševno zdra-vje. V veliki meri krojijo razumevanjesveta mladih in njihove odnose ter vpli-vajo na samopodobo in čustvovanje.Mladostniki do spletnih vsebin pogostopristopajo nekritično in jih zamenjajo zarealnost: kar pomislimo na filtrirane po-dobe na socialnih omrežjih in videozgodbe, ki prikazujejo brezskrbno ži-vljenje.

Vpliv modernih tehnologij»Digitalne tehnologije ponujajo veliko

več možnosti za razvoj kreativnosti, kotkadar koli prej. Na primer: včasih je bilopotrebno za dobro fotografijo ali filmskiposnetek veliko drage opreme, danes tolahko opravimo s telefonom, ki je veči-ni pri roki. Vendar je mlade treba pouči-

ti tudi o vplivu, ki ga imajo nanje vsebi-ne ter o varnejših in primernejših nači-nih uporabe spleta. Pomemben je raz-voj kritične pismenosti in postavljanjemeja,« pravi Sašo Kronegger, socialnipedagog in mladinski delavec, in pojas-njuje, da so družbena omrežja (Facebo-ok, Instagram, Snapchat in druga) priv-lačna, a so hkrati tudi vir frustracij. »Od-zivi drugih na naše objave na družbenihomrežjih sprožajo ugodje. Mladi, kiodraščajo z nizko samopodobo, pogostoiščejo samopotrditve zunaj sebe. Posa-meznikovo pričakovanje odzivov naomrežju sproža občutek ugodja. Kermladi želijo ta občutek ugodja ohranja-ti in podaljševati, gredo včasih čez mejelastnih vrednot in varne uporabe sple-ta,« opozarja Kronegger.

Dejstvo je, da so digitalne tehnologi-je danes nujne, vendar jih je treba upo-rabljati z razmislekom, predvsem pa po-skrbeti, da za uporabnika nimajo nega-tivnih posledic. Zato je Društvo za zdra-vje srca in ožilja Slovenije v sodelovanjus Sašem Kroneggerjem razvilo preven-tivni program, katerega namen je razvoj

Raje hoja kot gledanje v ekrane

Čezmerno sedenje pred ekrani (predvsem zaradi uporabe spletnih vsebin) pušča pri posamezniku negativnefiziološke in psihološke posledice, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo, od povečanja tveganja za nastanekkroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta prekomerna telesna teža in debelost, do razvoja simptomov zasvojenosti, ki jo je treba zdraviti. Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so prepričani, da je primarna preventivaozaveščanje znotraj družine, ki postavlja pravila uporabe tehnologije in del prostega časa namenja skupnimdejavnostim, ki niso vezane na ekrane.

OSREDNJA TEMA: Počitnice brez ekranov

® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Z leve proti desni: Sašo Kronegger, doc. dr. Primož Kotnik, Darija Cvetko in mag. Nataša Jan

Foto

: ARH

IVD

RUŠT

VAZA

ZDRA

VJE

SRC

AIN

OŽI

LJA

SLO

VEN

IJE


odgovornega vedenja na spletu, tako zvidika količine uporabe kot tudi varno-sti sebe in drugih. Namenjen je učencem7. in 8. razreda osnovne šole in njihovimstaršem. Predstavili so tudi pobudo, ime-novano »Teden brez ekranov«, katerecilj je, da posamezniki ali družine izbe-rejo vsaj en teden v letu, ko bodo svojprosti čas preživeli brez ekranov. »Ciljtedna brez ekranov je, da se posveti večpozornosti interakcijam v družinskemokolju in spodbujanju aktivnega preži-vljanje prostega časa. Ne gre za to, da celteden sploh ne bi uporabljali tehnologi-je z ekrani. V tednu brez ekranov bomoše naprej računalnike, tablice, telefoneuporabljali v službi in za izobraževanjeter verjetno tudi za časovno usklajeva-nje. Po opravljenih naštetih obvezno-stih pa se bomo denimo v popoldan-skem času trudili popolnoma odmakni-ti od tehnologije z ekrani. Zdi se prepro-sto, vendar bo za tiste, ki veliko proste-ga časa preživijo pred ekrani, predstavlja-lo svojevrsten izziv. To je eden od ciljevpobude, premislek, koliko časa posveti-mo vsebinam na ekranu, v kolikšni meriin zakaj so nam te vsebine tako po-membne ter ali bi lahko ta čas porabilibolj osmišljeno. Želimo si, da teden brezekranov postane vsakoletna stalnica,«pravi Darija Cvetko, strokovna sodelav-ka na društvu za srce.

STOP debelostiProblem čedalje večje zasedenosti med

mladimi zaznavajo tudi v Evropi, kjer seveč kot desetina otrok med 5. in 19. le-tom starosti v južni Evropi ter v delihosrednje in vzhodne Evrope ter VelikeBritanije spopada s čezmerno telesnomaso, v nekaterih državah, kot so Itali-ja, Malta in Grčija, pa je čezmerno pre-hranjen kar vsak tretji otrok. V Sloveni-ji nam gre na srečo v zadnjem času bo-lje, saj sta po podatkih Nacionalnega in-štituta za javno zdravje (NIJZ) čezmer-na teža in debelost naraščali do leta2010, od leta 2011 pa sta začeli počasiupadati in se vračata na raven pred le-tom 2006.

Kar 31 raziskovalnih, nevladnih invladnih organizacij iz 12 držav Ev-ropske Unije v sodelovanju z univer-zami iz tujine je 4. in 5. junija letosv Londonu zagnalo STOP, največji ev-ropski raziskovalni projekt prouče-vanja otroške debelosti, ki je ocenjenna 9,5 milijona evrov. Projekt STOP fi-

nancira Evropska komisija v okviruraziskovalnega programa Obzorje2020 za Trajno varnost hrane. V pro-jekt sta vključena kar dva partnerjaiz Slovenije, Univerza v Ljubljani sFakulteto za šport in Fakulteto zadružbene vede ter Nacionalni inštitutza javno zdravje.

Konzorcij STOP bo v naslednjih štirihletih (junij 2018 – maj 2022) poskušalidentificirati in preveriti najboljše pri-stope k preprečevanju in odpravljanjuotroške debelosti ter pripraviti priporo-čila za izvajanje učinkovitih politik, šeposebej med otroki do 12. leta starosti.Projekt STOP (Science and Technologyin childhood Obesity Policy) bo proučilmožnosti za intervencije na področjuotroške debelosti, s katerimi bi bilo mo-goče zmanjšati tudi veliko breme bole-zni, povezanih z debelostjo v Evropi.Cilj projekta je izboljšanje razumeva-nja, kako okolje, v katerem živimo, obli-kuje vedenje otrok in izbire staršev, kise zgodijo že pred rojstvom otroka. Pro-jekt bo proučeval tudi zgodnje znakebioloških sprememb zaradi posamez-nih vedenjskih izbir, ki lahko pripeljejodo debelosti, vključenih pa bo kar 17kohort otrok iz vse Evrope (kohortnaštudija pomeni, da raziskovalci od dolo-

čene starosti naprej v rednih časovnihpresledkih spremljajo določeno skupinootrok in merijo njihov prehranski status,različna vedenja, vpliv okolja, zdrav-stvene izide in podobno). Eksperimen-talne študije na Švedskem, v Španiji inRomuniji bodo preverile, ali je mogočes pomočjo digitalne tehnologije poma-gati majhnim otrokom in njihovim dru-žinam pri vzpostavitvi vzdržnega oko-lja z vidika izboljšanja telesne mase, pri

čemer bo poseben poudarek na otrocihiz deprivilegiranih družbenoekonom-skih okolij.

»V Sloveniji, ki kot ena redkih evrop-skih držav v zadnjih letih beleži upadotroške debelosti, bo projekt podrobnoproučil učinke programa Zdrav življenj-ski slog, hkrati pa preveril, kakšne somožnosti prenosa dobrih praks sloven-skih šol v druge države. Projekt se boukvarjal tudi s prehransko industrijo indrugimi komercialnimi deležniki, ki soodgovorni za to, kaj otroci uživajo. Na-merava jih spodbuditi k iskanju inova-tivnih rešitev, s pomočjo katerih bi lah-ko izboljšali otroško prehrano, in vzpo-staviti mehanizme, s pomočjo katerih bibila podjetja z najboljšimi rešitvami tudinagrajena. Med drugim bo projekt prou-čil tudi usmeritve vlad evropskih državv boju proti otroški debelosti in upora-bo vzvodov oziroma ukrepov, kot sodavki, prehranske označbe in omejeva-nje oglaševanja nezdrave prehrane inpijače,« so sporočili iz NIJZ.

Vodja ekipe raziskovalcev s Fakulteteza šport, izredni profesor Gregor Starcpoudarja pomen prispevka slovenskihpartnerjev v tem projektu: »Slovenija jez implementacijo učinkovitih politik všolskem sistemu, ki jo podpirajo razi-

skovalni podatki zbirke SLOfit, edina ev-ropska država, v kateri gibalna učinko-vitost otrok od leta 2011 narašča, debe-lost pa upada. Zato smo slovenski part-nerji izjemno pomemben vir dobrihpraks, ki jih bomo v projektu podrobnopreučili in tako tudi drugim državam po-kazali, kako lahko predvsem s spodbu-janjem telesne dejavnosti v šoli preseže-jo dosedanje neuspele poskuse reševanjaproblematike otroške debelosti.«

V Društvu zasrce družinepozivajo kvpeljavi tednabrez ekranov,torej obdobja,v kateremdružinski članipreživljajoprosti čas brezuporabetelevizije,mobilnihtelefonov,računalnikov,tablic in drugihoblik ekranov.Fo

to: S

HU

TTER

STO

CK


Kdaj ste zboleli oziroma kdaj so vampostavili diagnozo? Kako ste sprejelidiagnozo?

Zbolela sem spomladi leta 1980. Na-rava se je prebujala, zunaj, na soncu, jebilo prijetno. Postajala sem zelo žejna,zato sem pila in pila, v dveh tednih semshujšala za osem kilogramov. Bila semzelo utrujena, ponoči nisem spala, kersem morala piti in sem morala hoditina stranišče. To je trajalo približno šti-rinajst dni.

Meritve krvnega sladkorja, ki so mijih opravili v bolnišnici, so pokazale zelovisoko vrednost. Takoj so me sprejeli nainterni oddelek, saj sem bila dehidrira-na, brez moči in samo žejna. Hitro so mipostavili diagnozo diabetes tip 1. Novi-ca me je zelo prizadela, zelo sem joka-la in težko sem doumela, da je ta kroni-čna bolezen prizadela mene. Stara sembila 25 let, imela sem družino, hčerka paje bila stara leto in pol.

V tistih časih je bil postopek zdravlje-nja sladkorne bolezni neprimerljiv z da-našnjim. Brizgalke so bile steklene, iglepa velike, vsak dan jih je bilo treba pre-kuhavati. Delovanje neprečiščenega in-zulina, ki je bil takrat na razpolago, jebilo v štiriindvajsetih urah zelo vprašlji-vo. Aparatov za merjenje krvnega slad-korja za domačo uporabo še ni bilo, vseje bilo na »približno«.

Kaj vam je kot zdravstveni delavkipomenila diagnoza?

Ker sem medicinska sestra, sem sedobro zavedala, kaj pomeni ta kronična»sladka« bolezen v življenju. Vsi okrogmene so me tolažili, vlivali upanje, dabom to zmogla, ker sem po naravi opti-mistka in vem, kaj moram in zakaj. Tome spremlja vse življenje, da lažje pre-magujem fizične in psihične težave, kise pojavljajo nepričakovano.

Kako urejate sladkor? Ga je težko imetipod nadzorom?

Krvni sladkor kontroliram ve-likokrat, ker imam inzulinskočrpalko. Šla sem skozi velikonačinov zdravljenja in zame-njala veliko inzulinov. V medi-cini je bil na področju zdravlje-nja sladkorne bolezni doseženvelik napredek, zato sladkornibolniki upamo, da bo kmaluprišel v uporabo inzulin brez »pikanja«.

Življenje je polno vsakdanjih obvezno-sti in nevšečnosti. Ko mi pade krvni slad-kor pod normalo, se telo utrudi in po-trebujem kar nekaj časa, da pridem vnormalni tok dneva. Odkar sem dobilainzulinsko črpalko, mi je lažje, ni toli-ko pikanja, inzulin dodajam po potrebi,lahko prekinem dovajanje inzulina. Mojaželja pa je, da bi bil aparat še manjši. Po-udariti pa moram, da ta način zdravlje-nja zahteva veliko znanja, potrpežljivo-sti in poznavanja samega sebe.

Kaj vam je bilo pri sladkorni bolezninajtežje?

Imela sem okvaro na očeh, diabetičnoretinopatijo, ki so mi jo pozdravila z zdra-vilom, saj so mi v oko dajali injekcije.Zdravljenje je bilo uspešno, saj se mi jevid izboljšal s 75 odstotkov na 100 odsto-tkov. Hvaležna sem vsem zdravnikom inmedicinskim sestram, ki mi omogočajozdravljenje na tako visoki strokovni ravni.

Kako so družina in sodelavci sprejeli vašodiagnozo? Kako so vam pomagali?

Vsi v družini smo morali sprejeti to bo-lezen, na delovnem mestu ni bilo lahko.Imela sem dobre sodelavce, ki so mi po-magali. Domači in okolica me poznajoin vedo, kako mi je treba pomagati. Se-veda pa skrbim, da ne pride pogosto »tahipa«. Večkrat mi kdo reče, da se mi bo-lezen ne pozna, da izgledam dobro. Na-smejem se, se zahvalim za prijaznost, sajto daje človeku moč in dobro voljo. Hčer-ka ima družino, dve deklici, ki mi vliva-ta moč in veselje.

Življenje s sladkorno boleznijo

Jožica Mikec je že deset let upokojena medicinska sestra.Zaposlena je bila na otroškem oddelku v Splošni bolnišnici Novomesto in kar 33 let in pol je delala kot ambulantna medicinskasestra v specialistični pediatrični ambulanti. Sladkorno bolezenima že 38 let.

OSREDNJI INTERVJU: Jožica Mikec, sladkorna bolnica

® Nina Štagar

Trenutno ste podpredsednica Društvadiabetikov Novo mesto. Kako dolgo ste žečlanica? Kaj vam pomeni druženje in delov društvu?

Podpredsednica Društva diabetikovNovo mesto sem že dalj časa, članica paže od začetka bolezni. Delujem kot stro-kovna delavka in skrbim za ostale zade-ve, ki so potrebne pri dobrem vodenjudruštva. Danes so društva v Slovenijidobro organizirana, saj prispeva članstvoveliko ugodnosti. Žalosti pa me, ker vdruštvu ni mladih sladkornih bolnikov.Ta bolezen je zelo v porastu, zato je po-trebno druženje, sodelovanje, vendardanes za to ni časa, škoda. Sodelujemoz zdravniki, medicinskimi sestrami, sajje zdravljenje pri nas na visoki ravni. Vpomoč so nam sponzorji, ki nam po-magajo, da lahko organiziramo srečanja.V društvu organiziramo strokovna pre-davanja, saj je veliko novosti, in vsakihštirinajst dni pohode, izlete in piknike,kjer se prijetno družimo, izmenjavamoizkušnje in se imamo »fajn«.

Imate mogoče kakšen nasvet za bolnike?Kaj se vam zdi najpomembneje prisladkorni bolezni?

Kot dolgoletna bolnica bi rada pouda-rila, da je treba imeti red in disciplino.Če človek ve kakšni so zapleti in okva-re pri neurejenem krvnem sladkorju daljčasa, sam poskrbi, da je tega čim manj.

Nasveti in lepa beseda so pri sladkor-ni bolezni dobrodošli. Dobra volja pamora biti v našem sladkem življenjustalnica.

Foto

: OSE

BNI

ARH

IVJ.

M.

Pomemben del te samopomoči je me-toda čuJEŠčnost, ki jo je Karin Kanc za-ščitila kot svojo blagovno znamko. »Toje moj prevod za mindful eating in s temsmo v moji ambulanti začeli že leta 2012.Tedaj smo pripravili tudi prvega od sim-pozijev Diabetes and Mind (DiaMind –www.diamind.si). Od takrat za zdrav-stvene delavce enkrat letno organizira-mo delavnice s področja sladkorne bo-lezni in psihe. Med drugim smo leta2014 pripravili delavnico čuJEŠčnosti zaprofesionalce, ena od tem je bila več letzapored pred leti tudi opolnomočenje vdiabetesu, katerega začetnika in veliki av-toriteti sta Bob Anderson in Martha Fun-nell. Oba sta bila večkrat tudi gosta nasimpoziju DiaMind in vsakokrat sta vo-dila izkustvene delavnice, ki so temelj tehsrečanj. Opolnomočenje pomeni, da člo-veka, ki je zbolel za sladkorno bolezni-jo, na vso moč spomniš za spremembo,ki jo sam v sebi že ima. Torej ne, dazdravnik nastopa kot kak bog in mu do-deli neko moč, temveč da se on sam znasoočati z vsem, kar mu prinaša bole-zen. Človek s sladkorno boleznijo, ki teuboga in naredi vse tako, kot mu rečeš,

ni nujno opolnomočen. Je pa opolnomo-čen tisti, ki o sladkorni ve dovolj, dasprejme svoje odločitve in je zanje tudiodgovoren. To pa ne pomeni, da smozdravstveni delavci vse prepustili nje-mu in ga na neki način zapustili, da osta-ne sam s sabo. Odličen primer za pona-zoritev tega je vprašanje: Ali naj grem nainzulin ali ne? Vedno znova moramočloveka s sladkorno boleznijo učiti, mudati možnost za izkustveno učenje, daposkusi, kako je, če si daš injekcijo, dadobi svoje izkušnje, da čim več ve, da sepotem lahko odloči. Vključimo tudi pro-stovoljce, ki se zdravijo v naši ordinaci-ji in so že bili na enaki poti. Povežemojih med seboj, nato pa se pokličejo ali sre-čajo in se konkretno pogovorijo o slad-korni bolezni. To so tako imenovani lai-čni svetovalci, mi jim rečemo trenerji, skaterimi v naši ambulanti delamo že odleta 2008. Predvsem pri prehodu na in-zulin se tovrstno izmenjevanje izkušenj,pri katerem iz prve roke izvedo, kako jeto, zelo obnese. Zdravniki moramo pred-vsem poteptati svoj ego, da nismo edi-ni zveličavni pri vodenju sladkorne bo-lezni. Seveda se spoznamo na stroko,

pred sabo pa imamo človeka, ki je ek-spert za svoje telo in zase. Upoštevati mo-ramo tisto, kar pove. Če denimo kotzdravnica nimam dobrega odnosa s temčlovekom, mu lahko samo površno sve-tujem in se pri tem konča. Če pa se po-govarjava, vsakokrat dodamo kamen-ček v mozaik njenega ali njegovega ži-vljenja in tako izvem, kako živi, kaj gaveseli, katere ovire morava skupaj pre-skočiti ... To je pravo opolnomočenje –da v pogovoru slišiš drugega človeka, dato nista dva monologa.«

Pogosto v javnem zdravstvu slišimo,da zdravniku primanjkuje časa za posa-meznega pacienta, na kar Karin Kancodvrne: »Tudi sama sem v javnem zdrav-stvu, vendar ne sprejemam argumentaminutaže, ker je pomembno, kako sčlovekom zastaviš. Po mojih izkušnjahje magično vprašanje takoj, ko stopi vordinacijo: Kaj vas v zvezi z vašo slad-korno zdajle najbolj skrbi? Potem z nje-govim odgovorom neposredno dobim ti-sto, kar je za tega človeka najbolj po-membno. Lahko se pol ure ali več po-govarjamo obrobne stvari, potem pa segospod ali gospa na vratih spomni bi-

Zdravnica Karin Kanc, internistka diabetologinja, doktorica znanosti in mednarodno certificirana integrativnapsihoterapevtka, ne verjame v diete, temveč v zdrav odnos do hrane. Temu načelu sledi tudi v svoji koncesijskiordinaciji sredi Ljubljane, ki se imenuje jazindiabetes (www.jazindiabetes.si). Prepričana je, da lahko vpremagovanju svoje sladkorne bolezni največ naredi vsak sam. Ima več kot dvajset let izkušenj z zdravljenjemdiabetesa. Pomemben del samopomoči je metoda čuJEŠčnost – Opolnomočen je tisti človek s sladkorno boleznijo,ki o njej ve dovolj, da sam sprejema odločitve in je zanje tudi odgovoren.

AKTUALNO: Srečanje z dr. Karin Kanc, internistko diabetologinjo


Z vsako novoizkušnjo gradimo svoje znanje o sladkorni bolezni® Tanja Keršmanc

Dr. Karin Kanc, dr. med., internistka diabetologinja,mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka

Foto

: OSE

BNI

ARH

IVK.

K.

stvenega. Pri ustreznem vodenju pogo-vorov s človekom, ki je zbolel za slad-korno boleznijo, meni osebno pomagadejstvo, da imam za seboj tudi osem letpsihoterapevtskega izobraževanja inokrog 400 ur osebne psihoterapije, karti tudi veliko da. Da se znaš postaviti vvlogo tistega, ki nekaj potrebuje. Če neveš veliko o psihi, boš srednje uspešen,pri diabetesu pa je to še zlasti pomem-bno. Imamo sicer odlična zdravila pro-ti diabetesu, a ta ne bodo nič pomaga-la, če ne sodeluje tudi psiha, če člove-ka ni zraven.«

Na simpozijih DiaMind se lotevajotudi tem, ki so za marsikoga tabu, deni-mo lanska tema Seks in diabetes, v ka-teri so se posvetili problemom ljudi ssladkorno boleznijo. Težav nimajo samomoški, pri katerih je pogosta erektilnadisfunkcija, temveč tudi ženske, medkaterimi je na prvem mestu suha nož-nica. Posledica je boleč spolni odnos,zaradi česar se ženska odnosom izogi-ba, zapira se vase in začarani krog jesklenjen.

Učimo se lahko od otrokTudi čuječnostno hranjenje oziroma

čuJEŠčnost, kot ga je krstila Karin Kanc,je bilo nekajkrat tema simpozijev Dia-Mind. Gre za to, da se posvetiš samo hra-ni, da se nepresojajoče zavedaš trenutka.Definicija čuječnosti je namreč: nepreso-jajoče zavedanje trenutka, to pomeni, daje lahko čuječnost tudi, če denimo po-gledaš svinčnik, ki ga držiš v roki, da seosredotočiš nanj, kakšen je, kakšne bar-ve je ... Takšnega početja nas učijo otro-ci, ki se jim zdi zanimiv vsak predmet.

Kako pa se lahko naučimo čuJEŠčnosti?

Samo z izkušnjo, na delavnici in potemponavljanjem doma. Denimo tako, da sivsak dan za to vzameš nekaj časa, lahkotudi samo 15 do 20 minut, vendar res do-sledno vsak dan. Da to vzameš kot nekovajo, ki jo redno izvajaš, kot nekakšensvoj ritual, morda pri enem obroku nadan. »V okviru čuJEŠčnosti raziskujemotudi neke vzorce, ki smo jih prinesli nasvet oziroma smo zrasli z njimi. Kot otrokimaš neko notranjo modrost, tako na pri-

mer danes nisi hotel jesti nečesa, kar jezelene barve, jutri nečesa drugega, poju-trišnjem spet ješ zeleno ... Mame pa so po-gosto panične, če otrok česa ne poje, češda bo shiral, da ne bo dobil dovolj vita-minov. A ena od študij je pokazala, da venem tednu otrok naravno poje vse, karpotrebuje, čeprav mogoče ne ravno tistidan, kot si je zamislila mama. To pome-ni, da otrok še zna prisluhniti sebi, ve, kajpotrebuje. S to sposobnostjo se rodimo,saj vendar znamo potegniti mleko iz ma-terinih prsi takoj, ko pridemo na svet,znamo povedati, kdaj smo lačni in kdajbi nehali jesti. Če otroka takrat silimo,da mora pojesti vse do konca, je zelo na-robe. Nadaljuje se s takšnimi stavki, kotje tisti znani: Hitro pojej, da boš zlata pti-čka in podobno ali pa, da gospod natakarne bo užaljen ... V preteklosti, ko so vsijedli iz iste sklede, je bilo to seveda vpra-šanje preživetja, saj bi takrat ostali lačni,če bi sanjarili. Danes je povsem drugače,a nekatere zadeve iz preteklosti so namostale. Določene navade pa so bile v pre-teklosti boljše kot današnje, na primerta, da so jedli manj mesa, bolj ali pa samo

za praznike, veliko so se gibali, niso se zavtomobili vozili do trgovin ... Takšno ži-vljenje je značilno za Japonce na Okina-vi. Čuječnost izhaja iz zen budizma, skaterim Japonci odraščajo. Imajo na pri-mer pravilo, naj se želodec napolni dodevetih desetin. In kako veš, kdaj je de-vet desetin? Toliko da nisi sit, kar je v na-sprotju z našo navado, da se radi najemotako, da se komaj premaknemo od mizedo najbližjega kavča. Pomembno je, da ješpočasi, uživaš v okusih in podrobnostih,čemur Japonci namenjajo izredno velikopozornosti. Jedo s palčkami, s katerimihrane ni mogoče na hitro metati vase vvečjih količinah. Ena od vaj čuJEŠčnostije zato tudi, da skušamo jesti s palčkamiali da na primer desničarji skušamo jestiz levo roko, zato da postanemo bolj ču-ječni pri hranjenju.«

Na vprašanje, zakaj je čuJEŠčnost šeposebej pomembna za ljudi s sladkornoboleznijo in kakšne so njene prednostiv boju z diabetesom, diabetologinja Kan-čeva odgovarja: »Pomembna je za vsa-kega človeka, za ljudi s sladkorno bolez-nijo pa še toliko bolj, ker so nenehno vnekem krču, imajo občutek krivde, če po-jedo nekaj, česar ne bi smeli. Nasplohimamo v Sloveniji veliko opraviti z ob-čutkom krivde, ki nam povzroča zelohude preglavice. ČuJEŠčnost v smislu ču-ječnosti naj bi pomenila to, da ne pre-sojaš samega sebe ves čas, češ, spet semgrozna, ker sem naredila to ali ono; daimaš sočutje do sebe, da si rečeš: danes

je bilo tako, a zakaj bi bilo tako vsakdan, če mi to ne koristi!? Ne koristi midenimo, da danes nisem poslušala svo-jega telesa, se nisem uglasila z njim, če-prav mi je že davno povedalo, da imamdovolj, pa sem šla še jest in potem se mije to poznalo še pri sladkorju v krvi.«

Sočutje do sebeKarin Kanc pravi: »Vsak dan je nov

dan, nov začetek, bodimo radovedni, kajnam bo prinesel, živimo vsak dan spro-ti. Kot otroci smo znali živeti v tistem tre-nutku, z leti pa ne znamo več in vse de-lamo na hitro, se bolj ukvarjamo z načr-ti za naprej, čeprav nikoli ne vemo, ko-liko kvalitetnih dni življenja imamo predsabo. Ljudje s sladkorno boleznijo mo-rajo sicer živeti z nekimi omejitvami,vendar je bolje, če jih ne jemljejo samokot neke grozne omejitve od zunaj, tem-več kot priložnost za raziskovanje. Rečešsi: Ah, danes sem pojedla toliko in toli-ko čokolade, potem to pokrila z insuli-nom, bilo je čudovito, nasitila sem vsesvoje lakote, usta, želodec, svojo dušo,toda vseeno je bilo v redu. Diabetes zdru-žuje v sebi zelo veliko kontroverznih za-dev, ki se lahko zgodijo človeku. Zato jeključno sočutje do sebe, da si pač priznaš,da je bolezen velikokrat močnejša odtebe. Takšen primer je denimo, ko se na-ješ za kosilo, a imaš kljub temu takoj zatem hipoglikemijo. To se lahko zgodi,če si odmeril preveč insulina. Jedel si, sitsi, zaradi nizkega sladkorja pa moraš

vseeno spet jesti. Pri tem je pomembnosočutje do sebe v smislu, da gre za za-konitosti sladkorne bolezni in mi zato pačne preostane nič drugega, kot da nekajpojem. Vendar bom skušal ugotoviti, kajje bil razlog: ali je v obroku kaj manjka-lo ali pa nisem upošteval, da sem bil vče-raj recimo na Triglavu in so moje miši-ce še neskončno lačne od prejšnjega na-pora, kar lahko vodi k hipoglikemiji šedan, dva ali tri pozneje. To vzamem v za-kup kot novo izkušnjo ter sočutno, pri-jateljsko in nežno do sebe gradim svojeznanje in izkušnje o sladkorni.«

Pomembno se je zavedati, da obstajaveč vrst lakote, razlaga Kančeva: »Na na-ših delavnicah, ki potekajo enkrat mese-čno in so odprte za vse ljudi s sladkornoboleznijo ali brez nje ter za svojce in pri-jatelje, treniramo, da ločimo, za katero la-koto gre v resnici pri njih. Če bi na pri-mer človek planil po neki hrani, je čas,da se malo ustavi in začuti, ali jo res po-trebuje, in če je res lačen, čeprav je rav-nokar jedel, je to morda lakota kakšnedruge vrste, kot na primer ta, da mordav tistem trenutku pogrešaš partnerja alipartnerko, ki je na službeni poti. Ali je te-daj res čas, da se izprazni cela škatla sla-doleda, ali je bolje poklicati partnerkoali partnerja, poklepetati in si nato pripra-viti bolj primerno večerjo? Spodbujamotudi to, da ni problem, če bi radi zaužilinekaj sladkega, vendar naj si privoščijokakovostne izdelke in v čuJEŠčnem tem-pu. ČuJEŠčnost ne obljublja hujšanja,vendar pa redna vadba prinese zadovolj-stvo s seboj ob polni prisotnosti pri hra-ni, ki jo uživamo – in prav to dolgoročnonemalokrat privede do stranskega učin-ka – hujšanja!« Na delavnice, ki jih pri-pravljajo v ambulanti jazindiabetes, va-bijo vse, ki bi radi raziskali svoj odnos dohrane in razvili veščino čuJEŠčnosti, kiprivede do pomembnih pozitivnih premi-kov v prehranjevanju in počutju nasploh.Delavnice so namenjene prav vsem intudi ljudem s sladkorno boleznijo.

Karin Kanc v svoji ambulanti pogostosliši: »Če ne bi imel sladkorne, sploh nebi vedel, kdaj pretiravam pri stresu aličem drugem, ker imam takrat visok slad-kor. Tako pa imam skoraj notranjega an-gela varuha, notranji kompas, ki me vodipo dobrih poteh.« Vrednosti sladkorja vkrvi zagotovo dajejo neko dodatno orien-tacijo, kje smo. »Kdor zna to izkoristiti vsvoje dobro, je že zmagovalec,« dodajaKančeva.

Nega stopal poleti

Celo leto čakamo na poletje, ki ga v mislih povezujemo z dopustom in sproščenimi prostimi dnevi. Temperature sovisoke, še posebej v mestih. Seveda se ozračje pozna tudi na naši koži. Hitreje se izsuši, okončine, na primer noge,lahko postanejo težke in utrujene. Naše telo potrebuje veliko nege in vlage, tako od znotraj kot od zunaj.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in stopala

® EUBOS kozmetika

Bolniki s sladkorno boleznijo poletiše več pozornosti namenijo svojim sto-palom. Bolj kot je napredovala bolezen,manj občutljiva na zunanje dražljaje solahko stopala. Prav zato morajo biti šeposebej pozorni na vsako poškodbo,redno si morajo pregledovati noge in jihseveda tudi negovati. Priporačjo se jimkreme, ki bodo noge negovale, jih iz-datno vlažile in lajšale občutek teže inutrujenosti.

Kako negujemo stopala?Diabetična koža je pogosto zelo suha

po celem telesu, tudi na stopalih. Zatose za stopala priporoča redna nega s pri-lagojenimi sestavinami, ki koži pomaga-jo obnavljati naravni zaščitni plašč. Kre-

me za noge nanašajte zjutraj in/ali zve-čer po umivanju v mlačni vodi in z bla-gim milom.

Na kaj bodite pozorni pri negovalnih kremah

Kreme, ki jih izbirate, naj bodo prila-gojene potrebam diabetične kože. Kadarimate občutek, da so vaše noge težke inutrujene, suhe in občutljive, uporabi-te kreme, ki na utrujene noge in stopa-la delujejo poživljajoče s pomočjo narav-nih rastlinskih izvlečkov in sestavin, kivračajo koži vlago in jih negujejo. Kre-me naj vsebujejo negovalne učinkovi-ne, kot so mandljevo in olivno olje ter ka-ritejevo maslo. Rastlinski izvlečki zlaterozge, bodeče lobodike in limone delu-

jejo blagodejno ter poživljajo utrujenastopala in noge.

Če imate po stopalih zelo suho, raz-pokano kožo in otiščance, noge neguj-te s kremo, ki vlaži in mehča trdo kožostopal. Take kreme običajno vsebujejoveliko koži prijaznega naravnega vlažil-nega faktorja urea. Urei so običajno do-dane še negovalne sestavine, kot je npr.olje makadamije, ki delajo kožo gladkoin prožno.

Kadar so noge poškodovane in rane od-prte, poiščite zdravnika in se o zdravlje-nju posvetujte z njim. Namenite svojimnogam nekaj minut dnevno, pregledujtejih in jih dobro negujte. Vrnile vam bodoz lahkotnim korakom.

Kronična napredujoča okvara kosti in sklepov

Čeprav je Charcotova (kar se izgovori [šarkójeva]) artropatija, na srečo redek zaplet dolgotrajne sladkornebolezni, znana in opisana že sto let, vzrok in začetki te bolezni ostajajo nepojasnjeni. Trenutno prevladuje stališče,da je vzrok za nastanek akutne bolezni čezmerno izražen vnetni odgovor na poškodbo. Povezana je zobčutljivostjo, s tem, da bolnik slabo čuti. »Zato je tudi zelo težko pravočasno odkriti in zdraviti bolnika, ki ima tobolezen. Znaki, ki bi jih morala zdravnik in bolnik pravočasno prepoznati, pa so v akutni fazi rdeče, vroče in oteklostopalo,« je na konferenci Food & Foot o razumevanju te bolezni povedala specialistka ortopedske kirurgije dr.Karin Schara. Če bolezen v akutni fazi ni pravočasno prepoznana in zdravljena, preide v kronično fazo, za kateroje značilna deformacija stopala.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Charcotova artropatija – redek, a hud zaplet diabetičnega stopala


® Lucija Petavs, novinarka Medicine danes

Kaj je Charcotova artropatija?Charcotova sklepna bolezen ali artropatija (CNA) je kroni-

čna napredujoča okvara kosti in sklepov, za katero je značil-no boleče ali neboleče propadanje kostnine in sklepov vokončinah pri bolnikih z okvarjeno zaščitno občutljivostjo.Prvi jo je leta 1868 opisal francoski nevrolog Jean MartinCharcot pri skupini bolnikov v poznem stadiju okužbe s si-filisom – dorzalni tabes. Danes je pojavnost največja pri bol-nikih z dolgoletno sladkorno boleznijo. Večina bolnikov je sta-rih od 50 do 60 let, vsaj 10 let se zdravijo zaradi sladkornebolezni in imajo izražen pozni zaplet – periferno nevropati-jo, ki smo jo v tem prispevku že opisali.

Osnovni mehanizem nastanka vse do danes ostaja predmetrazprav. Nastale so različne teorije, na žalost pa še vedno nevemo, ali je nastala motnja kot na primer povečan krvni pre-tok v določenem delu stopala vzrok ali posledica bolezni. Vsekaže na to, da sočasno deluje več vzrokov in verjetno pri ve-čini bolnikov ravno poškodba sproži začetek bolezni.

Rdeče, vroče, oteklo stopaloTo so značilni znaki Charcotove artropatije: bolezen se za-

čne z oteklino stopala in/ali gležnja. Oteklo je eno stopalo aligleženj, vsak od njiju je tudi topel in rahlo pordel. Bolečinev večini primerov ni, le v redkih primerih pa je v ospredju.Bolnik se poškodbe največkrat ne spomni. V zgodnji, aktivnifazi je ta del noge, stopalo ali gleženj, topel, otekel, pordel inobčutljiv na pritisk. V globini skeleta se dogajajo spremem-be. Načet je sklepni hrustanec, kost se resorbira in struktur-

no spremeni (osteoliza,osteopenija), se fragmen-tira ali zlomi. Vpletenisklepi so delno ali popol-noma izpahnjeni, razpad-li deli kosti spreminjajoobliko stopala. V vmesni,še vedno aktivni fazi sezačne celjenje in preraš-čanje uničene kostnine inhrustanca, ki se zaključi skronično obliko. Tedaj sto-

palo ali gleženj nista več otekla in topla, temveč bolj ali manjizrazito deformirana.

Zdravljenje Charcotove sklepne bolezniZ zdravljenjem želimo čim prej umiriti aktivno obliko bo-

lezni in na ta način preprečiti nastanek deformacij in v ne-katerih primerih olajšati bolečino. Vse to dosežemo z imobi-lizacijo. Tokrat bolniku predpišemo tudi bergle. Obremeni-tev stopala načeloma ni dovoljena. Umirjanje znakov Char-cotove sklepne bolezni spremljamo na rednih pregledih, prikaterih ocenjujemo kožno temperaturo, oteklino, rdečino inobčutljivost ali bolečino. Osnovni cilj zdravljenja kronične,pozne oblike je zmanjšanje nepravilnih, povišanih stopalnihpritiskov. Večinoma ne gre brez kirurškega posega. Ohranitiskušamo neokrnjeno kožo na podplatu in preprečiti nasta-nek odprte rane, razjede, obenem pa zagotoviti stabilno sto-palo, gleženj in korak.

Pri sladkornih bolnikih lahko vnetje poteka prikrito, brezporasta vnetnih parametrov. Zato moramo biti posebej pozor-ni in spremljati klinično sliko: pordela, topla stopalna razje-da, kjer dno sega do kosti, je resno stanje, čeprav bolniknima povišanih levkocitov in so vrednosti CRP v mejah nor-male. Celo globoko vnetje mehkih tkiv (flegmona) lahko prisladkornem bolniku poteka brez sistemskih znakov okužbe!

Obravnava diabetične noge je timska nalogaMedicinska sestra in zdravnik v ambulanti za diabetike ali

v družinski ambulanti opravita presejanje ogroženosti diabe-tičnega stopala in predstavljata osnovni, osrednji tim, ki bobolnika usmerjal pri nadaljnji oskrbi. Ko prepoznata in potr-dita problem, bolnika napotita k ustreznemu specialistu: is-hemično stopalo spada k angiologu ali žilnemu kirurgu; čeje stopalo vneto in potrebuje kirurško obravnavo, bo bolni-ka oskrbel kirurg za kirurške infekcije, nevropatsko stopalospada k nevrologu, boleče pa morda še v protibolečinsko am-bulanto. Nevropatsko rano ali Charcotovo bolezen bomo z raz-bremenitvijo zdravili v ortopedski ambulanti za diabetičnostopalo in ortoped bo odločil tudi o morebitnih korektivnihoperacijah deformiranih stopal. Obravnava je timska in vsi čle-ni te verige so enako pomembni. Na prvem mestu je vseka-kor bolnik sam in njegovi svojci, vsi pa morajo biti o bolezniin njenih nevarnostih dobro poučeni. S prepoznavanjem ters pravilno in zgodnjo oskrbo stopalne razjede lahko skupajpreprečimo amputacije.

Aktivna oblika Charcotovesklepne bolezni: oteklo,toplo, pordelo desno stopalo

»Faza nič«»Obstaja ‚faza nič‘, v kateri je stopalo

le nakazano pordelo in toplo, boli pane. Bolnike bi bilo idealno poiskati v tejfazi,« je povedala dr. Karin Schara. Bol-niki lahko po njenih besedah zase veli-ko naredijo, če vsak dan opazujejo sto-pala, predvsem pa naj bodo pozorni naasimetričnost na eni strani stopala. Natopa seveda pravočasno pridejo k zdrav-niku diabetologu, ki se ukvarja s stopa-lom. Diabetolog pa mora biti tudi ravnoprav sumničav, da pri bolniku, ki nečuti, prepozna Charcotovo artropatijo, ganapoti v ambulanto, praviloma ortoped-sko, za prvo in začetno zdravljenje zrazbremenitvijo.

Pozni zapletČetrtina sladkornih bolnikov ima po-

zni zaplet (diabetično stopalo), med nji-

mi je približno tretjina tistih s Charco-tovo artropatijo. To je približno 15 od-stotkov zapletov na stopalu. Težava je,da zaplet poteka kot številna druga sta-nja. Tako se večkrat zamenja za globo-ko vensko trombozo, limfedem, Charco-tovo artropatijo včasih tudi za zlom (karseveda tudi je) in druga stanja. »Tudipreiskave so ‚neme‘, saj rentgenska sli-ka v prvih treh tednih denimo ne poka-že ničesar, zato se čaka, da se bolezenrazvije. To je škoda, saj bolnik v temčasu hodi in si s tem dela še večjo ško-do,« je povedala dr. Scharova.

Kronična napredujoča okvara kosti in sklepov

»Obstaja ‚faza nič‘, v kateri je stopalo lenakazano pordelo in toplo, boli pa ne.

Bolnike bi bilo idealno poiskati v tej fazi,«pravi dr. Karin Schara, specialistka

ortopedske kirurgije.Fo

to: O

SEBN

IA

RHIV

K. S

.

Ni naključje, da je krvna slika prvapreiskava, na katero nas bo poslal zdrav-nik v primeru, da bo posumil, da je z na-šim telesom nekaj narobe. Prof. dr. SamoZver, hematolog v ljubljanskem Univer-zitetnem kliničnem centru, pravi, dakrvna slika največ pove o človeku in dajo prav zato imenujejo kraljica vseh pre-iskav. »Pri osnovni preiskavi pogleda-mo, kolikšno je število eritrocitov, levko-citov in trombocitov ter katere druge ce-lice so še v krvi. Krvno sliko naredi av-tomatični analizator krvnih celic. Na Uni-verzitetnem kliničnem centru (UKC) Lju-bljana, denimo, naredimo še razmaz pe-riferne krvi, pri katerem laborant ‚z oče-som‘ pregleda še 500 celic in naredi takoimenovano diferencialno sliko. Pogleda,kakšne celice plavajo po krvi, in oceni nji-hove nepravilnosti. Krvne celice so lah-ko poškodovane na značilen način, karnam lahko pove, kakšno bolezen imabolnik. S celotno preiskavo krvi torej do-bite cel kup pomembnih informacij očloveku.«

Seveda pa je predpogoj, da krvno sli-ko znamo prebrati. Povprečni bolnik joseveda težko razume, saj strokovnjakiugotavljajo, da je velikokrat ne znajo ra-zložiti niti splošni zdravniki. Zato sopred kratkim izdali priročnik, ki jim bopomagal lažje prepoznati, kaj se z njiho-vimi pacienti pravzaprav dogaja, da jihbodo lahko pravočasno napotili k specia-listom. Strošek preiskave je zanemarljivv primerjavi s tem, koliko informacij ses preiskavo lahko pridobi in ugotovi, kajse z bolnikom dogaja. Zato je pravilno tol-mačenje oziroma branje krvne slike klju-čnega pomena. Gre za nekakšen hema-tološki EKG.

Vzorci krvi, ki jih oddamo v laborato-rij, nam povedo, kaj smo podedovali,kako živimo, kaj jemo in katere spre-membe se dogajajo v našem telesu. Po-leg tega nam pokažejo, če se v telesu ka-žejo kakšna vnetja, neravnovesja, po-manjkanje ali presežek določene snovi.

Slabokrvnost –pogosta težava

Osnovna kompletnakrvna slika ali hemo-gram pokaže vsebnostposameznih krvnihcelic in hemoglobina vkrvi. Večinoma sospremembe vrednostikrvne slike nepo-membne, največkratprehodne narave, naprimer reaktivna vne-tja ob okužbah, lahkopa so odraz kroničnebolezni, še redkeje ra-kavega obolenja.

V krvi najdemo ra-zlične vrste krvnih ce-lic – eritrocite (rdeče krvničke, ki prena-šajo kisik), levkocite (bele krvničke, ki sopomemben del imunskega sistema) inkrvne ploščice (trombocite, ki sodelujejopri strjevanju krvi). Vsaka vrsta krvnihcelic opravlja pomembno funkcijo in spre-membe v njihovem številu vodijo v bole-zenska stanja. Kadar so bolniki vrtoglavi,utrujeni, kadar jim srce razbija in bije hi-treje ter so bledi, moramo pomisliti na sla-bokrvnost. Najpogosteje tako na hitro na-stala anemija nastane zaradi akutne krva-vitve ob notranjih krvavitvah (npr. v pre-bavila zaradi razjede želodca oz. dvanajst-nika) ali ob hudih poškodbah.

Kljub znanju, izkušnjam in vrhunskitehnologiji komunikacija med specialistiv laboratorijih in družinskimi zdravnikipeša. Pri sporočanju rezultatov namreč tistrokovnjaki pogosto naletijo na gluha uše-sa, opozarja specialistka biokemije s Spe-cializiranega hematološkega laboratorijaInterne klinike UKC Ljubljana Helena Pod-gornik. »V laboratoriju ugotovijo, da jetreba narediti dodatno krvno sliko, zdrav-nik pa je ne naroči oziroma se razburja, kojo želi laboratorij narediti. Seveda velikotega izhaja iz varčevanja, vendar pa nas

stroka uči: če imamo pred seboj krvno sli-ko, ki zahteva dodatne raziskave, smo jihdolžni narediti.« Seveda se zgodijo tudinepotrebne napotitve.

Kristina Modic, izvršna direktorica Slo-venskega združenja bolnikov z limfomomin levkemijo, pravi, da se na njihovo zdru-ženje pogosto obračajo ljudje, ki so dobi-li izvid krvne slike, a jim ga zdravnik ni do-bro pojasnil, zato prosijo združenje, dajim ga razloži. Pri tem za pomoč zaprosi-jo hematologe. »Kar nekajkrat se je že zgo-dilo, da krvna slika ni bila tako nedolžna,kot je domneval družinski zdravnik,« je onujnosti takšnega priročnika, ki bo zdrav-nikom pomagal pri branju krvne slike,spregovorila Modičeva, ki še kako dobropozna primere bolnikov, ki so zaradikrvnih napak pristali na bolniški postelji.Mednje spada tudi sama, saj se je pred letiborila z limfomom in ga uspešno prema-gala, zdaj pa preko združenja bolnikovL&L pomaga tudi drugim bolnikom, ki sesoočajo s podobnimi težavami.

Program celostnerehabilitacije

Prav pred kratkim so tako predstavilipilotni program celostne rehabilitacije

Kraljica preiskav

Kri je neločljivo povezana z vsem dogajanjem v telesu, zato se v njej kaže večina bolezenskih znakov. Odraselčlovek ima 5 do 6 litrov krvi, pretaka se po našem telesu po venah in arterijah, in če bi spojili vse žile v telesu v eno, bi bila ta žila dolga kar približno 10 tisoč kilometrov. Že prav majhen vzorec krvi pa lahko razkrije, kaj se v našem telesu dogaja. Zato so seveda krvne preiskave še kako pomembne, saj razkrijejo naše telesno stanje.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Krvna slika in njen pomen


® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Prof. dr. Samo Zver, hematolog (spredaj levo) in doc. dr. IrenaPreložnik Zupan, hematologinja z Univerzitetnega kliničnega

centra Ljubljana (druga z desne zadaj), s sodelujočimi na predstavitvi projekta #nazajvživljenje.

Foto

: ARH

IVD

RUŠT

VAL&

L

za bolnike s krvnimi raki. Bolniki, kivstopijo v program, se srečujejo s hu-dimi telesnimi omejitvami, ki so posle-dica agresivnih kemoterapij, presadi-tev krvotvornih matičnih celic in pod-obnih terapij, ki popolnoma izčrpajotelo. Oslabljene so tudi mišice in ko-sti; mišična masa je zato ključna. Bol-niki skozi program spoznavajo, kakoje z ustrezno prehrano in fizično aktiv-nostjo ter vitalnim psihičnim stanjemmožno vse to tudi zagotoviti in se vrni-ti nazaj v življenje. Posebej pomembnovlogo ima tudi druženje bolnikov vskupinah, v katerih si lahko delijo iz-kušnje, izražajo podporo in gradijopričakovanja. To kot posebno pred-nost zaznavajo vsi vpleteni izvajalci,od psihologinje, klinične dietetičarke,fizioterapevtke in kineziologa do ko-ordinatorke programa. »Program je šezelo mlad, z njim pravzaprav orjemoledino in skozi njega se bomo tudi šenaučili, kako v prihodnosti še bolj ce-lostno obravnavati bolnika,« je dejaladoc. dr. Irena Preložnik Zupan, he-matologinja in strokovna vodja pro-grama, ki kot prednost programa vidipredvsem to, da se bolniki opolnomo-čijo, aktivno vplivajo na boljši uspehzdravljenja in hitrejše okrevanje ter senaučijo, kako v prihodnje zdravo in ka-kovostno živeti, kako naj se vrnejo na-zaj v življenje, s katerimi praksami,da bo njihovo življenje kakovostno.

Ministrstvo za zdravje jim je del de-narja za pilotni projekt že dodelilo,vendar pa jim do uspešne realizacijetega pilotnega projekta, ki bo aktivnopotekal dve leti (v tem času ga boopravilo 120 posameznikov), še manj-kajo sredstva. Zato se v ZdruženjuL&L obračajo na splošno javnost s po-budo in prošnjo, da z donacijo pripo-morejo k uspešni realizaciji progra-ma. Donacijo lahko oddate na pre-prost način tako, da pošljete besedoZDRAV5 na 1919 in s tem donirate 5evrov za izvedbo programa. Lahko pasredstva donirate tudi preko transak-cijskega računa društva. »Čeprav se naprvi pogled morda zdi, da je programnamenjen le ozki skupini bolnikov skrvnimi raki, nikakor ni tako. Rezul-tati uspešnosti in izkušnje, ki jih bomov dveh letih pridobili, so izredno ko-ristni tudi za vsa druga področja bol-nikov z raki in tudi širše,« pravi Kri-stina Modic.


Po zadnjih dokazih imajo ljudje, katerihsistolični krvni tlak znaša med 130 in 139,podvojeno tveganje za srčno kap, možgan-sko kap, srčno popuščanje in okvaro led-vic v primerjavi s posamezniki z nižjimkrvnim tlakom. Posodobitev smernic najbi najbolj vplivala na mlajšo odraslo popu-lacijo: pričakujejo, da se bo zaradi zniža-nega diagnostičnega praga pri moških,mlajših od 45 let, hipertenzija potrojila, priženskah, mlajših od 45 let, pa podvojila.

Doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka

Na kongresu so predstavili tudi rezulta-te 13-letne analize elektronskih zdravstve-nih kartotek (CALIBER) 169.082 bolni-kov. Pokazali so, da je pri bolnikih s hiper-tenzijo za preprečevanje srčno-žilnih bo-lezni zelo pomembno, koliko časa dose-gajo oziroma ohranjajo ciljne vrednostikrvnega tlaka. Skupno so za potrebe ana-lize naredili 1,6 milijona meritev krvnegatlaka. V primerjavi z bolniki, ki so ciljnevrednosti krvnega tlaka dosegali od 3 do5,9 meseca, so bolniki, ki so ciljne vred-nosti dosegali od 6 do 8,9 meseca, imeliza 27 odstotkov nižje tveganje za zasledo-vani izid, sestavljen iz srčno-žilne smrti insrčne ali možganske kapi. Bolniki, ki sociljne vrednosti dosegali od 9 do 11,9 me-seca, pa so imeli za 30 odstotkov nižjetveganje. Le 0,6 odstotka bolnikov je cilj-ne vrednosti dosegalo več kot 11 mesecev.Sodeč po rezultatih, raziskovalci sklepa-jo, da bi lahko v 1823 primerih na sto ti-soč na novo diagnosticiranih hipertenzijpreprečili srčno-žilne bolezni in smrt, čebi bolniki dosegali ciljne vrednosti krvne-ga tlaka vsaj tri mesece.

Goltanje hrane in obseg pasuLjudje, ki jedo počasi in hrano dobro pre-

žvečijo, bodo manj verjetno postali prede-beli, razvili metabolni sindrom, srčne bo-lezni, sladkorno bolezen in celo doživeli mo-žgansko kap, so pokazali rezultati prelimi-narne raziskave. Povprečna starost vključe-nih – 642 moških in 441 žensk – je bila 51,2leta. Glede na hitrost prehranjevanja so jih

vključili v tri skupine: počasni, normalni inhitri jedci. Po petih letih je metabolni sin-drom razvilo 11,6 odstotka hitrih jedcev,6,5 odstotka normalnih in 2,3 odstotka po-časnih. Hitro prehranjevanje je bilo pove-zano z višjim povečanjem teže, višjimi vred-nostmi krvnega sladkorja in večjim obse-gom pasu – visceralno debelostjo.

Mladi sladkorni bolniki innenadna srčna smrt

Otroci in mladi odrasli z diabetesom(do 49. leta starosti) imajo sedemkrat vi-šje tveganje, da bodo umrli zaradi ne-nadne srčne smrti, in osemkrat višje tve-ganje, da bodo umrli zaradi katere kolisrčne bolezni, v primerjavi s populacijoiste starosti, a brez sladkorne bolezni. Toje pokazala preliminarna raziskava, opra-vljena na Danskem, katere rezultate sopredstavili na kongresu. Nenadna srčnasmrt je definirana kot nenadna in nepriča-kovana smrt, ki nastopi hitro po pojavusimptomov in je pogosto posledica nepra-vilnega delovanja električne srčne aktiv-nosti. Čeprav se je uravnavanje sladkornebolezni tipa 1 in 2 izboljšalo, so bolniki, šeposebej mlajši, še vedno izpostavljeni viš-jemu tveganju za smrt, je dejal vodja razi-skave Jesper Svane iz univerzitetne bol-nišnice v Københavnu. Ker na Danskemprevladuje belopolto prebivalstvo, ni pre-pričan, ali se lahko rezultati raziskave po-splošujejo, saj je glede na raziskave, opra-vljene v preteklosti, nenadna srčna smrt po-vezana tudi z etničnostjo.

Kava znižuje tveganje za srčnopopuščanje in možgansko kap?

Pitje kave je morda povezano z nižjimtveganjem za razvoj srčnega popuščanja aliza možgansko kap, je pokazala še ena pre-liminarna raziskava. Kot kažejo podatki, jepitje kave povezano s 7 odstotkov nižjimtveganjem za razvoj srčnega popuščanja in8 odstotkov nižjim tveganjem za možgan-sko kap. Tip raziskave je sicer pokazal ob-servacijsko povezavo in ni dokazoval vzro-ka in učinka, so poudarili raziskovalci.

O krvnem tlaku, goltanju hrane, kavi in ...

Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za srce (AHA, American HeartAssociation) so bile med drugim predstavljene nove smernice za obravnavohipertenzije, v katerih so znižali diagnostični prag za hipertenzijo prve stopnjes 140/90 na 130/80 mmol/L. V nadaljevanju predstavljamo še nekaj novosti.

AKTUALNO: Novosti z letošnjega kongresa Ameriškega združenja za srce

® Noemi Kandus, novinarka Medicine danes


Kot je na zelo informativni in uporab-ni spletni strani od zavoda Nutris pojas-nila Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ.tehnologije, so emulgatorji snovi, kiomogočajo nastanek ali ohranjanje ho-mogene mešanice dveh ali več medse-bojno nezdružljivih faz, kot sta npr. oljein voda v živilu. Drugače povedano,emulgatorji npr. v mešanici olja in vodeomogočajo, da je olje v obliki drobnihkapljic razpršeno v vodi. Tako nastaneemulzija. Brez emulgatorja bi olje pripla-valo na vrh, voda pa bi ostala spodaj, sajse olje in voda ne mešata med seboj.

Zgodovina uporabeemulgatorjev

Stari Grki so kot emulgator v kozme-tiki uporabljali čebelji vosek, jajčni ru-menjak pa je bil v 19. stoletju eden prvihemulgatorjev, ki se je uporabljal v živil-ski industriji. Ker lecitin iz jajčnega ru-menjaka ni tako stabilen, so proizvajal-ci okoli leta 1920 začeli uporabljati leci-tin, pridobljen iz soje. V tridesetih letihprejšnjega stoletja so predstavili noveemulgatorje – derivate maščobnih ki-slin, mono- in digliceride maščobnih ki-slin. In zanimivo – njihova uporaba je bilaže leta 1936 patentirana za uporabo v sla-doledih.

Kje so v naravi že prisotni?Naravni emulgatorji pa so encimi in

fosfolipidi. Mleko je dober primer na-ravnega emulgatorja, saj je glede na ke-mično sestavo mleko mešanica mašč-obnih kapljic, razpršenih v vodi. Jajčnirumenjak (tudi če je jajce eko) naravnovsebuje lecitin, ki je emulgator in gakot takega uporabljajo tudi kot aditiv.Lep primer delovanja emulgatorja leci-tina v jajcu je nastanek majoneze. Ma-joneza nastane tako, da stepamo jajčnirumenjak in olje. Emulgator lecitin izjajčnega rumenjaka omogoča krema-sto strukturo majoneze in brez njegamajoneza nikdar ne bi imela takšne se-

stave. Emulgator lecitin naravno vse-buje tudi soja.

Razširjenost emulgatorjevTako je v Evropi dovoljeno živilom do-

dajati kar 75 različnih emulgatorjev, medkaterimi je največ gliceridov in fosfatov,guar gumiji, karagenani, alginati, lecitinin različne vrste škroba. Torej – obstaja karnekaj različnih snovi, ki se uporabljajo kotemulgatorji, vsi pa se dodajajo v majhnihkoličinah kot aditivi. Na označbi živilamorajo biti označeni kot emulgatorji, zra-ven pa mora biti navedeno tudi njihovoime. Emulgatorji so npr. lecitin, mono- indigliceridi maščobnih kislin (te skupineso najpogosteje uporabljene), polisorba-ti, estri mlečne kisline in nekateri drugi,ki niso v rabi tako široko.

Emulgatorji se uporabljajo v števil-nih živilskih izdelkih, povsod pa ima-jo funkcijo izboljšanja in/ali ohranjanjaprimerne strukture. Nekatera živila,kjer najdemo emulgatorje, se sicer daproizvesti tudi brez njih, vendar se zuporabo emulgatorjev bistveno izbolj-šajo lastnosti živila, zato je takšno tudi

privlačnejše za potrošnika. Poglejmo,kakšno vlogo imajo emulgatorji v razli-čnih izdelkih:• kruh: podaljšajo svežino, izboljšajo

teksturo in volumen• čokolada: izboljšajo konsistenco, olaj-

šajo vlivanje tekoče čokolade v kalu-pe

• sladoled: izboljšajo teksturo (bolj ne-žna, žametna) in izboljšajo stabilnost,imajo tudi vpliv na to, kako hitro se sla-doled stopi

• margarine: omogočajo stabilnoststrukture oz. drobno razpršenih ka-pljic vode v maščobi

• predelano meso (klobase): omogoča-jo stabilnost teksture, da se posame-zne komponente (meso, voda, maščo-ba) ne ločijo.Pomembno pri tem je, da se emulga-

torji kot aditivi dodajajo predelanim iz-delkom, te pa je seveda treba uživatizmerno ne le zaradi aditivov, ampaktudi zato, ker nam sveže pripravljenahrana daje več za telo koristnih snovi.Nekateri se trudijo izogibati vsem adi-tivom, kar od današnjega človeka zah-teva veliko samokontrole, pa tudi neko-liko več dela. Zaposleni danes namrečpogosto čez teden sploh ne kuhajo več,ampak gredo na kosila ali poiščejo vtrgovinah že predelane izdelke, v njih paseveda kar mrgoli emulgatorjev in adi-tivov. A če delate za svoje zdravje dol-goročno, boste količino aditivov sevedaomejili. V naravi prisotnih emulgator-jev se seveda ne morete izogniti, lahkopa preskočite končne izdelke, kot so pe-kovsko pecivo, sladkarije, piškoti, nare-jena kosila v obliki lazanje …, razen česeveda na etiketi posebej ne piše, da nevsebuje dodanih aditivov. Zdi se, da greproizvodnja čedalje bolj v to smer.

Ocena tveganj povezanih z aditivi v živilih

Metka Filipič in Barbara Jeršek sta naBitenčevih živilskih dnevih lani pred-

E-ji ali emulgatorji niso že vnaprej slabi

To je danes namreč splošna prva misel. Emulgatorje in aditive najdemo danes že skoraj povsod, in čeprav jihvidevamo na deklaracijah, se še vedno sprašujemo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži.In če ne veste natančno, o čem je govor, ne sklepajte prehitro in ne mečite vseh emulgatorjev v isti koš. Nenajdemo jih samo v kemičnih pripravkih in farmaciji, ampak tudi v naravi.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Kaj se skriva za velikim E?

® Monika Kubelj

Emulgatorji ali aditiviPoleg emulgatorjev pa poznamo tudiostale aditive, ki prav tako nosijo na de-klaracijah živil in drugih proizvodovoznako E. Med te aditive poleg emulga-torjev spadajo še:

– barvila: po navadi so dodana zato,da naredijo določen izdelek bolj bar-vno privlačen

– konzervansi: podaljšujejo rok uporab-nosti živil

– antioksidanti: preprečujejo žarkostmaščobe

– ojačevalci okusa: vplivajo na izrazi-tost okusa živil

– sladila: uporabljajo se namesto slad-korja, ker zmanjšujejo energijsko vred-nost živil


stavila strokovni članek na temo ocenetveganj, povezanih z aditivi. Tisto, karje za bralce Sladkorne bolezni gotovo naj-bolj pomembno in zanimivo, so sladila.

Sladila so aditivi v živilih, ki se upo-rabljajo kot nekalorični ali nizkokalori-čni nadomestek namiznega sladkorja zasladkanje živil in kot namizna sladila.Uporaba sladil naj bi pripomogla kzmanjševanju uživanja sladkorja. Ne-davno so strokovnjaki Evropske agenci-je za varnost hrane (EFSA) ocenili ute-meljenost trditev o povezavah uporabesladil in koristnih zdravstvenih učinkih.Zaključili so, da rezultati znanstvenih ra-ziskav potrjujejo trditve, da zaužitje sla-dil in nadomestkov sladkorja namestosladkorja neposredno po zaužitju pri-vede do manjšega zvišanja ravni krvne-ga sladkorja in ohranja mineralizacijozob s tem, da preprečuje njihovo demi-neralizacijo. Vendar pa strokovnjakiEFSA niso potrdili trditev, da zamenja-va sladkorja s sladili vzdržuje normalneravni krvnega sladkorja ali vpliva navzdrževanje normalne telesne teže.

Nekateri sladila delijo v dve skupini:sladila, ki imajo podobno sladilno močkot saharoza (namizni sladkor), in inten-zivna sladila. V prvo skupino spadajomanitol (E421), sorbitol (E420), eritritol(E968), izomalt (E953), ksilitol (E967),laktitol (E966), maltitol (E965), v drugopa acesulfam K (E950), advantam(E969), aspartam (E951), ciklamati(E952), neohesperidin DC (E959), neo-tam (E961), saharini (E954), steviolniglikozidi (E960), sukraloza (E955), tau-matin (E957).

Osredotočila sta se tudi na stevijo (Ste-via rebaudiana) iz družine Chrysanthe-mum, ki je divja rastlina oz. majhengrm, ki raste v delih Paragvaja in Brazi-lije. Znano je, da so domorodci to rast-lino, ki so jo imenovali ca-he-he (»slad-ka zel«), uporabljali za sladkanje čajevin pijač že v 16. stoletju. V 19. stoletjuse je stevija kot sladilo začela uveljavlja-ti tudi drugod po svetu, najbolj na Japon-skem, v celotni Južni Ameriki, Braziliji,Južni Koreji, na Kitajskem in v predelupacifiškega pasu, danes pa čedalje boljtudi v Evropi, Avstraliji in Severni Ame-riki. Rastlino gojijo po vsem svetu, naj-večja proizvajalka pa je Kitajska. V EUje bila uporaba steviolnih glikozidov kotsladila za živila (E960) odobrena leta2011. Varnost njegove uporabe je v zgo-dovini doživljala vzpone in padce. Zad-

nji rezultati, ki sta jih predstavila ome-njena strokovnjaka, pa so taki:

• Študije presnove so pokazale, da se in-taktni steviolni glikozidi (steviozidi)pri živalih in pri ljudeh po oralnemzaužitju slabo absorbirajo, vendar pajih črevesna flora hidrolizira v steviol,ki se v večji meri absorbira, ostanekpa izloči z blatom. V jetrih steviol ko-njugira z glukuronsko kislino, nasta-li steviolni glukuronid pa se izloči prekurina pri ljudeh oz. blata pri podganah.Akumulacije derivatov steviolnih gli-kozidov niso opazili.

• Pri nekaterih subkroničnih študijah,študijah karcinogenosti in pri dvoge-neracijski študiji reprodukcije so opa-zili zmanjšano pridobivanje teže tre-tiranih živali v s primerjavi kontrolni-mi. Vendar je bilo to povezano zzmanjšanim uživanjem krme, kar jepovezano z slabšim okusom in nižjoprehransko vrednostjo krme s steviol-nimi glikozidi. Zato spremembe teženiso upoštevali kot primeren pokaza-telj za postavitev parametra NOAEL.

• Rezultati toksikoloških študij so poka-zali, da steviolni glikozidi niso geno-toksični, karcinogeni in ne izkazuje-jo reproduktivne ali razvojne toksi-čnosti. Steviol in njegovi oksidativniprodukti so sicer genotoksični in vitro,ne pa tudi in vivo pri odmerkih do

8000 mg/kg telesne mase. Poleg tegaso toksikokinetični podatki pokazali,da prostega steviola v krvnem obtokuljudi ni, kar izključuje morebitno ne-varnost zaradi genotoksičnosti. Vred-nost NOAEL na osnovi dveletne štu-dije karcinogenosti na podganah jebila 2,5 % steviozida (95,6 % čistosti)v krmi, kar ustreza 967 mg steviozi-da na kilogram telesne mase na dan(kar je približno 388 mg steviolnihekvivalentov na kilogram telesne masena dan).

• Študije na prostovoljcih so pokazale,da niti enkratno dajanje 1000 mg ste-viol glikozidov na osebo na dan (97 %rebaudioside A; ustreza približno 330mg steviolnim ekvivalentom na dan)niti ponovljeno dajanje 1000 mg ste-violnih glikozidov/osebo na dan 16tednov ni vplivalo na homeostazo glu-koze ali krvni tlak pri posameznikihz normalno glukozno toleranco ali pridiabetikih tipa 2. Pri posameznikih znormalnim ali nizkim sistoličnim tla-kom oralno uživanje 1000 mg rebau-dioside A na osebo na dan 4 tedne nivplivalo na parametre krvnega tlaka.Ta dnevni odmerek ustreza 16,6 mg re-baudioside A oz. približno 5,5 mg ste-violnim ekvivalentom na kilogram te-lesne mase za osebo, ki tehta 60 kg nadan.

• Posamezni podatki študij in vitro in invivo nakazujejo na možno imunosti-mulativno in vnetno delovanje stevio-la. Vendar po mnenju ANS na osnovirazpoložljivih rezultatov raziskav ste-violnih glikozidov na živalih in celičnihlinijah ni možno oceniti tveganja, je patreba ta opažanja nadalje raziskati, inče se potrdijo, lahko to pomeni ne-varnost za nekatere skupine ljudi,predvsem za posameznike, ki trpijo za-radi avtoimunskih bolezni ali čreves-nih vnetij.

Teoretično bi bila po tej oceni največjaizpostavljenost 37,1 mg na kilogram tele-sne mase na dan za odrasle in otroke.

InfoAditivi za živila predstavljajo nad 2500različnih naravnih in sintetično prido -bljenih snovi, ki se lahko dodajajo živi-lom. Za vsak aditiv je določena vrsta ži-vil, v katerih se lahko uporablja, in naj-večja vsebnost.

Foto

: B. B

.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Najbolj pester mesecMaja smo bili tako dejavni, da smo ob sobotah hodili na iz-lete in pohode ter na športna srečanja, med tednom pa na de-lavnice in promocijske aktivnosti. Za nameček pa še na kak-šen sestanek.

Izlet v Kočevsko RekoNa spomladanski izlet smo se odpeljali najprej do Kočevja, kjernas je pričakala vodička in nas odpeljala na krajši ogled me-sta. Potem smo se odpeljali do Rudniškega jezera na okusnokosilo, potem pa smo se odpeljali do Kočevske Reke. Tam smose razdelili v dve skupini: ena si je s krajevno vodičko ogleda-la muzejski del v turistično-informacijskem centru, druga sku-pina pa se je s posebej organiziranim prevozom odpeljala naogled bunkerja Škrilj. Pri ogledu muzejskega dela nam je vo-dička opisala zgodovino kraja in življenje Kočevarjev. Ti so sepreživljali predvsem s krošnjarjenjem in čebelarstvom, po dru-gi svetovni vojni pa so se množično izseljevali. Ob sprehoduskozi vas smo si ogledali spomenik slovenski vojski in vaškocerkev z zanimivimi okni in lesenim okrasjem. Sprehodili smose do bližnjega jezera, kjer smo videli tudi redke ptice in rast-linstvo. V podzemnem bunkerju Škrilj, ki je od lani odprt za obi-skovalce, pa smo lahko videli izjemno tehnično znanje, potre-bno za gradnjo in opremo ter vzdrževanje tega podzemnegabivališča.

Pohod po RadovljiciMeddruštveni pohod smo tokrat organizirali v radovljiški občini.Zbrali smo se pri novi knjižnici na Vurnikovem trgu in se odpra-vili v stari del mesta, kjer nas je vodič najprej odpeljal na ogledcerkve svetega Petra. To gotsko cerkev krasijo zanimivi oboki ssklepniki, oltar iz črnega marmorja in dela domačih umetnikov,predvsem iz Vurnikove podobarske delavnice. V bližini cerkve

je bunker iz druge svetovne vojne, ki so ga preuredili v kapelo,posvečeno filozofinji in svetnici Edith Stein oz. sveti Tereziji Be-nedikti od Križa. Ogledali smo si tudi župnijski dvorec z lepimarkadnim dvoriščem. Vodič nas je na Linhartovem trgu sezna-nil z zgodovino mesta, ki odseva v podobi hiš, kot je Graščina,v kateri so danes Čebelarski muzej, Glasbena šola in Festivalstare glasbe. Odšli smo še do razgledne ploščadi in do edine-ga še ohranjenega srednjeveškega obrambnega jarka ob vho-du v mesto ter ogled stare Radovljice zaključili v mestnem par-ku. Naši prijatelji iz gorenjskih društev diabetikov so nas pohva-lili, da so izvedeli veliko zanimivega in novega o tem kraju.

Delavnica o zdravem življenjskem sloguSpomladansko edukacijsko delavnico smo skupaj z vodjo ZVCZD Jesenice Ksenijo Noč, dipl. med. sestro, izvedli v dveh de-lih: najprej smo se pogovarjali o zdravem življenjskem slogu, vdrugem delu pa o stresu in tehnikah sproščanja. Pogovor o zdra-vem življenjskem slogu smo začeli s tem, kaj je smisel našegaživljenja, ki ga opredeljujejo naše vrednote in potrebe. Ugoto-vili smo, da živeti zdravo pomeni jesti zdravo hrano, se velikogibati in prenehati s škodljivimi razvadami, kot so kajenje ter pi-tje alkohola in sladkih pijač. Pomembno je, kako se soočamos stresom (je to priprava na boj ali na beg?) in kako skrbimo zazdravo spanje. V drugem delu delavnice smo podrobneje go-vorili o negativnem stresu, ki vpliva tako na telesno kot na du-ševno počutje. Obvladujemo ga s tehnikami sproščanja, kot sotehnike dihanja, progresivna mišična relaksacija in vizualizaci-ja. V sklopu delavnice so nam izvedli tudi test hoje in preizku-sili našo fizično sposobnost. Delavnici sta bili dobro obiskani,

na koncu pa smo prejeli tudi zlo-ženke in brošure o teh temah.

Bazar zdravja in parada učenjaLetos so 11. maja dijaki in profe-sorji zdravstvene usmeritve Sred-nje šole Jesenice v Radovljiciprvič pripravili Bazar zdravja. Nanjem smo sodelovali s svojo stoj-nico z informativnim gradivom osladkorni bolezni, opravljali pasmo tudi meritve. Dijaki so prika-zali, kako cigaretni dim uničujepljuča, predstavljeni pa so bilitudi preventivni programi za od-krivanje raka na dojkah, mater-ničnem vratu in črevesju. V ted-nu vseživljenjskega učenja pa je16. maja Ljudska univerza Je-senice na Stari Savi pripravilaParado učenja, kjer smo sodelo-vali skupaj z dijaki-zdravstvenimi

tehniki Srednje šole Jesenice. Obiskovalcem smo izvajali me-ritve in jim ponudili literaturo o sladkorni bolezni. Veseli nas,da je bil odziv tako dober, saj smo naredili 95 meritev; najm-lajši obiskovalec je bil star 7 let, najstarejši pa 85. Večjih od-stopanj vrednosti krvnega sladkorja od normale nismo zabe-ležili, kar je razveseljivo in kaže na čedalje boljšo osveščenostprebivalstva.


IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kamnik

Meddruštveni pohod Na sončno soboto, 2. junija 2018, smo se zbrali z gorenjski-mi društvi pred športno dvorano v Kamniku. Dobro jutro namje zaželela gospa Katarina Ž. Arčon in nas popeljala najprejna Šutno, najlepšo ulico, na kateri so še danes vidni izveski,ki opozarjajo na nekdanje obrti.

Ogledali smo si šutensko cerkev, posvečeno sv. Marjeti, natosmo šli po Usnjarski cestimimo nekdanjega Utoka in doNevelj ter prišli do Mamutove-ga mostu, kjer so našli okost-je. Pot smo nadaljevali po Ker-šmančevem parku do spome-nika generala in pesnika Ru-dolfa Maistra, vodička Katari-na nam je prebrala še dve nje-govi pesmi. Šli smo tudi v fran-čiškanski samostan, v cerkevsv. Jakoba, kapelo božjegagroba (delo Jožeta Plečnika),slišali zgodovino Kamnika instopili v frančiškansko knjižni-co z inkunabulami, knjigamiizpred leta 1501. Pot smo na-daljevali po srednjeveškem

mestu z bogato tradicijo v zelenem objemu Kamniško-Savinj-skih Alp. Mali grad in kapela. Ogledali smo si ostanek srednjeveške-ga gradu grofov Andeških in slišali legendo o Veroniki, ki je na-gnala tri fante: ko so jo prišli prosit za denar, je z roko udarilav skalo, kjer je še danes oblikovana pest roke pri vhodu. V Kam-niku se je te dni odvijalo državno prvenstvo floristov, kjer sobili na izbranih mestnih portalih razstava in motivi cvetja in ze-lenja, sejem rokodelcev in ulična kuhinja z jedmi iz cvetja v par-ku Evropa. Zaključili smo z rojstno hišo Rudolfa Maistra, se za-dovoljni vrnili do avtov in se odpeljali na kosilo.

Savica Juntez, foto: Ivan Rolih


Športne igre slovenskih diabetikovTokrat smo se na športne igre odpeljali v Dolenjske Toplice. Vprogramu med športi ni bilo balinanja in tekmovali smo samov šahu. Konkurenca je bila huda in naš predstavnik ni dobil me-

dalje. Večina naših članovse je odpravila na pohod,nekaj pa jih je šlo na kopa-nje. Pohodniki so bili zelozadovoljni, saj je bila potskozi gozd v lepem vreme-nu prijetno doživetje v pisa-ni družbi diabetikov iz celeSlovenije. Tudi kopanje jebilo prijetno in je prehitrominilo. Do razglasitve re-zultatov v prstometu, ru-skem kegljanju, šahu, pi-kadu in metanju na košsmo si ogledali folklorni na-stop seniorjev in pojedliokusno kosilo. Po podelitvimedalj in pokalov pa smose odpeljali domov, polniprijetnih doživetij in lepihspominov.Prvo soboto v juniju smoodšli v Kamnik, kjer smo si

na meddruštvenem pohodu ogledali mesto in njegovo okoli-co. V nedeljo pa smo odšli na zasluženo sedemdnevno okre-vanje v Terme Dobrna. O tem pa več prihodnjič.

Lilijana Kos, foto Anuša Ferjan in Vida Markovc

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Športno in poučno26. maja smo se diabetiki iz društva Murska Sobota skupaj zdrugimi društvi diabetikov (Pomurja – Gornja Radgona, Len-dava in Ljutomer) udeležili 23. Športnega srečanja društev dia-betikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah, od 10. do 17. junijapa smo skupaj preživeli teden v zdravilišču Terme Dobrna.

Športno-rekreativno srečanje diabetikov SlovenijePo kratkem kulturnem programu je sledilo tekmovanjev različnih disciplinah, kjer smo sodelovali tudi mi in do-segli nekaj vidnih uspehov. Naš član se je okitil z bro-nasto medaljo. Po končanem tekmovanju so sledili ko-silo, razglasitev rezultatov in družabno srečanje ob zvo-kih glasbe. Vsi veseli in z lepimi občutki smo se hitro od-pravili proti domu, saj nas je spet čakala dolga vožnja.

Izobraževalno okrevanje v Termah DobrnaDobrodošlica v hotelu je naznanjala prijeten in pester te-den. Za vse udeležence so bile vsak dan organiziranemeritve sladkorja in krvnega tlaka v medicinskem cen-tru. Vsako jutro je bila na sporedu gimnastika v telovad-nici medicinskega centra in vodna aerobika v bazenu hotelaVita. Organizirana so bila zanimiva in poučna predavanja ra-zličnih predavateljev, sprehod skozi energijski park s predsta-vitvijo in zgodovino Term. S pohodnimi palicami ali brez njihsmo se odpravili v okolico Dobrne, igrali smo se razne družab-ne igre, kolo sreče, tombolo, obiskali smo čebelarja in okuša-li medico pri Krulčevih, na izletniški kmetiji Pri Minki smo se

posladkali z jabolčnim zavitkom. Od jutra do večera je bilo naprogramu toliko aktivnosti, da se ni bilo mogoče udeležiti vseh.Tudi hrana je bila izvrstna.Lepi spomini in želja po vrnitvi. Po vseh preživetih pestrihdnevih, ki so oddrveli mimo nas, je prišel sobotni večer z za-ključno slavnostno večerjo in z živo plesno in zabavno glasbo.Takrat smo tudi spoznali, da imamo v pomurskih društvih karnekaj nadarjenih pevk, ki so bile deležne precej pozornosti, koso pred hotelom zapele nekaj domačih. Po vsesplošnem aktiv-nem tednu smo ugotovili, kako koristno je bilo za nas okreva-


Številčna ekipa je ugotovila, da je okrevanje koristno za telo in dušo.

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikovMozirje

Na okrevanju na Debelem rtiču

Zadnji teden maja smo zgornjesavinjski diabetiki preživeli naDebelem rtiču. Tja zahajamo že vrsto let, saj nam je tam zelolepo. V depandansi Bor sevedno počutimo zelo doma-če, kot ena velika družina. Pri-jazno osebje, dobra hrana,morski zrak, sprehodi medvinogradi in borovci, pose-danje na plaži in druženje obkavi nas vsako leto znova zva-bijo, da za nekaj dni pozabi-mo na vsakodnevne skrbi.

Ker nam je bilo vreme ves časnaklonjeno, smo te dni lahkopreživeli zelo aktivno. Pohod-

niki so se že ob sedmih zjutraj odpravili na pohod po prostra-nih vinogradih in drugih poteh po okolici. Sledila je vodena vod-na vadba v bazenu hotela Arija, kjer smo si razgibali vse našezastane sklepe in uživali v plavanju. Nekateri pa so uživali obmorju na plaži in v vodi, saj se je že kar dobro ogrelo. Zelo pri-jetno je bilo tudi posedati na klopcah pod stoletnimi borovci.Organizirana je bila tudi večerna telovadba za tiste, ki so seželeli na ta način razgibati v naravi.Moči za dušo in telo. Poskrbljeno je bilo tudi za izobraževa-nje iz prve pomoči in za meritve krvnega sladkorja, holestero-

la, krvnega tlaka in kisika vkrvi ter za merjenje kostnemase. Prijazna vrtnarka nas jepopeljala po parku in nas se-znanila z drevesnimi vrstamiin drugimi rastlinami. Zvečerpa smo se zabavali pod vod-stvom animatork ali vsak posvoje. Tako smo si nabrali no-vih moči za dušo in telo. Do-mov smo se vrnili bolj zdraviin vedri, nekateri pa tudi lepozagoreli.

Tekst in foto: Marija Venek

nje, saj so bile vrednosti krvnega sladkorja zadovoljive in ni-smo imeli nobenih zapletov. Prišla je nedelja, mi pa smo se do-bro razpoloženi in z lepimi vtisi vračali proti domu, kjer so naspričakali naši najdražji z nasmehom in radostjo. Celotnemu ko-lektivu Term Dobrna se vsa pomurska društva zahvaljujemo zaprijaznost, z željo, da se prihodnje leto spet srečamo.

Marija Barber

Aktivna vodna vadba pod vodstvom animatorke.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Postojna

Jubilejno letoDruštvo diabetikov Postojna je začelo delovati leta 1987, ven-dar je njegovo delo kmalu zamrlo. Na pobudo takratnegapredsednika zveze Štefana Temlina in medicinske sestre J.Rebec je v postojnski diabetični ambulanti leta 1993 društvoznova oživelo in postalo aktivno.

K bogatemu in prepoznavnemu delu društva so v prvih dvehdesetletjih največ prispevali člani izvršnega odbora. V prvih le-tih se je društvo soočalo z zelo velikimi težavami, saj ni bilone društvenih prostorov, ne telefona, niti stalnih financ, imelipa so veliko dobre volje za humanitarno delo ter razumevanjein pomoč Zveze društev diabetikov Slovenije in seveda prvihčlanov. Danes društvo šteje 181 članov, poleg sladkornih bol-nikov so še njihovi sorodniki in ostali podporni člani iz postojn-ske in pivške doline. V vseh teh letih so težili k vsebinam inprogramom, ki bi v večji meri pripomogli k aktivnemu sodelo-vanju pri zdravljenju sladkornih bolnikov. K temu pripomorejoštevilna zdravstvena predavanja, učne delavnice o zdravi pre-hrani, telesna aktivnost in telovadba, hoja, nega nog, obisk zdra-vilišč, druženja, izleti … in to nam je vodilo tudi danes.

Kako do mladih. Z vsemi temi vodili smo tudi danes zglednodruštvo. Z dobrim sodelovanjem smo razvili uspešno preven-tivno in vzgojno delo z medicinskim osebjem zdravstvenegadoma Postojna in s srednjo zdravstveno šolo Postojna ter se-veda z našimi člani »sladkorčki«. Vendar danes nastaja dru-gačen problem: med nami ni mlajših, ki bi nas usmerjali v da-našnje zanimive teme in znanje. To zelo pogrešamo, saj bi setudi mi, starejš i, radi naučili kaj novega, sodobnega. S tem pro-

gramom bolj težko privabimo mlajšo generacijo. Številni mladise sicer udeležijo tekmovanja o znanju sladkorne bolezni, a pritekmovanju ostane. Morali bi pomladiti programe, ampak kako?Sladkorna bolezen je z nami vsak trenutek. Res je, da sez boleznijo lažje sprijaznijo ljudje, ki z njo živijo od začetka. Te-žje pa jo sprejemajo takrat, ko pride kot »strela z jasnega« injim spremeni način življenja. Ko človek spozna, da ima slad-korno bolezen, je to zanj šok, zato v njem najprej prebudi za-nikanje, počasi pa jo začne sprejemati in z njo tudi živeti. Toljudem namreč omogoči, da le začnejo razmišljati o možno-stih, ki so jim na razpolago, o drugih življenjskih vrednotah in

majhnih radostih, s tem pa morda najdejo pot tudi do društva.S temi besedami vabim v našo družbo vsakega občana, »slad-korčka«, ki bi nam bil pripravljen pomagati z nasveti, delom alisamo druženjem, ker lepe besede lepo mesto najdejo in nasspodbudijo za naprej – in ker več glav več ve.

Silva Murovec Vatovec

Naše društvo v besedi in sliki

n Društvo diabetikov Maribor

Športne igre invalidovMaribora 2018

V okviru Športne pomladi 2018 je Svet invalidov Mestne ob-čine Maribor že deveto leto zapored priredil Športne igre in-validov Maribora, ki so bile v petek, 18. maja, v Dvorani Ta-bor. Namen iger je spodbujanje sodelovanja in druženja medrazličnimi društvi.

Kot vsa pretekla leta je tudi letos na teh igrah sodelovalonaše društvo. Tekmovalo je 19 mariborskih invalidskih in hu-manitarnih društev. Iger se je udeležilo 510 udeležencev. Vseh19 društev se je pomerilo v različnih športnih panogah, kotso: pikado, šah, namizni tenis, stezno kegljanje, met na koš,mali nogomet, rusko kegljanje in met na koš z vozička.Uradno otvoritev, z nagovoroma predsednika Sveta invali-dov Mestne občine Maribor, g. Milana Kotnika, in podžupa-na Mestne občine Maribor, g. Zdravka Luketiča, je bil še kul-turni program plesne skupine VDC Sožitje. Poskrbljeno jebilo za toplo malico, prav tako so vsi udeleženci imeli na vo-

ljo brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Društvo diabetikov Maribor je tudi letos osvojilo medalje v na-slednjih panogah: rusko kegljanje: 1. mesto Nada Babič, 2.mesto Terezija Riedl, 3. mesto ekipno; stezno kegljanje: 1.mesto Stanislav Kukovič, 2.mesto Jože Špenga; namizni te-nis: 2. mesto Marija Šebjanič, 3. mesto Metka Orešič, 3. me-sto ekipno. Čestitamo!

Lidija Salamon

Čestitke prejemnikom medalj in pokalov!

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Obisk Prekmurja Po rekreativnih in športnih dogodkih smo meseca maja iz-vedli obisk in družabno srečanje v Prekmurju. Tako smo siogledali oljarno Kocbek in naprej v spremstvu predsednicedruštva diabetikov Murska Sobota razgledni stolp Vinariumv Lendavi, obiskali čokoladnico Passero in pokušali čokola-do za diabetike, nakar smo nadaljevali vožnjo v Pečarovce,do izletniške kmetije Zelko. Ogledali smo si prikaz lončarskeobrti, v vinski kleti pa smo nazdravili ob dobri kapljici. Po poz-nem kosilu in prijetnem druženju smo se odpravili proti domupolni novih poznanj in lepih občutkov.

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pestro pomladanskodogajanje

Aprila smo se pridružili dnevu odprtih vrat Splošne bolniš-nice Novo mesto. V spomin na našega zvestega pohodnika,žal pokojnega Josipa Bevca smo se v sredo, 9. maja, podaliže na dvanajsti spominski pohod, konec maja pa smo se od-pravili še v Kočevski rog. Junija smo osvojili Krašnji vrh, into že tretjič po vrsti. Naših pohodniških destinacij nikoli nezmanjka, volje pa tudi ne. Pridružite se nam!

Ob dnevu odprtih vrat v Splošni bolnišnici Novo mesto smoprostovoljci novomeškega društva na stojnici merili sladkor vkrvi mimoidočim in spregovorili o dejavnostih društva.

Dvanajstič po Josipovi potiZbrali smo se kot največkrat pri Osnovni šoli Grm in se odpe-ljali do gostilne Eldorado na Potoku, kjer nas je že čakalo se-dem pohodnikov. Združeni v četico smo našteli devetnajst po-hodnikov. Veseli smo bili, da sta se po daljšem času vrnili na

pohod naši Cveta in Silva, kista bili odsotni zaradi zdrav-stvenih težav. Nekaj grozečihoblakov nam je dalo misliti,da nam na poti lahko dobrovzdušje pokvari kaka ploha,pa ni bilo tako. Po slabem ki-lometru smo prišli v gozd, kjerso že tako svež zrak s prije-tnim vonjem obogatile svežeposekane smreke. Na polovi-ci poti smo počivali, nato pa jopo krožni poti skozi vas Pra-proče zaključili na izhodišču.

Po Kočevskem roguPo sedemnajstih letih je že

kar težko najti potek pohoda, ki bi bil nenaporen in zanimiv.Pa vendar se le najde še kaj takega, kot je pohod po Kočev-

Maja smo se udeležili šport-nega srečanja diabetikov vNovem mestu in prav tako pre-davanja o diabetesu, ki ga jeorganizirala Zasavska delav-ska univerza ob Dnevih vse-aktivnega učenja.

Športno naprejUdeležili se bomo športnegasrečanja z Društvom diabeti-kov Trbovlje, na katerem sebomo pomerili v balinanju inpa seveda druženju. V sobo-to, 16. junija, organiziramo re-

Pohodniške skupine smo v prvem polletju prehodile številne travnike.

V Kočevskem rogu smo občudova-li mogočne smreke, jelke in bukve.

skem rogu. Vremenska napo-ved v torek zvečer ni bila obe-tavna, še posebno za predelnameravanega pohoda: odKomarne vasi do Rese in na-prej do največje jelke v Slove-niji – Črmošnjiške jelke. S tre-mi avtomobili smo se odpelja-li na izhodišče Resa, nato papot pod noge do Travnika, kjernas je res malo poškropilo;nismo se ustrašili in smo na-daljevali. Kmalu so se oblakirazkropili in posijalo je son-ce. Le kako bi ga polomili, čebi se ravnali po vremenski na-povedi, je bilo slišati. Pot je bila

zelo zanimiva, saj smo opazovali ogromne smreke, jelke, bu-kve, spregledali nismo niti zapuščene gozdne železnice, ki jena tem področju delovala v letih 1895–1932. Po dobri uri smobili na cilju. Prav vsi smo želeli objeti to mogočno jelko, ki meriv višino 45,5 metra in ima obseg 6,02 metra, krošnja se pri-čne na višini 15 metrov, njena starost pa je častitljivih 280 let.Po krajšem počitku smo se po isti poti vrnili na izhodišče.

Krašnji vrhKrašnji vrh je 542 metrov visok »kucelj« in vas nad Radovico.V tej vasi se je čas skoraj ustavil, saj je naseljenih le še nekajhiš, druge pa so zapuščene. Jeklene konjičke smo parkirali vsenci pod vasjo Radovica in odkorakali proti našemu cilju.Hodili smo po travnikih, gozdu in med njivami, vmes pa smose sladkali z gozdnimi jagodami. Izza Smuka so se pojavili gro-zeči črni oblaki: nismo se jih ustrašili, nismo pospešili koraka,saj smo predvidevali, da nas nevihta ne bo dosegla, pa tudiče nas bi, ne bi imeli nič proti, saj je bila zemlja zelo suha. Vslabi uri smo že sedeli pred kočo na vrhu Krašnjega vrha, seodpočili, okrepčali, nekateri smo se povzpeli na razglednistolp, od koder se vidi skoraj cela bela Krajina in še čez nahrvaško stran. Po počitku smo se spustili do plezalne stene,več se pa nismo upali, saj nas je napis na tabli »zahtevna ple-zalna stena« opozoril, da smo le pohodniki in da je naša var-nost na prvem mestu.To je bil naš zadnji pohod v prvem polletju. Pa vendar smo seposlovili za štirinajst dni, ko bomo polletje zaključili s piknikom.

Fanika Vovk

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Škofja Loka

20 let meritev krvnegatlaka ter holesterola insladkorja v krvi v Žireh

Društvo diabetikov Škofja Loka bo organiziralo brezplačne me-ritve krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi, ki so po-membni pokazatelji našega zdravja in počutja.

»Da bomo zadovoljni in veseli dočakali pomlad, vas tudi letosvabimo na meritve pokazateljev našega zdravja ... Če razmi-šljate, kaj bi v tem letu najprej storili za svoje zdravje in poču-tje, naj bo to udeležba na meritvah krvnega tlaka ter sladkor-ja in holesterola v krvi. Obljubimo si zdaj to, da sto let doča-kamo, zato ne na levo ne na desno, veselo naprej. Na koncupoti svetla lučka gori, ob njej pa knjiga modrosti, v kateri bodozapisane tvoje kreposti. Kaj bo novega letos? Kar bo, pa bo,pa da le ne bo slabo. V enem in edinem življenju štejejo le lepidnevi! Življenje je kot knjiga, za listom list, za listom dan, nih-če ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.«

S takimi in podobnimi nagovori sem leto za letom vabila kra-jane okoliških naselij na občasne meritve pomembnih poka-zateljev dobrega počutja in našega zdravja, namreč krvnegatlaka ter sladkorja in holesterola v krvi. Začelo se je pred dvaj-setimi leti, ko se je o težavah in zapletih, ki jih povzročajo vi-sok krvni tlak, sladkorna bolezen in zvišan holesterol, govori-lo še bolj malo. Ljudje so obiskali zdravnika, ko so bile prisot-ne težave in zapleti, ki jih ni bilo več možno zdraviti, ampak leblažiti, pogosto pa nasvetov niti niso jemali resno. V sodelo-vanju z Društvom diabetikov Škofja Loka in po posvetu z le-čečimi zdravniki smo nekoliko s strahom, pa vendar v upanju,da nam uspe, povabili občane na občasne meritve v različnihnaseljih Žirov in okolice. Odziv je bil spodbuden, odzvali so sepredvsem starejši, že odkriti diabetiki, ki so želeli preveriti po-kazatelje zdravja. Moram poudariti, da je bila dostopnost dopotrebnega materiala (aparati, lističi, lancete) slaba, zato sobile občasne meritve zelo dobrodošle. Vsako leto je bila ude-ležba številčnejša, veselilo nas je, da so prihajali mladi, zdra-

vi, aktivni, vendar z omenjenimi boleznimi v ožji ali širši druži-ni. Odkrili smo tudi nove bolnike, ki sami niso zaznali težav,rezultati pa so bili povod, da so nato obiskali osebnega zdrav-nika. Istočasno so dobili tudi priporočila za zdrav način življe-nja: več gibanja, pravilna prehrana, opustitev škodljivih navad.Zelo številčna je bila udeležba na delavnicah Živimo zdravo,ki jih je izvajal ZZV Kranj leta 2004. Zahvala velja tudi požrt-vovalnim gasilskim društvom Račeva, Žiri in Dobračeva ter Jo-žetu Oblaku s Sela, ki so nam prijazno brezplačno odstopili pro-stor, kjer so se odvijale meritve. Poskrbeli so tudi za pravoča-sno obveščanje in na ta način pokazali, da jim je mar tudi zazdravje občanov.

Dolgoletno delo v društvu se obrestuje. Ko se danes ozremnazaj, ugotavljam, da je bil napravljen pogumen korak v os-veščanju občanov v skrbi za lastno zdravje, s čimer lahko zgo-daj prepoznamo začetek bolezni, pohitimo z zdravljenjem inpreprečimo zgodnje zaplete omenjenih bolezni. Obenem paso bile meritve tudi priložnost za druženje in izmenjavo dobrihin slabih izkušenj obolelih. Kljub temu da so zdaj boljše mož-nosti za takojšnje preverjanje zdravja tudi pri osebnem zdrav-niku, ostajajo meritve na terenu še vedno zelo zaželene in do-bro obiskane. S potrebnim materialom nas podpira tudi pod-jetje Roche, za kar smo jim zelo hvaležni. Vse delo opravlja-mo brezplačno prostovoljke pri Društvu diabetikov Škofja LokaValerija, Mojca, Bernarda in Maja. Vse z dobrim strokovnim zna-njem. Bernarda Lukančič


Meritve, ki smo jih opravljali vsa ta leta, so se obrestovale.

kreativno družabno srečanjena Mali Kum, kjer bomo iz-vedli pohod od Borovaka doizletniške kmetije Baron, seve-da ob predhodni strokovni ra-zgibalni telovadbi in na koncuz meritvami krvnega sladkor-ja in tlaka. Po dopustniškihdneh nadaljujemo z našimiaktivnostmi, ki smo si jih za-črtali v našem programu.

J. Priman, foto H. Palčič

Potepali smo se po Prekmurju.


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipaveprvi in zadnji torek v mesecu meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipavi Mirjam Mislej, 040 886 533ob sredah kopanje v bazenu z vodeno terapevtsko telovadbo ob 18.00, na Policah v Ajdovščini Mirjam Mislej, 040 886 533september enodnevno kopanje v Termah Snovik avtobusni postaji Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogaroktober enodnevno kopanje v hotelu Salinera v Strunjanu in ogled

Škocjanskih jam avtobusni postaji Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko ČernilogarDruštvo diabetikov Cerknicavsak prvi četrtek v mesecu pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087od 5. do 12. septembra edukativno zdravstveno okrevanje v hotelu Sava

v Rogaški Slatini zbirajo prijave Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžaleob sredah uradne ure od 10.00 do 12.00, pisarna društva pisarna društva, 051 604 423Društvo diabetikov Dravograd polžkiob torkih pohod v okolici Dravograda ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček, 041 804 448ob sredah pohod v okolici Slovenj Gradca ob 15.30, kulturni dom Metoda Herman, 040 852 704Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako prvo sredo v mesecu uradne ure od 10.00 do 12.00, v pisarni društvaprvi četrtek v mesecu rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja ob 17.00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551Društvo diabetikov Hrastnikob ponedeljkih uradne ure od 9.00 do11.00, v prostorih društva Leopold Majes, 041 317 545;

Vojka Železnik, 040 841 828ob ponedeljkih laični svetovalec od 10.00 do 12.00, v prostorih društva Leopold Majes, 041 317 545ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 društveni telefon, 081 611 340prvi torek v mesecu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka od 8.00 do 10.00, v prostorih društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828;

Patrick Žibert, 031 346 224pišete nam lahko na e-naslova: [email protected] ali [email protected]

Društvo diabetikov Jeseniceob ponedeljkih telovadba ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan Ivica Režek, 051 630 498ob ponedeljkih balinanje od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00,

balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) Jelka Volarič, 041 684 723ob sredah uradne ure (v juliju in avgustu ni uradnih ur) od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939ob sredah merjenje krvnega sladkorja, tlaka in holesterola

(v juliju in avgustu ni meritev) od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939ob četrtkih telovadba ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan društvo, 040 480 939ob petkih balinanje od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) Jelka Volarič, 041 684 723sobota, 11. avgust balinarski turnir ob 8.30, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) Jelka Volarič, 041 684 723sobota, 1. september meddruštveni pohod Dragomelj (organizira DD Domžale) ob 9.00, zbiramo prijave Čazim Babič, 041 909 961od 3. do 10. septembra edukativno okrevanje v Laktaših v Bosni obvestilo prejmejo prijavljeni društvo, 040 480 939sobota, 22. september pohod do slapu Grmečica (Nomenj) z vlakom, uro določimo naknadno Čazim Babič, 041 909 961sobota, 6. oktober pohod v Pokljuško sotesko (Gorje) ob 10.00, v Gorjah Čazim Babič, 041 909 961petek, 19. oktober predavanje Zdrav življenjski slog ob 17.00, Dom dr. Franceta Bergelja, Jesenice društvo, 040 480 939Društvo diabetikov Kamnikvsako jutro telovadba od 7.30, v Kršmančevem parku Jože Kalan vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu pohod z Društvom upokojencev Kamnik ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 341vsak prvi, drugi in tretji torek v mesecu uradne ure, [email protected] od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 341ob sredah kopanje v Izoli z Društvom upokojencev Kamnik prijave Društvo upokojencev Kamnik Društvo upokojencev Kamniksobota, 1. september meddruštveni pohod (organizira DD Domžale) obvezna prijava pet dni prej Savica Juntez, 041 285 341torek, 11. september druženje, izmenjava izkušenj ob 10.00, društvena pisarna Marjeta Bukovšek, 041 484 233torek, 18. september meritve krvnega sladkorja in tlaka od 8.30 do 10.00, v društvu Marija Podbevšeksreda, 19. september učna delavnica o sladkorni bolezni (Kati Časar, dms) ob 17.00, Zdravstveni dom Kamnik Savica Juntez, 041 285 341sobota, 22. september izlet v Novo mesto zbirajo prijave Savica Juntez, 041 285 341od 7. do 14. oktobra edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah ali Dobrni zbirajo prijave Savica Juntez, 041 285 341torek, 9. oktober druženje, izmenjava izkušenj ob 10.00, društvena pisarna Marjeta Bukovšek, 041 484 233torek, 16. oktober meritve krvnega sladkorja in tlaka od 8.30 do 10.00, v društvu Marija Podbevšeksreda, 17. oktober predavanje o sladkorni bolezni in zapetih

(diabetologinja Jana Plavc, dr. med.) ob 17.00, Zdravstveni dom Kamnik Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Koperob torkih in petkih kegljanje in pikado od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821vsako prvo sredo v mesecu uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132dvakrat tedensko vaje za zdravo življenje in namizni tenis od 8.00 do 9.00, CDA Koper Stanko Miklič, 031 714 821petek, 6. julij izlet v Verono in ogled opere Carmen ob 6.00, AP Lucija Marija Podvršič, 031 708 132sobota, 8. september piknik ob 9.00, hotel Laguna Strunjan Marija Podvršič, 031 708 132sobota, 15. september šola kuhanja ob 9.00, hotel Laguna Strunjan Marija Podvršič, 031 708 132sreda, 19. september edukativno zdravstveno okrevanje na Dugem otoku

na Hrvaškem zbirajo prijave Marija Podvršič, 031 708 132ponedeljek, 17. september evropski teden mobilnosti, pohod, kolesarjenje, merjenje KS ob 10.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821oktober edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah zbirajo prijave Marija Podvršič, 031 708 132oktober edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini zbirajo prijave Marija Podvršič, 031 708 132Društvo diabetikov Kranjob ponedeljkih uradne ure (v avgustu ni uradnih ur in bo pisarna zaprta) od 16.00 do 18.00, Stritarjeva 8, Kranj,

I. nadstropje, soba 6 društveni telefon, 031 485 470ob torkih od septembra naprej delavnica nordijske hoje ob 16.00, Diabetični center Kranj, I. nadstropje društveni telefon, 031 485 470sobota, 1. september meddruštveni pohod Dragomelj (organizira DD Domžale) ob 7.00, Diabetični center Kranj društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490torek, 4. september delavnica: nordijska hoja (prvo srečanje);

delavnica bo vsak torek v mesecu septembru ob 16.00, Diabetični center Kranj, I. nadstropje društveni telefon, 031 485 470sobota, 22. september pohod po Jezerskem ob 8.00, Diabetični center Kranj društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490sobota, 13. oktober pohod po Preddvoru ob 8.30, Diabetični center Kranj društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

AK TIVNOSTI DRUŠTEV


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Lenartvsak prvi ponedeljek v mesecu pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak tretji ponedeljek v mesecu po dogovoru pohod ali kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 10.00 pohod, Trgovina Klasek, ali ob 9.00 kopanje,

zdravstveni dom Stanko Cartl, 041 438 573ob sredah uradne ure od 9.00 do 11.00, v pisarni društva Ingrid Belšak, 051 321 976vsako prvo sredo v mesecu merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976ponedeljek, 2. julij pohod s piknikom ob 9.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573ponedeljek, 3. september izlet na Cerkniško jezero ob 8.00, avtobusna postaja Ingrid Belšak, 051 321 976septembra trgatev pri Kačičih zbirajo prijave Ingrid Belšak, 051 321 976Društvo diabetikov Ljubljanaob ponedeljkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata pisarna društva, 01 28 22 133ob torkih in četrtkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata pisarna društva, 01 28 22 133ob sredah vodeni sprehod po okolici z merjenjem krvnega sladkorja

pred sprehodom in po njem ob 10.00, Podhod Bežigrajska vrata Judita Erjavec, 041 708 500 vsako prvo in tretjo sredo v mes. vodena aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421ob četrtkih aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vse leto vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 vsak prvi ponedeljek sodega mes. merjenje glikiranega hemogoblina HbA1c od 15.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata pisarna društva, 01 28 22 133Društvo diabetikov Ljutomersobota, 4. avgust tretje tradicionalno letno srečanje z druženjem in pohodom

do Pristave s strokovnim predavanjem ob 15.00, v Ljutomeru Bojana Meznarič, 041 859 313prvo sredo v mesecu uradne ure, meritve, druženje od 9.00 do 11.00, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859 313tretjo sredo v mesecu rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja ob 15.30, pisarna društva Anica Halabarec, 030 236 385v prvi polovici septembra rekreativno plavanje v Banovcih ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer Bojana Meznarič, 041 859 313v prvi polovici oktobra strokovno predavanje o hiperglikemiji, samokontroli in meritvah

krvnega sladkorja ob 13.00, Zdravstveni dom Ljutomer Bojana Meznarič, 041 859 313Društvo diabetikov Maribor

razne športne dejavnosti obvestila na spletni strani: www.diabetiki-mb.si in oglasni deski društvavsak dan plavanje in savna v Fontani 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) Terme Fontanaob ponedeljkih brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikaob ponedeljkih kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919prvi in zadnji ponedeljek v mes. brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici Trgovina Diafitob ponedeljkih, torkih in četrtkih uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10ob torkih rusko kegljanje od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919ob sredah uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10ob petkih pikado in namizni tenis vsak prvi petek od 10.00 do 12.00,

naslednji od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919četrtek, 6. september pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10od 15. do 22. septembra edukativno zdravstveno okrevanje na morju na otoku Krku – Njivice zbirajo prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10sreda, 19. september dan mobilnosti z brezplačnimi meritvami krvnega sladkorja in tlaka Trg Leona Štuklja Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 21. september kolesarjenje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 28. september uradne ure v Slovenski Bistrici od 9.00 do 11.00, v prostorih občine Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 29. september izlet do Treh Kraljev (druženje in pohod do Črnega jezera) obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 2. oktober učna delavnica obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 4. oktober pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 12. oktober kolesarjenje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 20. oktober kostanjev piknik, rekreacija in druženje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 26. oktober uradne ure v Slovenski Bistrici od 9.00 do 11.00, v prostorih občine Lidija Salamon, 02 228 23 10Društvo diabetikov Metlikaob sredah pohod prijavite se Stanislava Bajuk, 041 476 307Društvo diabetikov Murska Sobotaob ponedeljkih do novembra balinanje od 8.30 do 10.00, pri Društvu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630ob torkih vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15,

Murska Sobota (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsak drugi in zadnji torek uradne ure od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15,

Murska Sobota (dijaški dom) Danijela Santl Pintarič, 031 526 710drugi torek v mesecu laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874;

(dijaški dom) Anica Bunderla, 064 110 820prvo sredo v mesecu sestanek društva, predavanje ali delavnica in meritve KS ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav,

Lendavska 5, Murska Sobota Marija Barber, 031 511 816ob sredah igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15,

Murska Sobota (dijaški dom) Marija Barber, 031 511 816ob četrtkih nordijska hoja ob 18.00, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816

vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/od 30. septembra do 7. oktobra izobraževalno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave Danijela Santl Pintarič, 031 526 710septembra pohod s piknikom zbirajo prijave Danijela Santl Pintarič, 031 526 710oktobra kuharska delavnica zbirajo prijave, OŠ III Murska Sobota Danijela Santl Pintarič, 031 526 710Društvo diabetikov Novo mestood ponedeljka do četrtka na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto

do 15. 12. 2018 v Termah Krka (Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice) tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300ob sredah uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova 10, Novo mesto tajništvo, 064 160 300vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave Frančiška Vovk, 040 390 466;

Danica Vidmar, 051 248 229sreda, 5. september pohod: Uršna sela–Lubanc ob 12.30, ŽP Kandija Frančiška Vovk, 040 390 466;

Danica Vidmar, 051 248 229sreda, 19. september pohod po novomeških gričih ob 13.30, OŠ Grm Frančiška Vovk, 040 390 466;

Danica Vidmar, 051 248 229sreda, 3. oktober pohod Dolenjske Toplice, Gorica ob 13.30, OŠ Grm Frančiška Vovk, 040 390 466;

Danica Vidmar, 051 248 229


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.sreda, 17. oktober pohod Mirčev križ, Polom ob 13.30, OŠ Grm Frančiška Vovk, 040 390 466;

Danica Vidmar, 051 248 229v oktobru druženje članov na jesenskem izletu zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229;

tajništvo, 064 160 300aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojnaob sredah od septembra naprej telovadba (v juliju in avgustu je ni) ob 18.00, Šolski center Postojna Silva Murovec Vatovec, 051 233 510ob četrtkih uradne ure (od 15. julija do 15. avgusta pisarna zaprta) od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 avgusta sejem nevladnih organizaciji BOREO obiščite nas v centru Postojne Silva Murovec Vatovec, 051 233 510septembra zbirajo predloge za izlet zbirajo tudi prijave Silva Murovec Vatovec, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujob sredah dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8.00 do 10.00, pisarna društva Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510prvi četrtek v mesecu pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510Društvo diabetikov Slovenj Gradecob torkih kegljanje vsak torek dopoldan ob 11.00, kegljišče Tuš Stane Oblak, 040 603 853ob sredah pohodi vsako sredo ob 14.30, nova Nama Olga Repotočnik, 041 945 664ob petkih kegljanje vsak petek popoldan ob 16.00, kegljišče Tuš Stane Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokaprvi in tretji ponedeljek uradne ure od 16.00 do 18.00, v pisarni društva Tanja Oblak, 031 675 494ob torkih in sredah uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9.00 do 10.00, v pisarni društva pisarna društva, 051 486 462ob torkih plavanje od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka pisarna društva, 051 486 462Društvo diabetikov Trbovljeob sredah uradne ure in meritve od 10.00 do 12.00, prostori društva društvo, 051 335 614ob četrtkih pohodi po okolici ob 8.00, pred gasilskim domom društvo, 051 335 614sobota, 14. julij ekskurzija v Bohinj zbirajo prijave društvo, 051 335 614sobota, 8. september športno srečanje z diabetiki v Metliki zbirajo prijave društvo, 051 335 614od 8. do 15. septembra edukativno zdravstveno okrevanje v Vodicah pri Šibeniku zbirajo prijave društvo, 051 335 614četrtek, 20. september kopanje v Rimskih Termah zbirajo prijave društvo, 051 335 614četrtek, 27. september ekskurzija Bohinj – pohod zbirajo prijave društvo, 051 335 614sreda, 26. september predavanje obvladovanje stresa za celovito zdravje ob 17.00, predavalnica Zdravstvenega doma Trbovlje društvo, 051 335 614četrtek, 11. oktober pohod na Mrzlico zbirajo prijave društvo, 051 335 614četrtek, 18. oktober kopanje v Laškem zbirajo prijave društvo, 051 335 614Društvo diabetikov Velenjeob ponedeljkih uradne ure od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Milica Vertačnik, 070 875 519;

pisarna na Stantetovi 16 Milan Ugovšek, 031 769 141ob torkih tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 18.00, Ribiška koča Velenje Franc Simončič, 041 776 212ponedeljek, 3. september pohod Križan–Uršlja gora–Križan ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081četrtek, 11. oktober pohod Mozirje–Brdce–Blato–gostilna Vid ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081Društvo diabetikov Zagorje ob Saviob ponedeljkih kegljanje ob 16.00, kegljišče Zagorje Emilio Kos, 040 651 697ob torkih uradne ure od 9.00 do 11.00 Jožef Priman, 031 334 555ob četrtkih nordijska hoja ob 18.00, Evropark Viki Zučič, 041 971 853ob četrtkih telovadba od 17.00 do 18.00, telovadnica dr. Slavka Gruma Rudi Bantan, 041 336 596sobota, 8. september rekreativni pohod Klančiše zbirajo prijave Emilio Kos, 040 651 697sobota, 22. september ekskurzija na Dolenjsko zbirajo prijave Jožef Priman, 031 334 555torek, 16. oktober delavnica zdravega kuhanja na Srednji šoli Zagorje zbirajo prijave Jožef Priman, 031 334 555


#

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44;ali po e-pošti: [email protected].

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................


PROSTORZA�ŽIVINO

DRŽAVAPOD

HIMALAJO

OBLIKAZDRAV-LJENJA

“DENAR”V

IGRALNICISEZNAMIMEN

RIBIŠKAVRVICA

ŽABJAOKONČINA

GLAVNOMESTOGANE

ČISTILKA

5

STARASMUČARSKATEHNIKA

LEKARNAR

8

AZIJSKADRŽAVA

IRANSKINOMADI

2IFORMATIVNIPRIROČNIK

KOROŠKIPESNIK(Fran)

TOVORNALADJANA

DONAVI

NENAVADNOST,TUJOST

DELMAKEDONIJE

LEŽIOB�HIŠI

11

NEMŠKO�MESTOJUGOZAHODNO�OD�BERLINA

CANKARJEVAPESNIŠKAZBIRKA

MRENA,KI�POKRIVAREBRA

ODVEČNIPREDMETI

FENIČANSKABOGINJALJUBEZNI

VRSTAPLESA

(iz:�POSLIKA)EVA

(ljubkovalno)DIŠEČASNOV

POŽELENJEPRIMORKA

NAŠPISATELJ�INMINISTER(Tone)

9JUNAK

“DESETEGABRATA”

12

TUJEŽENSKIIME

(iz:�AREONA)

7 ANTIKANAŠ�PEVEC(Jože)

TANEKBOMBAŽNIBATIST

Jo�bosterešili�dokonca?

GLASBENODELO100�M2

NAJEMNIVOJAK

1 TUJE�MOŠKOIME

(iz:�ADAM)TIHO!

SLIKARŠUBIC

DELCERKVE

DINAR(krajše) PRETEKLOST

ZAČETNIKV

SLUŽBI

3

STAROBABILONSKO

MESTO(iz:�DAKA)

SPOLNOSTSKUPEKENAKIHCELIC

4

OČEIN-�-�-�-

BODEČPLEVEL

SestavilJože

Petelin

ANGLEŠKAPOVRŠINSKA

MERA(41�arov)

DEL�OSTREŠJARUDOLFVOVK

PREKLOPNIK

SLAVNISPLAV(KON�...)

TUJEMOŠKOIME

(iz:�MARA)

NAŠAALPSKADOLINA

6

FRANCOSKISLIKAR

ZVEZNADRŽAVAZDA

MENE(krajše)

10MOŠTVO

Ime in priimek: .....................................................................................................................

Ulica: ..................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

#NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Kupon za nagradno križanko št.124 (julij 2018)

1

9

2

10

Z11

3

12

4 5 6 7 8 Črke iz oštevilčenihpolj križanke prenesite v polja na levi indobili boste tokratnogeslo.

Knjižne nagrade za križanko v Sladkorni št. 124 bo podarila VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križan-ko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 3. septembra 2018 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamni-ška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: kuharski šefi za diabetike. Na-grajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.


Zdravilišča in hoteliTerme Krka, d. o. o., Novi trg 1, Novo mesto (S http://www.terme-krka.com/si/sl/ceniki): 10-odstotni popust na storitve namestitev inzdravstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah ŠmarješkeToplice in Talasu Strunjan.Terme Topolšica, d. d., Topolšica 77, Topolšica (www.terme-topolsica.si):15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene zaotroke in odrasle, 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopni-co za bazene in savno v hotelu Vesna.Grand Hotel Sava****superior, Hotel Zagreb**** Lotus Ter-me, Zdraviliški trg 6, Rogaška Slatina ([email protected] inwww.rogaska.si), T 03 811 40 00, F 03 811 47 32: 10-odstotni popustna 5- in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega so na razpolago neome-jeno kopanje v bazenih s termalno vodo in uporaba savn v Lotus Termah,jutranja gimnastika in vodna aerobika, uporaba kopalnega plašča in bri-sače za kopanje, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, tematskavečerja (ob sredah), svečana večerja ob svečah (ob sobotah), vsak ve-čer ples in zabava v kavarni Imperial, program za duhovno in športno pre-bujanje »pozdrav jutru«, vodna aerobika, joga, plesni večeri v kavarni, dru-žabne igre, organizirani sprehodi, nočno kopanje v petek in soboto do 22.ure ter vsak dan pitje zdravilne mineralne vode Donat Mg.Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, Dobrna (www.terme-dobrna.si), T 03780 81 10: 5-odstotni popust na redne cene programov Medicinskegacentra, 10-odstotni popust na redne cene storitev Medicinskega centra,razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege, 30-odstotni popustna kopeli v hotelu Vita in Zdraviliškem domu, 20-odstotni popust na ko-panje in na vstop v Deželo savn vse dni v tednu in praznikih, 20-odsto-tni popust na vse storitve lepotnega centra La vita spa & beauty.Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, Laško (https://www.thermana.si),nudi v hotelu Zdravilišče Laško in hotelu Thermana Park Laško tele ugod-nosti: 30-odstotni popust na celodnevne vstopnice za kopališče hotelaZdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov inpočitnic. 20-odstotni popust na celodnevne vstopnice v Termalnem cen-tru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Po-pust NE velja v času praznikov in počitnic. 10-odstotni popust za bazen,bazen in savno ter na wellness in fizioterapevtske storitve. Izključene sovečerne akcijske ponudbe. Popust NE velja ob vikendih ter v času praz-nikov in vseh šolskih počitnic.Terme Snovik – Kamnik, d. o. o., Snovik 7, Laze v Tuhinju, (www.ter-me-snovik.si), T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E [email protected]:20-odstotni popust na redne kopalne karte, razen na prenosljive vstop-nice in darilne vrednostne bone in paketno ponudbo, 20-odstotni po-pust na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve, fizio-terapijo) in paketne storitve, 10-odstotni popust na aktualno ponudboza bivanje.UNIOR Turistične in druge poslovne dejavnosti, d. o. o., Cestana Roglo 15, Zreče (www.unitur.eu), T 03 757 61 45, E [email protected]:10-odstotni popust na redne cene penzionov, polpenzionov, najemov inpaketov z veljavnega cenika na Rogli in v Termah Zreče.Rimske terme, Terme resort, d. o. o., Toplice 10, Rimske Toplice(www.rimske-terme.si): 10-odstotni popust na masažne in lepotne sto-ritve ter kopeli v Wellness centru Amalija (vse dni v tednu), 20-odstotnipopust na vstop v Deželo savn Varinia (4-urne ali celodnevne vstopnice,od ponedeljka do četrtka, prazniki izključeni) in 30-odstotni popust naredno ceno kopalne karte (4-urne ali celodnevne vstopnice, od ponedelj-ka do četrtka, prazniki izključeni), 10-odstotni popust na vse storitve v

Medicinskem centru Valetuda, 15-odstotni popust na aktualne paketenamestitev v Rimskih termah. Ponudba ne velja za morebitne pakete vakciji.

Različne storitveOptika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kranj (www.optikaprimc.com), T04 235 45 70, 041 378 955: 20-odstotni popust pri nakupu novih ko-rekcijskih očal, 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačnakontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu).Društvo Parodontalnega zdravja, Peričeva 33, Ljubljana – Bežigraj-ski dvor, T 031 621 946, E [email protected]: 10-odstotni popust na sto-ritve elektronsko merjenje globine parodontalnih žepov, brezbolečinskaodstranitev trdih in mehkih oblog in poliranje zob, pouk o ustni higieni.Organizira tudi brezplačne diagnostične preglede ustne sluznice, obzob-nih tkiv in zob.Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani, Franca Nebca 14, Ljubljana Rakov-nik (www.upina.si), T 041 257 991: 10-odstotni popust na Lecitine (tudiz dodatkom E-vitamina, selena, ginsenga ali Femina plus), sladila Sunvitin unikatne instant čaje UPITE (zeleni, črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodat-ki) v trgovini.Frizerstvo Vera, Vera Konrad, s. p., vam v salonu na Tržaški cesti 35,Postojna nudi: 15-odstotni popust na frizerske storitve.Center Spa Perla, Kidričeva ulica 7, Nova Gorica (v hotelu Perla), T05 336 33 33 – recepcija centra Spa Perla: pri plačilu z gotovino nudijo10-odstotni popust na posamezne vstope v naše bazene in savne, 5-od-stotni popust na vse masaže.Medicinske storitve, d. o. o., Dunajska 158, Ljubljana, T 070 393089, E [email protected]: 5-odstotni popust na izvajanje storitve spe-cialne pedikure za diabetike. TKM Kralj Vital, Marko Kralj, s. p., v prodajalni Zastopstvo OPEDza Slovenijo, Murgle Center, Cesta v Mestni log 55/1, Ljubljana(www.oped.si), T 031 893 491 in 031 893 492: 20-odstotni popust prinakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED – Nemčija, pri nakupu aliizposoji elektrostimulatorja za lajšanje bolečin in krepitev mišic, pri na-kupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvod-nje (medicinski pripomočki razreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih pro-duktov.Proloco medico, d. o. o., trgovina Hrvatski trg 1, Ljubljana (www.pro-loco-medico.si): 5-odstotni popust za vse izdelke, ki niso v akcijskihprodajah, ne glede na vrsto plačila (popust ne velja za artikle, ki jih do-bijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinskotehnični pripomočekv breme ZZZS in za artikle z določeno fiksno ceno).Zaloker & Zaloker, d. o. o., v specializirani trgovini na Kajuhovi ulici9, Ljubljana (www.zaloker-zaloker.si), brezplačni telefon 080 1880: 5-odstotni popust pri nakupu merilnikov za merjenje glukoze v krvi, testnihlističev in lancet Ascensia, glukoznih tablet GlucoTabs, inovativnih oblogza zdravljenje ran PolyMem in začasne pooperativne obutve proizvajal-ca Schein. Vsem uporabnikom merilnikov Ascensia nudimo brezplačnebaterije za merilnik in dnevnik vodenja.Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, v posvetovalnici zasrce, Dalmatinova 10, Ljubljana (www.zasrce.si), T 01 234 75 50 in 01234 75 55, E [email protected], priznajo članom Zveze dru-štev diabetikov Slovenije enake ugodnosti kot članom Društva za zdra-vje srca in ožilja Slovenije pri preventivnih zdravstvenih meritvah. Cenikje objavljen na www.zasrce.si in www.diabetes-zveza.si/popusti/.

UGODNOSTI

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2018 (do 24. 12. 2018)

Zveza društev diabetikov Slovenije je zbrala ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico.Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto. Člansko izkaznico morajo pred-

ložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom. Popusti ne veljajo za skupine, se ne seštevajo inne veljajo za znižane cene in akcijske ponudbe.

Popusti veljajo od 5. 1. do 24. 12. 2018. Seznam ponudnikov popustov je objavljen tudi na spletni strani: http://www.diabetes-zveza.si/popusti/.

Specializirana trgovina HARTMANN plus z medicinskimi pri-pomočki, v nakupovalnem središču BTC, Letališka cesta 3c, Ljubljana(med trgovino Harvey Norman in Bauhaus), delovni čas od ponedeljkado petka med 8.00 in 16.00 uro, T 080 50 75 (www.hartmannplus.si):10-odstotni popust na celotni nabor izdelkov v trgovini. Kuponi, boni, po-pusti, akcije se ne seštevajo. (Popust ne velja na zaklenjene cene in iz-delke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik.)Tosama, d. o. o., specializirana trgovina z medicinskimi ter sanitetnimiin higienskimi pripomočki, bogatim programom za otroke in mamice,zdravo prehrano in naravno kozmetiko (www.tosama.si).V vseh Belih štacuncah nudijo 10 odstotkov popusta na redne cene iz-delkov ob predložitvi članske kartice. (Popusti, akcije in ostali kuponi inboni ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Popust ne velja v spletni trgo-vini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročil-nico, ki jo predpiše zdravnik.)Domžale, Vir, Šaranovičeva cesta 35, T 01 729 02 48; Izola, Ljubljanska ulica1, T 05 64 00 674; Idrija, Drogerija Tuš, Lapajnetova ulica 33, T 05 62032 20; Jesenice, Supermarket Tuš, Cesta železarjev 4b, T 04 620 03 39;Kamnik, Ljubljanska cesta 4F, T 01 320 46 57; Koper, Pristaniška 19, T05 62 72 533; Kranj, Planet Tuš, Cesta Jaka Platiše 18, T 04 620 13 50;Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje, Šmartinska cesta 152, T 01 320 57 09; Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4, T 02 620 96 62.Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki (www.vpd.si).V vseh trgovinah Medika nudijo 10-odstotni popust na vse izdelke lastneblagovne znamke. (Popust ne velja za izdelke na naročilnico, za izdelkev akciji in na že znižane izdelke.) V trgovini Medika MC Tabor v Mariboruopravljajo tudi svetovanje za lažje življenje s sladkorno boleznijo. Naro-čanje med 8. in 10. uro, T 030 703 902.Medika Kranj, ZD Kranj, Gosposvetska 10a, Kranj, T 04 236 90 88, E [email protected]; Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T03 543 43 52, E [email protected]; Medika Kočevje, ZD Kočevje, Ro-ška 18, Kočevje, T 01 893 90 17, E [email protected]; Medika

Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E [email protected]; Me-dika Jesenice, Cesta maršala Tita 114, Jesenice, T 04 586 12 14, [email protected]; Medika Bolnica, UKC Maribor, Ljubljanska 5, Ma-ribor, T 02 300 28 82, E [email protected]; Medika MC Tabor, Ma-ribor, Ulica Eve Lovše 1, Maribor, T 02 229 52 46, E [email protected] (www.sanolabor.si) v specializiranih prodajalnah z medi-cinskimi in ortopedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstni-mi izdelki za zdravo življenje, nudijo pri nakupu vsem članom 5-odstotnipopust.Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Citypark, Šmartin-ska 152, T 01 521 12 88, Cigaletova 9, T 01 23 25 371; Koseze,Ulicabratov Učakar 54, T 01 510 84 48, Celovška 280, T 01 510 85 19; VičInterspar, Jamova 105, T 01 423 73 00, Izposojevalnica, Leskoškova 4,T 01 585 43 40; Medvode (pri trgovini Spar), Cesta komandanta Stane-ta 4a, T 01 235 54 60; Domžale, Slamnikarska 1, T 01 724 44 23; Po-stojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, T 05 720 36 10; Brežice, Zdravstve-ni dom, Černelčeva 8, T 07 499 32 00; Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svo-bode 14, T 07 816 28 40; Ribnica, Zdravstveni dom, Majnikova 1, T 01836 97 56; Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, T 02 231 05 76;Nakupovalno središče Europark, Pobreška cesta 18, T 02 320 74 54; Novomesto, Qlandia center Novo mesto, Otoška cesta 5, T 07 393 02 60; Slo-venj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, T 02 883 86 06; Trbovlje,Trg revolucije 26, T 03 563 02 96; Nova Gorica, Mercator center, Indu-strijska cesta 6, Kromberk, T 05 333 44 96; Murska Sobota, Ulica Sta-neta Rozmana 7, T 02 536 10 30; Velenje, Tomšičeva cesta 13–15, T 03897 73 20; Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60;Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), T 05 626 26 70; Celje, Mercator cen-ter, Opekarniška cesta 9, T 03 491 17 01; Sanolabor – Prosana, Kocbe-kova ulica 4, T 03 544 33 95; Kranj, pri trgovini Eurospin, Bleiweisova30, T 04 252 11 34; Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 1863; Kočevje, Ljubljanska cesta 19, T 01 292 77 93.

Documents

NA POITNICE - diabetes-zveza.si · V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je gla-vna dejavnost in aktivnost organiziranega de-lovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave