24
Interno glasilo druæbe Lafarge Cement d.d. N ° 01 - JANUAR 2007 Poštnina plaËana pri Pošti 1420 Trbovlje ISSN 1854-2816 Naše delo Zagotavljanje varnosti pri delu Naš čas Franci Blaznek odstopil Naši ljudje / Nova uprava Lafarge Cementa Naše delo / Program Odličnost 2008 Naše delo / Nenehno izobraževanje v Lafarge Cementu Naše povezave Likovni natečaj Naše delo Gasilska vaja v cementarni Renata VukoviË, 9 let, OŠ Trbovlje

N JANUAR Renata VukoviË, 9 let, OŠ Trbovlje

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Interno glasilo druæbe Lafarge Cement d.d. N ° 01 - J A N U A R 2 0 0 7

Po

štn

ina

pla

Ëa

na

pr

i P

ti 1

42

0 T

rb

ov

lje

ISS

N 1

85

4-2

816

Naše deloZagotavljanje varnosti pri delu

Naš časFranci Blaznek odstopil

Naši ljudje / Nova uprava Lafarge Cementa

Naše delo / Program Odličnost 2008

Naše delo / Nenehno izobraževanje v Lafarge Cementu

Naše povezaveLikovni natečaj

Naše deloGasilska vajav cementarni

Ren

ata

Vu

kovi

Ë, 9

let,

Trb

ovl

je

Casopis_Lafarge_07.indd 1Casopis_Lafarge_07.indd 1 04.01.2007 15:01:42 Uhr04.01.2007 15:01:42 Uhr

2 LC Tim - Januar 2007

uvodnik

Leto, ki je za nami, je bilo za našo cementarno izjemno pestro in uspešno. Praznovali smo častitljivo obletnico družbe, ki je bila v vsej svoji zgodovini pomemben steber regije. Čeprav smo na to tradicijo lahko upravičeno ponosni, smo jubilejno leto zaključili z mešanimi občutki. V zadnjih tednih pred novim letom smo bili vsi v Lafarge Cementu, posebej pa dosedanji predsednik uprave, tarča mnogih neupravičenih napadov. Franci Blaznek je v decembru zaradi teh odstopil, predvsem zato ker so presegli vse meje spodobnega in se razširili tudi na osebno življenje ter družino našega dolgoletnega sodelavca, kolega, prijatelja ...

Nadzorni svet je tako na seji 18. decembra 2006 odločil, da do imenovanja novega predsednika cementarno vodi dvočlanska uprava; finančni direktor Marko Pirc ter direktor prodaje in marketinga Božo Černila.

Na poslovnem področju je bilo leto 2006 izjemno uspešno. Zopet lahko pričakujemo proizvodne in prodajne rekorde, saj smo že do konca septembra prodali skoraj 450.000 ton cementa. Skupaj s hčerinskima družbama Apnenec in Lafarge transport smo v prvih osmih mesecih ustvarili 35 milijonov evrov realizacije. Poslovni načrt za prvih devet mesecev smo presegli tako količinsko kot finančno za okoli 15 odstotkov. Zaradi teh rezultatov in podaljšane gradbene sezone lahko upravičeno pričakujemo odlične rezultate.

Letos nas čakajo pomembni projekti. Zaključujemo sanacijski program, ki ga bomo spomladi okronali z zagonom odžveplevalne naprave. S tem bomo zmanjšali izpuste snovi v okolje in izpolnili zakonske pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Med projekti velja izpostaviti dva: novo politiko varnosti in varstva pri delu ter Odličnost 2008. Za uspešno vpeljevanje obeh bo nujna čim večja zavzetost vseh zaposlenih, zato vabiva vse sodelavce, da se zavežejo k skupnim ciljem, ki smo jih v teh programih zapisali. Glede na naše dosedanje rezultate na teh področjih ne dvomiva v naš uspeh.

Ob koncu vam v letu 2007 želiva veliko poslovnih uspehov, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva.

Božo Černila Marko Pircuprava Lafarge Cementa

Božo Černila

Marko Pirc

Casopis_Lafarge_07.indd 2Casopis_Lafarge_07.indd 2 04.01.2007 15:02:19 Uhr04.01.2007 15:02:19 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 3

kazalo št. 01

LC Tim - interno glasilo druæbe Lafarge Cement, d.d., letnik: 2007, številka: 1 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.d., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 565 24 13; e-pošta: [email protected] / Odgovorna urednica: Špela Malovrh, uredniški odbor: Iva DominkoviË, Špela Malovrh, Desanka PetriË, Andrej Sopotnik, Gregor UraniË / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.d. / Jezikovni pregled: Lidija Skoporec / Produkcija: Imelda Ogilvy / Tisk: S-print, d.o.o. / Glasilo izhaja Ëetrtletno v nakladi 1000 izvodov. / ISSN 1854-2816 / Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.d.

Tradicionalni likovni natečaj

Presoja ISO 9001:2000

Skupina Lafarge vedno bolj uspešna

Naše povezave:Nogometni klub Rudar

Aktualno iz sindikata

Naš partner: GPG Kiklop

4

5

7

8

10

11

13

16

18

21

22

23

Patricija Ocepek, 9 let, OŠ Ivana Kavčiča Izlake

Minister Podobnik znova v Lafarge Cementu

Intervju z Martinom Koprivcem

Pismo Francija Blazneka

DuPontova metodologija varnosti pri delu

Izobraževanje v letu 2005Priznanje TOP 10 izobraževalni menedžment

Novosti v laboratoriju

Casopis_Lafarge_07.indd 3Casopis_Lafarge_07.indd 3 04.01.2007 15:02:21 Uhr04.01.2007 15:02:21 Uhr

naša smer

4 LC Tim - Januar 2007

Trenutno se končujejo gradbena dela z

betoniranjem zadnje, devete etaže betonskega dela pralnika. Ta etaža prestavlja priključek na dimnik, ki ga bomo namestili konec letošnjega leta. Prav tako potekajo dela na izgradnji črpališča, ki jih izvaja podjetje Inometal iz Maribora. Trenutno montirajo tretjo

etažo črpališča in zato pričakujemo prve dostave opreme v naslednjem tednu. Dela na električnih kabelskih povezavah za AE&E izvajata podjetji Korona in Elektromontaža iz Ljubljane. Vsa omenjena dela nadzoruje AE&E, ki skrbi za koordinacijo del na gradbišču. Dela potekajo po začrtanem časovnem načrtu tudi zaradi

ugodnih vremenskih razmer v zadnji četrtini leta. Sedaj imamo v načrtu montažo tehnologije in postavitev kontrolnega sistema. Zaključek projekta s poskusnim zagonom smo predvideli v začetku junija 2007.

Leopold Povše

Minister Podobnik v naši cementarni posadil drevo ob začetku gradnje pralnika odžveplevalne naprave Z odžveplevalno napravo bomo znižali emisije žveplovega dioksida pod raven, ki jo bo od leta 2007 zahtevala strožja zakonodaja EU

Lafarge Cement je 19. oktobra 2006 obiskal minister za okolje in prostor

Janez Podobnik. Ob začetku gradnje pralnika odžveplevalne naprave je posadil drevo. S predsednikom uprave Francijem Blaznekom sta se pogovarjala tudi o okoljski sanaciji in razvoju Zasavske regije.

Prve priprave na gradnjo odžveplevalne naprave so se pričele že ob prvem obisku ministra Podobnika v letu 2006. Naprava bo znižala emisije žveplovega dioksida in minimalizirala prašenje, ki se pojavlja ob prekinitvah proizvodnje v cementarni. Gradnja čistilne naprave je zadnje dejanje sanacijskega programa, ki ga Lafarge Cement intenzivno izvaja že od leta 2004.

»Veseli me, da g. Blaznek s svojo ekipo sanacijski načrt izvaja po načrtih in da smo priča hitremu napredku gradnje čistilne naprave,« je na obisku povedal

Janez Podobnik, minister za okolje in prostor. »S tem dejanjem želimo narediti nov korak do čiste regije in upamo, da bo to drevo postalo simbol čiste regije ter dokaz, da nekdaj umazane industrije danes ne ogrožajo več zdravja ljudi in ne obremenjujejo okolja. Upam, da bodo zgledu Lafargea sledila še druga podjetja in, v skladu z državnim programom razvoja posameznih regij, prispevala k izboljšanju okoljske problematike v Zasavju.«

»Gradnja odžveplevalne naprave pomeni zadnje dejanje sanacijskega načrta, ki smo ga javnosti predstavili in mora biti končan v letu 2007 po evropski zakonodaji. Takrat bodo morale biti vse emisije žveplovega dioksida pod zakonsko mejo 400 mg/m3,« je ob tej priložnosti dejal Franci Blaznek, predsednik uprave Lafarge Cementa. »Poleg ekološke

sanacije pa je predvsem pomembno ohranjanje konkurenčne prednosti naše cementarne in sledenje trajnostnemu razvoju, ki je možno le z zniževanjem stroškov in počasnim prehodom na dodajanje alternativnih goriv.«

Gradbena dela na odžveplevalni napraviKot smo že poročali, smo 10. avgusta 2006 pričeli z izgradnjo čistilne naprave, ki bo pripomogla k znižanju izpustov snovi v zrak. Gradnja naprave poteka po načrtih.

Janez Podobnik, Nicholas Fournier in Franci Blaznek ob sajenju drevesa

Pogled na odžveplevalno napravo

Casopis_Lafarge_07.indd 4Casopis_Lafarge_07.indd 4 04.01.2007 15:02:24 Uhr04.01.2007 15:02:24 Uhr

naši ljudje intervju

Januar 2007 - LC Tim 5

Gospod Koprivc, kdaj ste pričeli delati v cementarni in na katerem delovnem mestu?Moj začetek v cementarni sega že 25 let nazaj. Začel sem v avgustu leta 1981, naslednje leto sem služil obvezo domovini, v letu 1983 pa sem se zaposlil. Od takrat sem vodja službe za varstvo pri delu. To počnem še danes, s tem da smo dodali še področje ekologije.

Sedaj ste koordinator za varnost, zdravje pri delu in ekologijo. Kaj so vaše delovne naloge in odgovornosti?Kar zadeva odgovornosti oz. obveznosti gre v največji meri za usklajevanje strokovnih nalog teh dveh področij. S strategijo je skupina Lafarge prišla na raven, ko se ljudje zavedajo, da so za varnost pri delu odgovorni predvsem vsi posamezniki po celotni strukturi – od direktorja do vsakega zaposlenega. Neposredno odgovornost za varno delo na tem delovnem mestu ni. Gre predvsem za koordiniranje strokovnih nalog, ki pa so opredeljene tako v mojih opisih del kot v ustrezni zakonodaji in pravilnikih.

Na področju varnosti Lafarge Cement v zadnji letih dosega vse boljše rezultate. Kaj ste spremenili pri varstvu pri delu in kako ste te rezultate dosegli? Delno sem na to vprašanje že odgovoril. Pomembno je zavedanje o varnem delu po celotni strukturi družbe. V preteklosti je bilo moje delovno mesto razumljeno kot edino odgovorno za varnost pri delu. Razlika v pojmovanju je sedaj očitna, Lafargeeva strategija varnosti in zdravja pri delu je obratna in se mi zdi, da je edina prava. Rezultat smo dosegli, ker smo uspeli vnesti nove smernice, ki so nadgradnja naše zakonodaje, ki jo dosledno spoštujemo. V razmišljanje o varnosti vpletamo slehernega vpletenega, pa naj bo zaposleni tukaj ali naš posredni izvajalec del – vsi so odgovorni za organizacijo in izvajanje ustreznih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu. V tem smislu smo dejansko dosegli določene pozitivne rezultate. To se vidi tudi v tovarni.

Izvajamo DuPontovo metodologijo, ki jo je skupina Lafarge vpletla v svojo strategijo. Bistvo metodologije je posameznik – vsak je vpleten v probleme varnosti in zdravja pri delu predvsem na svojem delovnem mestu. Njihov pristop do varnosti je zasnovan širše, pomeni tudi nadgradnjo v smislu varnega načina življenja, tako doma kot v službi. Lafarge je to znanje prevzel, mi pa ga nadgrajujemo in se izobražujemo z DuPontovimi strokovnjaki. Predvsem pa gre za ustvarjanje neke varnostne zavesti vsakega posameznika.

Je bistvo te metodologije torej posameznik? Posameznik kot del skupine. Posameznik sam po sebi ne pomeni veliko, pomembno je ustvarjanje varnostnih navad, vedenja. Vsak naj bi opazoval delovno okolico, tako pravilne kot nepravilne – nevarne situacije in na vsako tako situacijo reagiral, ne glede na to, ali je sam vpleten ali so vpleteni drugi sodelavci. To je sistem, ki za vpeljavo zahteva več časa. Jasno, da sistem ne temelji na neki prevzgoji, ampak zgolj na dodatni motiviranosti. Dejansko je vzpostavljen tako, da s tem motivira ljudi, da začnejo razmišljati o varnosti.

Katere konkretne dejavnosti še izvajate? Poleg zakonsko obveznih aktivnosti in teh v povezavi z DuPontovo metodologijo, izvajamo še dodatne preventivne preglede, ki jim pravimo varnostni inšpekcijski pregledi delovne okolice. Te opravljajo strokovnjaki, vključno s tehničnim direktorjem. Komisijo običajno sestavljamo vodja proizvodnje, vodja vzdrževanja, jaz osebno ter vodja določenega oddelka, odvisno od področja, ki ga pregledujemo. Ti pregledi so vnaprej načrtovani in se vsako leto opravijo najmanj štirje.

Kaj so letos pokazale te varnostne presoje?Vedno so določene možnosti za izboljšave, tehnične spremembe, nove zaščite, varnostne elemente ... Pregledi potekajo po vprašalniku, ki ga potem strokovno usposobljeni pregledovalci pregledajo in zapišejo opažanja. Zadnje čase opažamo predvsem pozitivne stvari. Ljudem je prišla v kri uporaba posebnih

Martin Koprivc, koordinator za varnost pri delu in ekologijo

Strokovnjak na področju ekologije in varnosti pri delu je v cementarni zaposlen že 25 let. Pri skrbi za varno delo poudarja vlogo posameznika, ki je bistvena tudi pri velikih svetovnih ekoloških problemih. V prostem času se ukvarja s športom in se posveča družini.

Casopis_Lafarge_07.indd 5Casopis_Lafarge_07.indd 5 04.01.2007 15:02:26 Uhr04.01.2007 15:02:26 Uhr

6 LC Tim - Januar 2007

naši ljudje intervju

predpisanih zaščitnih sredstev, ki so standardno predpisane za vse Lafargeeve tovarne in kjer so bili na začetku manjši problemi. Vendar so se sedaj navadili in redno uporabljajo čelade, zaščitna očala ... To je pozitivno, zato to razširjamo tudi na naše zunanje izvajalce. Nihče od zunanjih izvajalcev namreč ne sme vstopiti v tovarno brez uvajalnega izobraževanja naših pravil v sistemu. Ravno taki predpisi

so decembra 2005 pri nesreči nekomu pomagali rešiti življenje. Če bi videli, kako je bila tista čelada zdrobljena, bi vedeli, da brez nje dejansko ne bi preživel. Tukaj lahko rečemo, da se je naše vztrajanje pokazalo kot nuja. Predvsem zato ker so na tem področju opazne le napake – ko se pripeti nesreča, se šele jasno pokaže, da nekaj ni bilo v redu predvideno. Bistvo vsega pa je preventiva, če je ni, se negativne posledice hitro pokažejo.

So rezultati Skupine Lafarge na globalnem področju zadovoljivi? To je področje, kjer nikoli ne moreš biti zadovoljen z rezultati. V cementni diviziji, kamor med 80.000 zaposlenih spadamo tudi mi, so rezultati v redu, ampak nikoli niso dovolj dobri. Med nesreče štejemo tudi tiste, ki se našim zaposlenim zgodijo zunaj tovarne, npr. prometne nesreče. Statistika je zato malo slabša, v okviru samih zaposlenih pa je dejansko viden velik napredek. V pripravi je nova strategija varnosti in zdravja pri delu, ki jo bomo uvedli do leta 2008. Mi smo že pripravili določene akcijske načrte, vendar nas tukaj čaka še precej dela. Kot rečeno, na tem področju nikoli ne moreš biti popolnoma zadovoljen, zato najvišje vodstvo Skupine hoče še izboljšati rezultate.

Poleg varnosti pri delu ste tudi koordinator za ekologijo, ki je eno izmed najpomembnejših področij cementarne. Od leta 2004 intenzivno poteka sanacijski program, v katerega ste vložili več kot 15 milijonov evrov. Kako ste se za ta program odločili?Mi smo se za to odločili, ker smo se zavedali, da z vstopom Slovenije v EU prihaja nova zakonodaja in nove obveze. Mi smo zavezanci za t. i. IPPC direktivo; to je direktiva EU o celovitem preprečevanju in nadzoru nad emisijami ter tehnikami za njihovo zmanjševanje. Na osnovi te direktive je Slovenija odredila zavezancem, ki jih je pri nas več kot 190, pripravo sanacijskih programov do aprila 2004, torej še pred vstopom v EU. Priprava programov je temeljila ravno na tej evropski zakonodaji, referenčnih dokumentih, kjer je bilo potrebno opisati svoje stanje v tistem času in odrediti ukrepe v skladu s priporočili teh dokumentov, v katerih so opisane najboljše tehnologije. Tako smo tovarno analizirali tudi mi in določili svoje ukrepe, ki jih bomo izvedli do oktobra 2007. V skladu z zakonodajo in direktivo v letu 2007 pričakujemo tudi t. i. okoljevarstveno dovoljenje. Katere projekte ste poleg odžveplevalne naprave že izvedli?V skladu s temi priporočili, kjer so opisane najboljše razpoložljive

tehnologije v cementni industriji, smo najprej preučili, kje smo v primerjavi s tem. To področje je bilo onesnaževanje z žveplovim dioksidom in področje t. i. nekontroliranih izpustov, kjer je šlo za polovično odprte deponije, kot je naša klinker hala. Med temi projekti je tudi ureditev notranjosti tovarne. To smo že izvedli, vse možne dostope, dovoze naših materialov, ki jih dobavljamo, smo prekrili z asfaltom ali betonom, sedaj tudi obnavljamo klinker halo. Vse to ne bo le lepše izgledalo, ampak bodo koristi vidne tudi v okolici. Ti zakonsko opredeljeni nedefinirani izpusti bodo tako sanirani. S tega vidika smo veliko naredili.

Največ pa smo dosegli z optimizacijo procesa. To izvajamo že od leta 2002, gre za optimizacijo procesa od kamnoloma pa vse do odpreme cementa. Poleg tega smo izvedli tudi avtomatizacijo procesa, ki omogoča popoln nadzor vseh naših aktivnosti.

V letu 2005 smo začeli s suhim odžveplevanjem. Dodajamo apno, ki ima funkcijo, da nevtralizira žveplov dioksid in ga zmanjšuje na raven, ki smo jo opredelili v sanacijskem programu, to je v povprečju 800 miligramov na kubični meter. Te bistvene stvari so privedle do znižanja emisij, ki so sedaj v okviru želenih, ki smo si jih zadali v prvi fazi sanacijskega programa. Druga faza pa je izgradnja odžveplevalne naprave, ki bo dejansko zagotavljala izpuste veliko pod dovoljenimi mejami.

Čistilno napravo že lahko vidimo. V kateri fazi izgradnje je?Z gradbenimi deli smo v zaključni fazi, čaka nas še veliko strojnih del, instalacij, same priprave pa bodo še na drugih mestih. Rekel bi, da smo nekje na polovici. Z vidika varnosti nas čakajo še tista najnevarnejša dela, recimo postavitev dimnika. Tu gre za delo na višini. Druge nevarnosti pa so še pri izgradnji.

Omenili ste okoljevarstveno dovoljenje. Po tem sanacijskem programu ga boste lahko dobili. Kakšna je procedura pridobitve? Zapletena. V Sloveniji je kar precej podjetij, ki so morala do oktobra 2006 oddati vlogo za pridobitev dovoljenja. To ni neka preprosta vloga na nekaj listih. Z vsemi potrebnimi dokumenti smo mi oddali okoli 1.000 strani. Vlogo smo oddali na agencijo, ki bo opravila ustrezne postopke, najverjetneje pa jo bo treba dopolniti glede na njihova opažanja in pripombe. Ko se pogovarjam s kolegi iz drugih tovarn, je to običajen postopek, res pa je, da ni veliko časa, saj bo vlada morala do oktobra 2007 izdati dovoljenja. Dejansko je ta vloga popolna slika našega podjetja, od pridobivanja surovine do same odpreme. Opisane so vse podrobnosti, od vodovodnih napeljav, kanalizacije, vseh postopkov, do vseh materialov, varnostnih listin, ki jih uporabljamo. Vse te zadeve je bilo treba predelati, zato smo imeli ogromno dela.

Vendar predvidevate, da boste dovoljenje dobili?Ne le predvidevamo, mi smo prepričani, da ga bomo dobili. Glede na to, da smo v vlogi prikazali dejansko stanje te družbe v primerjavi z najboljšimi razpoložljivimi dokumenti in tehnologijami. Mi smo popolnoma v skladu s temi dokumenti, priporočili, še celo več, na področju mletja premoga imamo eno izmed najboljših tehnologij, ki je v tistih dokumentih iz leta 2001 še ni bilo in bo šele v naslednjih različicah.

Casopis_Lafarge_07.indd 6Casopis_Lafarge_07.indd 6 04.01.2007 15:02:27 Uhr04.01.2007 15:02:27 Uhr

Sporočam vam, da sem se po dolgem in tehtnem premisleku odločil, da odstopim z mesta predsednika

uprave Lafarge Cementa. Za to dejanje sem se odločil zelo težko, ker smo dober, motiviran, delaven in pošten kolektiv. Zavedam se, da smo bili uspešni samo zaradi vas, vašega predanega ter strokovnega dela in verjamem, da boste tudi brez mene uspešno nadaljevali začrtano pot Lafarge Cementa.

Odstopil sem, ker so žalitve in neupravičeni napadi, ki smo jim bili izpostavljeni naša družba ter jaz osebno in so se v preteklih dneh še stopnjevali, ne le izjemno negativno vplivali na moje zdravje, temveč so se razširili tudi na moje zasebno življenje in družino.

Zadnja leta smo trdo delali, da smo izboljšali delovanje cementarne na okoljskem področju. Naš sanacijski načrt je bil pripravljen s strinjanjem in na podlagi dogovora z odgovornimi predstavniki oblasti in nadzorniki. Vsi s tem povezani projekti potekajo po načrtih. V letu 2007 bomo dokončali gradnjo odžveplevalne naprave ter še naprej prispevali k bodočim projektom za izboljšanje okoljske situacije v Trbovljah in Zasavski regiji. Na žalost našega resničnega truda in napredka niso prepoznali vsi, vendar vas pozivam, da zaupate v podjetje še naprej in da ste ponosni na to, kar smo dosegli.

Z veseljem sem delal z vami in za vas, delil z vami vse trenutke, včasih lepe in včasih težke. Prepričan sem, da kdorkoli bo prevzel moje mesto, bo vodil podjetje uspešnotudi v prihodnje.

Vsem vam želim še obilo poslovnih uspehov, predvsem pa veselja, sreče in zdravja.

Franci Blaznek

Spoštovane sodelavke in sodelavci

Strokovna ocena je eno, kako pa odgovarjate na očitke iz okolice, da ste eden izmed glavnih, če ne celo glavni onesnaževalec okolja in da za sanacijo ne storite dovolj?Očitki so vedno bili in vedno bodo, ker vedno prihajajo z iste strani. Tisti opazovalci, občani, ki so objektivni in že dalj časa živijo v teh krajih, vidijo napredek. Zagotovo bo ta napredek po zagonu odžveplevalne naprave še boljši. Imamo vgrajene vse predpisane filtre in vsi postopki tečejo po predpisih. V skladu z zakonodajo obvladujemo kompletno področje z izjemo žveplovega dioksida, ki bo z zadnjo investicijo še dodatno saniran.

Potrebno je poznati zakonodajo, ki govori o emisijah snovi v okolje. Naš sistem je dejansko zapleten, ampak nadzorovan. Peč za žganje klinkerja ni domača peč, ki jo prižgeš in ugasneš vsak dan. Gre za kompleksen sistem, ki je računalniško voden in nadzorovan. Po osebnem poznavanju gre za skupino ljudi, ki se osredotoča le na naše podjetje. Ta skupina prihaja iz kraja, kjer imajo sami podobne probleme, ki jih očitajo nam. Očitajo nam tudi, da ne opravljamo meritev, kar seveda ne drži. V cementarni opravljamo veliko in vse vrste meritev, ki se zahtevajo za cementno industrijo. Za druge dejavnosti v naši okolici verjetno ni takih zahtev, kar pa ne pomeni, da nimajo podobnih problemov, vsaj vidnih.

Udeležili ste se okoljskega srečanja, ki je bilo novembra 2006 na Brdu pri Kranju. Kaj vas je na srečanju najbolj navdušilo?Na teh srečanjih vedno slišiš kaj novega, tudi jaz, ki tematiko dobro poznam. Konferenco priporočam predvsem takim, ki nam laično očitajo nepravilnosti, na tematiko pa se ne spoznajo dovolj dobro. Na teh srečanjih se zberejo ljudje, ki stroko in probleme dobro poznajo. Letos smo imeli priložnost slišati starosto evropske ekologije, dr. Petra Novaka, ki je strokovnjak v svetovnem merilu. Predaval je o spremembah zaradi segrevanja zemlje, kaj nas čaka do leta 2050, kaj vse bo treba storiti, predvsem na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Vsi se moramo disciplinirati kot posamezniki. Bistvo onesnaževanja danes ne predstavljajo industrijski objekti, ampak gre za našo potrošno družbo, ki je vsak dan bolj potratna. Problem postajajo tudi toplogredni plini, ki nastajajo in prihajajo iz industrijskih objektov, vendar zaradi potreb nas ljudi. Velik problem je seveda tudi promet.

Je rezultat segrevanja zemlje tudi pretoplo vreme, saj smo sredi decembra izmerili celo do 15 stopinj Celzija?Vsekakor to segrevanje do neke mere vpliva na vremenske razmere. Glede na naše investicije in cementni posel pa je to ugodno, saj je gradbena sezona zato daljša.

Kaj pa počnete, ko niste v službi, imate kaj časa za hobije?Če sem resnično iskren, je prostega časa manj kot pred vstopom v Skupino Lafarge. V glavnem se ukvarjam s športom, igram tenis, košarko igramo v okviru družbe redno že 17 let, za kaj več športa pa ni časa. Seveda čim več časa želim posvetiti družini. V mlajših letih sem tudi občasno slikal, sedaj pa bolj redko, vendar občasno še vedno kaj narišem.

Januar 2006 - LC Tim 7

Casopis_Lafarge_07.indd 7Casopis_Lafarge_07.indd 7 04.01.2007 15:02:28 Uhr04.01.2007 15:02:28 Uhr

8 LC Tim - Januar 2007

naše delo

Zagotavljanje varnosti pri delu je glavno vodilo našega podjetjaZ DuPonotovo metodologijo do boljše varnosti pri delu

Na temo varnosti pri delu in DuPontove metodologije smo v Lafarge Cementu izvedli

dvodnevni seminar, ki je potekal 25. in 26. oktobra 2006 v Mladinskem klubu Lafarge Cement Trbovlje. Vodila sta ga Ludger Stattmann (DuPont) in Daniel Marica (CTEC). Seminar je odlično organizirala Špela Malovrh, vodja izobraževanja.

Prvi dan izobraževanja o varnosti pri delu je bil teoretične narave. Prisluhnili smo predavanju Ludgerja Stattmanna o značilnostih dobre organizacije podjetja, načinu medsebojnih komunikacij, opazovalnih kategorijah in pogovorih z zaposlenimi. Glede na njegove dolgoletne izkušnje je bilo predavanje na izjemno visoki ravni. Marsikdo je lahko ugotovil, da s pomočjo ustrezne komunikacije lažje dosežemo in vzpostavimo dialog in ga uspešno pripeljemo tudi do pozitivnega zaključka s stališča uporabe zaščitnih sredstev pri delu.

Skupaj smo ugotovili, da s pravim pristopom mnogokrat vzpodbudimo razmišljanje določene osebe in tako sprožimo verižno reakcijo. Če bo vprašana oseba razmislila o pravkar storjeni napaki, bo to sporočilo in ugotovitev prenesla tudi na svoje bližnje

sodelavce in s tem preprečila ponavljanje iste ali podobne napake, s tem pa prispevala k varnemu delu vseh.

V nadaljevanju smo se preizkusili tudi sami in se razdelili v štiri skupine. Na osnovi prikazanih slik in video posnetkov smo določili izpraševalca, nadzornika in osebo, ki smo jo izprašali. Prvo vprašanje se je glasilo: "Vidim, da uporabljate rokavice. Ali je to potrebno?" Poudarek je temeljil na pozitivnem pristopu k dialogu, ki vzpodbudi sogovornika k razmišljanju o storjeni napaki in odpravi le-te. Rezultati so bili resnično zanimivi ...

Drugi dan izobraževanja je bil zasnovan bolj praktično, poudarek je bil na varnostnih presojah, t. i. »safety auditih« v proizvodnji. Razvrstili smo se v skupine

in odšli opravljat varnostno izpraševanje. Na opomnik smo si zabeležili vse informacije, ki smo jih dobili pri presojah. Ob skupnem pregledu smo opravili oceno stopnje osveščenosti zaposlenih in njihovo skrb za varnost. Ugotovili smo, da se je le-to v zadnjem času v Lafarge Cementu bistveno popravilo tako pri naših zaposlenih, kot pri zunanjih izvajalcih.

Iz opisanega lahko zaključimo, da je pomen in poudarek na varnosti pri delu, varnem vedenju v našem podjetju na prvem mestu in tako je tudi prav. S poučevanjem zaposlenih o uporabi zaščitnih sredstev (čelada, očala, čevlji, rokavice ...) in izvajanjem varnostnih pregledov po tovarni dosegamo pozitivne rezultate. Pri varnostnih pregledih tisti, ki opravlja pregled, vidi in zabeleži pomanjkljivosti, vsak delavec pa lahko pri tem pove, kaj bi s stališča varnosti pri delu lahko izboljšali, da bi se pri svojem opravilu počutil bolj varno in zanesljivo. Vse to pa vodi k večjemu zadovoljstvu pri delu vsakega posameznika.

Jure Kostanjevič in Tadej Kreča

Casopis_Lafarge_07.indd 8Casopis_Lafarge_07.indd 8 04.01.2007 15:02:30 Uhr04.01.2007 15:02:30 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 9

naše delo

Skupina Lafarge je začela izvajati program Odličnost 2008Politiko varnosti in zdravja pri delu, del programa Odličnost 2008, smo predstavili tudi zaposlenim Lafarge Cementa

V decembru 2006 smo organizirali informativne sestanke za vse zaposlene Lafarge Cementa.

Na njih je vodstvo Lafarge Cementa predstavilo program Odličnost 2008, ki so ga sprejeli na ravni Skupine Lafarge z namenom, da se izboljša učinkovitost in uspešnost vsake poslovne enote in s tem celotne Skupine. Program Odličnost 2008 vsebuje tri ključne prioritete: - varnost pri delu, - rezultate in - učinkovito organizacijo.

Varnost pri delu je prva prednostna naloga Lafargea in znak odličnosti poslovanja. Skupina Lafarge ne more postati vodilna na svetu, če ne bo dosegla odličnosti v varnosti pri delu. Zato je bil velik del informativnih srečanj posvečen temu področju.

Koordinator za varnost in ekologijo Martin Koprivc je predstavil novo politiko ter pravila varnosti in zdravja pri delu. Razložil je tudi naloge in zadolžitve za doseganje zastavljenih ciljev in usmeritev, ki naj bi jim na področju varnosti in zdravja pri delu sledili v letih 2007 in 2008.

Z novo politiko varnosti in zdravja pri delu želi Skupina Lafarge s sistematičnim pristopom postati najbolj varna v industriji. Nova politika bo dopolnjena z novimi pravili in standardi, ki bodo omogočali vsem zaposlenim Lafargea po svetu, da uvedejo najboljše obstoječe prakse s tega področja.

Politika varnosti in zdravja pri delu, kot tudi nova pravila, so obvezna za vse poslovne enote Lafargea in morajo biti uvedena do konca decembra 2008. S skupno politiko Skupina postavlja skupne reference ter cilje za varnost in zdravje pri delu.

S podpisom politike varnosti in zdravja pri delu se je vsak zaposleni zavezal, da bo s svojim odgovornim pristopom in obnašanjem prispeval k zagotavljanju varnih delovnih pogojev in razmer.

Cilji programa Odličnost 2008 so bili izbrani na osnovi njihove izvedljivosti in uporabnosti. V smislu zagotavljanja rezultatov Odličnost 2008 v Diviziji Cement pomeni predvsem zmanjševanje stroškov in prihranke na področju energije, zmanjševanje fiksnih in variabilnih stroškov ter skupnih stroškov uprave … Vsaka poslovna enota se je zavezala, da bo cilje in akcijske načrte, ki si jih je zastavila v okviru programa Odličnost 2008, tudi izvedla.

Marko Pirc, direktor finančnega sektorja, je zaposlenim predstavil cilje in akcijske načrte, ki naj bi jih v okviru programa Odličnost 2008 izvedli do konca leta 2008 v našem podjetju. Po vsakem informativnem sestanku so imeli zaposleni možnost, da vodstvu postavijo vprašanja, ki so se jim porajala ob predstavitvah.

Špela Malovrh

Marko Pirc

Informativni sestanki so bili dobro obiskani

Casopis_Lafarge_07.indd 9Casopis_Lafarge_07.indd 9 04.01.2007 15:02:31 Uhr04.01.2007 15:02:31 Uhr

10 LC Tim - Januar 2007

Z nenehnim izobraževanjem razvijamo naše talente in potencialeNačelo Skupine Lafarge: »Nuditi našim ljudem vse možnosti, da prispevajo k uspehu našega podjetja in razvijajo svoje sposobnosti.«

Skupina Lafarge se je v odnosu do svojih zaposlenih zavezala, da želi biti in ostati najboljši oz. najbolj

zaželen delodajalec svojim zaposlenim. V naših zavezah smo sprejeli različna načela delovanja za vsa področja našega poslovanja. Na področju odnosov z zaposlenimi je načelo Lafargea »Nuditi našim ljudem vse možnosti, da prispevajo k uspehu našega podjetja in razvijajo svoje sposobnosti.«.

Biti najbolj zaželen delodajalec za nas med drugim pomeni tudi, da nenehno razvijamo sposobnosti in potencial naših zaposlenih s programi usposabljanja in vsakodnevnim učenjem na delovnem mestu.

Priznanje TOP 10 izobraževalni memedžmentLani smo se v našem podjetju prvič odločili za sodelovanje v natečaju TOP 10 izobraževalni menedžment v organizaciji podjetja Planet GV in Inštituta SOFOS. Uvrstitev med najboljših 10 podjetij, ki največ vlagajo v izobraževanje, je hkrati tudi potrditev s strani strokovnjakov na naslednjih področjih: ¬ da sta naša izobraževalna in poslovna

strategija neposredno povezani; ¬ da v našem podjetju sistematično

zbiramo novo znanje; ¬ da zaposlenim zagotavljamo

preizkušanje in širjenje na novo pridobljenega znanja;

¬ da spodbujamo pridobivanje in prenašanje znanja ter

¬ da spodbujamo izobraževanje vseh zaposlenih.

Priznanja smo bili zelo veseli, saj za nas pomeni, da smo na pravi poti in da delamo prave stvari.

Tudi v prihodnje bomo v našem podjetju vlagali v znanje, saj je to nujno za konkurenčnost našega podjetja kot tudi vseh zaposlenih. Pri doseganju naših ambicioznih ciljev na ravni podjetja, kot tudi na ravni vsakega posameznika je pomembno, da smo izobraženi in usposobljeni za delo in življenje. Znanje moramo nenehno izpopolnjevati, saj nam

izkušnje kažejo, da zaradi hitrega razvoja in nenehnih sprememb znanje hitro zastara in se moramo veliko stvari naučiti znova.

Vsi zaposleni se moramo zavedati, da je nenehno izobraževanje naša dolžnost kot tudi pravica. Glede na to, da si vsak zaposleni z novimi znanji nenehno veča svoj socialni kapital in konkurenčnost na trgu dela, pa vlaganje v izobraževanje s strani podjetja predstavlja tudi eno od oblik nagrajevanja.

Iva Dominkovič

Izobraževanje v letu 2005

V letu 2005 smo opravili skupaj 5.646 ur izobraževanja, kar pomeni 26,8 ur izobraževanja na zaposlenega letno. V letu 2005 ni obiskalo nobenega izobraževanja le 40 zaposlenih. Organizirali smo 33 internih izobraževanj, od tega so jih 18 vodili zunanji izvajalci, 15 izobraževanj pa je v Lafarge Cementu potekalo z internimi predavatelji oz. inštruktorji.

Kratka statistika:

Število zaposlenih vključenih v izobraževanje 173

Delež zaposlenih vključenih v izobraževanje 82 %

Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega 26,8

Število internih izobraževanj 33

Delež internih izobraževanj v okviru celotnega izobraževanja 66,7 %

naše delo

Casopis_Lafarge_07.indd 10Casopis_Lafarge_07.indd 10 04.01.2007 15:02:33 Uhr04.01.2007 15:02:33 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 11

naše delo

Nove naprave v laboratorijuIzboljšali bomo nadzor kakovosti cementa in surovinske moke

V laboratoriju smo decembra 2006 dobili dve novi aparaturi

– Delta rio in laserski granulometer – ki nam bosta v veliko pomoč pri nadzoru kakovosti cementa in surovinske moke.

Napravo Delta rio bomo uporabljali za testiranje cementov, z njo bomo lahko predvideli, v kakšni obliki (topni oz. netopni) se nahaja sulfat. Za regulacijo vezanja klinkerju v mlinu cementa dodajamo kalcijev sulfat, ki je lahko sadra (kalcijev sulfat dihidrat), polhidrat (kalcijev sulfat polhidrat), anhidrit (kalcijev sulfat) ali mešanica le-teh. Mi uporabljamo sadro in sicer sintetično, ki nastane pri čiščenju izpušnih plinov v obeh naših termoelektrarnah, v naslednjem letu pa bomo del sadre nadomestili z našo, ki bo nastajala v odžveplevalni napravi. Ker sadro dodajamo klinkerju v mlinu cementa, pride zaradi povišanih temperatur do procesa dehidracije, pri tem nastaja polhidrat. Za kakovost cementa ni vseeno, v kateri izmed oblik se nahaja kalcijev sulfat. Oblika sulfata vpliva na proces hidratacije cementa in s tem vpliva na razvoj trdnosti, obdelavnost, toploto hidratacije in druge lastnosti. Prav zaradi vsestranskega vpliva oblike kalcijevega sulfata na lastnosti cementa

bomo z novim instrumentom Delta rio lahko še boljše kontrolirali kakovost cementa in v primeru slabših rezultatov meritev tudi ukrepali in izboljšali lastnosti cementa.

Laserski granulometer je naprava, s katero določamo velikost finih delcev pri cementu, surovinski moki ter

praškastih materialih. Metoda, ki je časovno krajša, bo nadomestila klasično sejanje, ki ga opravljamo sedaj. Pomembneje pa je to, da bomo s to metodo dobili podatek o porazdelitvi velikosti delcev v celotnem območju. To nam bo v veliko pomoč pri spremljanju vseh sprememb procesa mletja ter s tem

vplivov na kakovost cementa. Porazdelitev velikosti delcev neposredno vpliva na končni produkt v vseh pogledih, od razvoja trdnosti, obdelavnosti, potrebe po vodi in zato je ta metoda v sodobnih laboratorijih cementne industrije nepogrešljiva.

Petra Kajič

Skupina Lafarge enkrat letno organizira medlaboratorijske raziskave vzorca cementa in tako omogoča laboratorijem v Lafargeevih cementarnah po vsem svetu, da s tem preverijo točnost in natančnost svojih raziskav. Pred kratkim smo dobili rezultate zadnjega medlaboratorijskega testa (tako imenovani Round Robin Test) iz katerih je razvidno, da je naš laboratorij po natančnosti testiranih vrednosti med najboljšimi v primerjavi z drugimi Lafargeevimi laboratoriji po svetu. S tem smo dokazali, da ne znamo dobrega cementa samo proizvajati, ampak njegovo kakovost tudi dokazati.

Celotni ekipi v oddelku kakovosti iskrene čestitke!

Casopis_Lafarge_07.indd 11Casopis_Lafarge_07.indd 11 04.01.2007 15:02:34 Uhr04.01.2007 15:02:34 Uhr

12 LC Tim - Januar 2007

naši ljudje

V začetku novembra je Sebastjan Ledinek nastopil službo kot inženir kakovosti v oddelku Kontrola kakovosti.

Sebastjan se je po končani osnovni šoli vpisal na Gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo Trbovlje, po opravljeni maturi pa na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral septembra 2006.

Delovne izkušnje je skozi vsa leta študija pridobival v različnih podjetjih.

O sebi nam je Sebastjan zaupal naslednje: »Živim v Trbovljah, kjer si nameravam v prihodnosti urediti svoje nadaljnje življenje. Drugače sem odprta in komunikativna oseba, ki je vedno pripravljena pomagati. Na svoji poklicni poti si želim veliko izzivov in medsebojne komunikacije. V prostem času rad kolesarim, v zimskih mesecih smučam, zelo rad pa svoj prosti čas namenim tudi svojim prijateljem. Vsem zaposlenim se zahvaljujem za topel sprejem in upam na čim bolj uspešno medsebojno sodelovanje.«

Vse zaposlene Lafarge Cementa prosimo, da novega sodelavca pri opravljanju njegove funkcije podprete in mu po svojih močeh pomagate, hkrati pa mu v našem podjetju želimo veliko uspeha.

Damjan Kovač je v decembru 2006 opravil diplomski izpit in zagovor svoje diplomske naloge z naslovom »Izboljšava tehnološkega procesa priprave materiala za izdelavo cementa« na Višji strokovni šoli Velenje. S tem si je pridobil višjo strokovno izobrazbo in naziv inženir rudarstva in geotehnologije. Pri izdelavi njegove diplomske naloge so mu stali ob strani inž. Martin Koprivc kot mentor v podjetju, mentor na šoli mag. Bogdan Makovšek ter zunanji strokovni mentor univ. dipl. inž. Darjan Hudovernik.

Iskrene čestitke ter veliko uspehov na nadaljnji poklicni poti.

Novi sodelavci

Inženir rudarstva in geotehnologije Damjan Kovač

Sebastjan Ledinek

Casopis_Lafarge_07.indd 12Casopis_Lafarge_07.indd 12 04.01.2007 15:02:36 Uhr04.01.2007 15:02:36 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 13

Zasavski četrtošolci so ponovno risaliTradicionalni likovni natečaj presegel pričakovanja

V Lafarge Cementu smo leta 2004 prvič organizirali likovni natečaj za četrtošolce po Zasavju v želji, da postane natečaj tradicionalen. Naše želje se počasi uresničujejo, saj je bil zadnji natečaj že tretji zapovrstjo. Udeležba na natečaju je bila lani rekordna, saj je s svojimi risbami sodelovalo kar 427 četrtošolcev iz Zasavja.

naše povezave

Tematiki risb ostajata enaki, in sicer »Gradbeništvo« in »Novo leto«. Najboljših 12 risb na temo

gradbeništva krasi Lafargeev koledar za leto 2007, najlepše risbe na temo novega leta pa so osnova za novoletne čestitke podjetja.

Precej pohval za vsakoletno organizacijo natečaja smo dobili s strani ravnateljev in mentorjev četrtošolcev; po njihovih besedah se vsako leto otroci natečaja lotijo z veliko vnemo in veseljem. Vsi

sodelujoči šolarji so za sodelovanje v natečaju prejeli nahrbtnik. Posebej veselo je bilo v tistih razredih, v katerih je bila katera izmed risb izbrana med najboljše.

Avtorje najboljših risb smo sprejeli na podelitvi na sedežu podjetja. Letošnji zmagovalec natečaja je 10-letni Gašper Vrtačnik iz OŠ Trbovlje, kateremu smo podelili glavno nagrado – igralno konzolo. Po podelitvi nagrad smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo se najprej pošteno najedli, nato pa v kinu uživali ob ogledu

animiranega filma Sezona lova. Najbolje ocenjene risbe so bile razstavljene na novoletni razstavi zasavske likovne skupine Relik, kar je mladim avtorjem in njihovim staršem zagotovo drag spomin. Ocenjujemo, da je likovni natečaj ponovno dobro uspel, zato se bomo tudi v prihodnje v naše projekte trudili vključiti čim več šolarjev in mladine v Zasavju.

Andrej Sopotnik

Zmagovalec natečaja 2006 Gašper VrtačnikUtrinek s podelitve

Casopis_Lafarge_07.indd 13Casopis_Lafarge_07.indd 13 04.01.2007 15:02:39 Uhr04.01.2007 15:02:39 Uhr

14 LC Tim - Januar 2007

naše okolje

Pri raziskavi smo sodelovali z dr. Markom Jakličem in dr. Hugom Zagorškom z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Oba strokovnjaka pravita, da so v zahodnem razvitem

svetu take raziskave pogoste in že domala nujne ter da jih nekatera podjetja opravijo, še preden se odločijo za prodor na izbrani trg. Pri nas na žalost tega trenda ni zaslediti, saj se le redka podjetja odločijo za kaj podobnega. Oba profesorja z Ekonomske fakultete sta bila celo pred izzivom, da razvijeta model, po katerem se bodo lahko tudi druga podjetja odločala za podobne raziskave v primerljivih panogah in na ravni lokalne skupnosti oziroma regije.

Študija ocenjuje prispevek Lafarge Cementa v regionalno gospodarstvo. Raziskovalci so preverili učinek delovanja podjetja v celoti, dodano vrednost, osebne dohodke in zaposlovanje, ki ga ustvarja v regiji. Iz povzetka raziskave sklepamo, da je Lafarge Cement med glavnimi gospodarskimi subjekti v Zasavski regiji. Samo nekaj osnovnih podatkov priča,

da je Lafarge Cement neposredno ali posredno prispeval 10,1 milijarde tolarjev k bruto proizvodnji regije. Zaradi delovanja podjetja so največ prihodkov ustvarili v panogah transporta (515 milijonov tolarjev dodatnih prihodkov), komunale in elektrike (345 milijonov tolarjev dodatnih prihodkov) ter industrije (420 milijonov tolarjev dodatnih prihodkov).

Pozitivno delovanje in vlaganje v lokalno skupnost sta merljivi in kažeta, da so tudi drugi gospodarski in ostali subjekti povezani ali v določeni meri celo odvisni od delovanja cementarne. Tako je strokovno potrjeno, da je cementarna že vrsto let pomembna za Trbovlje in regijo ter da se moramo še naprej truditi, da takšna tudi ostane. S svojo odgovornostjo do ljudi in okolja moramo še naprej težiti, da sanacijski načrt izpeljemo do konca z izgradnjo odžveplevalne naprave. S pospeševanjem trajnostnega razvoja in ohranjanjem konkurenčne prednosti pa moramo še izboljšati poslovne rezultate.

Ekonomski vpliv Lafarge Cementa na Zasavsko regijoV Lafarge Cementu smo v letu 2004 izvedli raziskavo o vplivu naše cementarne na razvoj gospodarstva v Zasavski regiji. Nekaj podatkov o tej raziskavi že poznate, tokrat pa povzemamo vsebino in bistvene ugotovitve.

Prihodkovni multiplikator (oziroma multiplikator proizvodnje) za podjetje Lafarge Cement znaša 1,24. Kaže celotno spremembo v prihodkih vseh podjetij v regiji, ki nastanejo zaradi spremembe prihodkov Lafarge Cementa za 1 tolar. Z drugimi besedami, v povprečju bo vsako povečanje prodaje v Lafarge Cementu za 1 milijon tolarjev povzročilo povečanje celotnih prihodkov v regiji za 1,24 milijona tolarjev. To vključuje začetno povečanje v podjetju samem (1 milijon tolarjev) ter 240.000 tolarjev povečanja prihodkov vseh ostalih podjetij v regiji zaradi povečanega povpraševanja Lafarge Cementa in njegovih zaposlenih po regionalnih proizvodih in storitvah.

Multiplikator izdatkov za podjetje Lafarge Cement znaša 1,67. To pomeni, da vsak tolar, ki ga podjetje zapravi v Zasavski regiji, ustvari 1,67 tolarja prihodkov v regiji.

Multiplikator prihodkov gospodinjstev znaša 0,16. Kaže spremembo v celotnih neto prihodkih gospodinjstev, ki nastane zaradi spremembe prihodkov Lafarge Cementa za 1 tolar. Če se prodaja podjetja zmanjša za 1 milijon tolarjev, se bodo posledično prihodki gospodinjstev v regiji zmanjšali za 160.000 tolarjev.

Multiplikator zaposlenosti znaša 1,65. Kaže spremembo v celotni zaposlenosti, ki nastane zaradi spremembe v zaposlenosti v podjetju Lafarge Cement. Vsako delovno mesto v Lafarge Cementu torej ustvari dodatnih 0,65 podpornega delovnega mesta v preostanku zasavskega gospodarstva.

Eden od glavnih ciljev analize ekonomskega vpliva podjetja je izračun multiplikativnega učinka. Multiplikator meri kumulativno spremembo v ekonomski aktivnosti, ki je posledica začetnega impulza.

Casopis_Lafarge_07.indd 14Casopis_Lafarge_07.indd 14 04.01.2007 15:02:44 Uhr04.01.2007 15:02:44 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 15

naše delo

V aprilu 2006 smo v našem podjetju pričeli z uporabo programa Maximo. To je najsodobnejši informacijski sistem za podporo upravljanju in vzdrževanju strateških

sredstev v podjetjih ter drugih organizacijah. Njegova objektno zasnovana arhitektura, uporaba najnovejših internetnih standardov, izredna prilagodljivost in povezljivost zagotavljajo učinkovito ter dolgoročno rešitev.

Program Maximo v svetu vzdrževanja ni neznanka, uporabljajo ga vsa večja podjetja, kot so Toyota, Coca Cola, SKF, Ericsson ..., v Sloveniji pa Merkur, Petrol, LIV, Dravske elektrarne ...

Program Maximo je standardni program v Skupini Lafarge, zato je bil naš cilj implementacija programa tudi v Lafarge Cementu. Same priprave so se začele že pred nekaj leti, vendar takrat v obliki Excelovih dokumentov in tabel, ki so vsebinsko podobne vpisnim okvirjem programa Maximo. Aprila letos pa smo začeli ta program dejansko uporabljati. Takoj po odobritvi projekta so se začela prevajanja v slovenski jezik in tako

smo ob pomoči podjetja Kopa že v juniju imeli prvo testno različico v slovenščini. To je bilo dovolj, da smo pričeli s prvim izobraževanjem, namenjenim uporabnikom, ki vnašajo podatke. Izobraževanje je potekalo konec junija, cilj pa je bil usposobiti osebje, da bo samostojno opravljalo delo in vnašalo osnovne podatke, ki so potrebni za zagon programa.

Predviden zagon prve faze je bil v začetku decembra 2006, zato smo imeli še eno izobraževanje, ki je bilo namenjeno vsem uporabnikom programa – torej tudi tistim, ki jim bo samo pripomoček za vsakodnevno delo. V drugi fazi projekta naj bi ta program povezali še s programi SAP, X-RANGE ter različico MSProjecta. V celoti in z vso funkcionalnostjo bo Maximo zaživel maja 2007, ob tem pa se je treba zavedati, da je program rastoč, kar pomeni, da se bo baza podatkov skozi leta dopolnjevala, hkrati pa bo iz leta v leto naraščala njegova učinkovitost.

Boštjan Cilenšek

Program Maximo v vzdrževanjuIzboljšali bomo razpoložljivost, zanesljivost in učinkovitost ključnih sredstev, s katerimi ustvarjamo prihodke

Maximo pomaga podjetjem izboljšati razpoložljivost, zanesljivost in učinkovitost ključnih sredstev, s katerimi ustvarjajo prihodke. Baza podatkov pri tem sistemu omogoča vpogled v zgodovino delovanja naprav ter na podlagi meritev in pregledov obnašanje le-teh skozi daljše časovno obdobje. Bistvene koristi sistema pa so še: - podpora upravljanja vseh vrst

sredstev, - minimiziranje nepredvidenih

zastojev, - zmanjševanje nenačrtovanega

vzdrževanja, - optimizacija skladiščne zaloge, - zagotavljanje pravočasne

razpoložljivosti rezervnih delov, - zmanjševanje stroškov

obratovanja in - povečanje operativne

učinkovitosti.

Izobraževanje uporabnikov programa Maximo

Casopis_Lafarge_07.indd 15Casopis_Lafarge_07.indd 15 04.01.2007 15:02:44 Uhr04.01.2007 15:02:44 Uhr

16 LC Tim - Januar 2007

V novembru 2006 so zunanji presojevalci naše certifikacijske hiše Bureau Veritas presojali sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000.

Presoja, ki so jo presojevalci izvedli 23. in 24. novembra, je bila re-certifikacijska, kar pomeni, da smo morali dokazovati ustreznost sistema vodenja kakovosti za ponovno podelitev certifikata ISO 9001:2000.

Cementarna Trbovlje je certifikat sistema vodenja kakovosti prvič pridobila v letu 2000. Od tedaj se sistem vzdržuje, njegovo učinkovitost in skladnost s standardom ISO 9001:2000 pa preverjajo zunanji presojevalci Bureau Veritas Certifikation. S certifikatom ISO 9001:2000 podjetje dokazuje, da ima

uvedene vse potrebne interne procese, da zadosti zahtevam standarda in da zagotavlja nenehno izboljševanje vseh procesov v organizaciji, da bi na ta način kar najbolj zadovoljili potrebe svojih kupcev.

Tudi tokrat so presojevalci Bureau Veritas Certifikation ocenili, da sistem vodenja kakovosti izvajamo in vzdržujemo primerno ter da ustreza zahtevam standarda. Neskladnosti niso ugotovili, podali pa so nam tudi nekaj pripomb v obliki opažanj oziroma predlogov za izboljšanje, ki se jim bomo posvetili v letošnjem letu.

Špela Malovrh

naše delo

Uspešno opravljena presoja ISO 9001:2000Ponovno smo uspešno dokazali ustreznost sistema vodenja kakovosti in pridobili certifi kat ISO 9001:2000

KUPCI

Zahteve

KUPCI

Zadovoljstvo

Proizvod

Nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti

Preskrba virov

Odgovornost vodstva

Merjenje, analiza in izboljševanje

Realizacija proizvodaVhod Rezultat

Casopis_Lafarge_07.indd 16Casopis_Lafarge_07.indd 16 04.01.2007 15:02:46 Uhr04.01.2007 15:02:46 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 17

Kakšno je naše gasilsko znanje in kako ga izboljšati? Tej temi je bila namenjena gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti, ki smo jo izpeljali v petek, 24. novembra 2006, pred mehanično delavnico Lafarge Cementa v Trbovljah. Pobudo vodstva Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) Lafarge Cement sta odprtih rok pozdravila in odobrila predsednik uprave Franci Blaznek ter svet delavcev. V sodelovanju z Gasilsko zvezo (GZ) Trbovlje smo prikazali gašenje bencina z gasilniki na CO2 in prah. Predstavili smo tudi gašenje plamena stoječe plinske jeklenke, največjo pozornost udeležencev vaje pa je pritegnilo gašenje prevrnjene plinske jeklenke.

Gašenje gorečega plina so izvajali le strokovnjaki, medtem ko so gašenje gorečega bencina po

začetnem strokovnem prikazu lahko preizkusili tudi udeleženci vaje. Najprej je vadila skupina dvajsetih proizvodnih delavcev, nato pa še deset zaposlenih v upravi. Udeleženci so tako lahko samostojno in praktično ugotovili, da je gašenje s CO2 ekološko precej bolj sprejemljivo kot gašenje s prahom. Res je gasilnik na CO2 dražji od prostorninsko primerljivega gasilnika na prah, vendar je bolj učinkovit.

Vajo je vodil Jože Ričko iz GZ Trbovlje, ki je teoretično predstavil gasilnike in njihov namen. Praktično sta mu pomagala poveljnik in podpoveljnik cementarniškega gasilskega društva Ivan Ključevšek in Pavel Gašparič, ki sta prikazala njihovo strokovno uporabo. V vodstvu cementarniškega gasilskega društva smo zadovoljni z izvedbo vaje, vendar bi se je

lahko udeležilo več zaposlenih. Res so med zaposlenimi v Lafarge Cementu strokovno usposobljeni gasilci – tako oni kot vodstvo podjetja so zavezani k ohranjanju poslanstva industrijskega gasilskega društva – toda gasilec ne more biti vedno na kraju začetnega požara, takoj ko izbruhne. Poleg tega lahko pride znanje ravnanja z gasilniki še kako prav v vsakdanjem življenju.

Zavedati se je namreč treba, da je začetni požar bistveno lažje pogasiti kot ogenj, ki uide izpod nadzora. To je bilo glavno sporočilo tokratne gasilske vaje, po kateri so si udeleženci lahko ogledali tudi raznoliko ponudbo gasilnikov. Seznanili so se z njihovimi cenami in jih imeli priložnost kupiti za domačo uporabo. Nakup je seveda še vedno mogoč, za informacije v zvezi s tem se obrnite

na PIGD Lafarge Cement. Znanje uporabe gasilnika je gotovo ključni pogoj za uspešno posredovanje v primeru začetnega požara, toda usposobljenost pomaga le takrat, ko je v bližini tudi gasilnik.

upravni odbor PIGD Lafarge Cement

Za doseganje večje količine proizvodnje cementa in manjšega prašenja smo se v

Lafarge Cementu odločili investirati v rekonstrukcijo obstoječega skladiščnega

prostora za sipke materiale t. i. klinker halo. Projekt je razdeljen v dve fazi:1. Ureditev in izgradnja skladiščnih

kapacitet za klinker in ostale materiale, ki so potrebni za proizvodnjo cementa.

2. Zapiranje in odpraševanje skladiščnih prostorov.

Prva faza zajema izgradnjo skladiščnih silosov dodajnih materialov v obstoječi skladiščni hali. Z investicijo bomo povečali skladiščne kapacitete in preprečili medsebojno mešanje razsutih materialov za mletje cementa.Druga faza pa obsega zapiranje podaljška klinker hale z nadstrešnico, fasadami in dvižnimi vrati za uvoz in izvoz

tovornjakov, zapiranje zgornjega dela hale, izgradnjo iztresališča kamionov ter odpraševanje celotne klinker hale.

Z zapiranjem in odpraševanjem klinker hale bodo izboljšani obratovalni pogoji dvigala, zmanjšane prašne emisije in vnašanje materiala v okolje, odprava prekladanja materiala s čelnim nakladalcem ter omogočeno nakladanje klinkerja na tovornjake z dvigalom.

Investicijska dela se izvajajo od leta 2005 in bodo končana v letu 2007, vrednost celotne investicije znaša okrog milijon evrov. Mihael Češnovar

Investicija v skladišču klinkerja Izboljšali bomo delovne razmere in zmanjšali emisije prahu

Gasilnik lahko učinkovito uporablja vsakdoProstovoljno industrijsko gasilsko društvo je organiziralo gasilsko vajo

naše delo

Casopis_Lafarge_07.indd 17Casopis_Lafarge_07.indd 17 04.01.2007 15:02:46 Uhr04.01.2007 15:02:46 Uhr

18 LC Tim - Januar 2007

Lafarge v svetu

Skupina Lafarge je prvič objavila svoje rezultate ob tretjem četrtletju. To je velik korak k izboljšanju preglednosti in jasnosti naših finančnih sporočil. Prav tako je jasen

dokaz, da se naše poslovanje pospešuje.

Poročamo o zelo močni rasti prihodkov v prvih devetih mesecih in v zadnjem četrtletju, kar je bistveno bolje kot v letu 2005 in v skladu z našimi cilji. Leto 2006 bo rekordno. Na te rezultate, ki so zelo spodbudni, smo lahko ponosni, vendar nas ne smejo odvrniti od ciljev, ki smo si jih postavili v Programu Odličnost 2008. Še naprej moramo pospeševati in ostati osredotočeni na prednostne cilje, povezane z varnostjo, zniževanjem stroškov in učinkovito organizacijo.

Bruno Lafont, izvršni direktor Skupina Lafarge, je ob tej priložnosti dejal: »Ti izvrstni globalni rezultati potrjujejo, da je skupina sposobna izkoristiti prednosti svojega ogromnega potenciala po vsem svetu. Z zaupanjem zremo v leto 2007.«

Močno povečanje ključnih številk za prvih devet mesecev- Dvig prodaje za 18 %. - Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 29 %. - Dvig denarnega toka iz poslovanja za 50 %. - Dvig poslovnega izida na delnico za 39 % na 6,28 evra.

Nadaljnje izboljšanje v tretjem četrtletju kljub visokim primerjalnim podatkom- Dvig prodaje za 12 %. - Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 18 %. - Dvig denarnega toka iz poslovanja za 44 %. - Dvig poslovnega izida na delnico za 30 %.

Glavni dosežki Skupine za prvih devet mesecev - Močna rast prihodkov v vseh naših podjetjih v prvih devetih

mesecih.- Močna organska rast (+ 14 % v prodaji in + 28 % v prihodku

iz tekočega poslovanja), ki jo je omogočal trden položaj Skupine.

- Povečanja cen so presegla povečanje stroškov, kar je posledica vztrajnih prizadevanj v vseh naših dejavnostih na lokalni ravni.

- Nadzor nad stroški se je nadaljeval. - Izboljšanje poslovne marže skupine (15,7 % v primerjavi s

14,3 % leta 2005), ki je opazno v vseh naših podjetjih.- Močno povečanje poslovnega izida na delnico (+ 39 %). - Močno povečanje denarnega toka iz poslovanja (+ 50 %) in

prostega denarnega toka z 243 milijoni evrov na 811 milijonov evrov.

- Reorganizacija v Severni Ameriki in izvajanje sinergij. - Pospeševanje programa širjenja zmogljivosti v odziv na rast

trgov, utrditev našega položaja in premik na nove trge.

Konsolidirani finančni izkazi z dne 30. septembra 2006

mil. evrov Devet mesecev Tretje četrtletje

2005 2006 Razlika (%)

2005 2006 Razlika (%)

Prodaja 11.759 13.063 18 % 4.539 5.104 12 %

Prihodek iz tekočega poslovanja

1.687 2.181 29 % 850 1.004 18 %

Čisti prihodek 773 1.096 42 % 414 548 32 %

Čisti poslovni izid na delnico v evrih

4,53 6,28 39 % 2,41 3,14 30 %

Denarni tok iz poslovanja

1.543 2.309 50 % 745 1.07 44 %

Čisti dolg skupine

7.529 10.261 36 %

Prihodek iz tekočega poslovanja na dan 30. september 2006

mil. evrov Devet mesecev Tretje četrtletje

2005 2006 Razlika (%)

2005 2006 Razlika (%)

Cement 1.253 1.546 23 % 601 675 12 %

Agregati in beton

286 423 48 % 178 235 32 %

Strešne kritine 73 96 32 % 49 59 20 %

Gips 113 158 40 % 34 48 41 %

Drugo – 38 – 42 – – 12 – 13 –

SKUPAJ 1.687 2.181 29 % 850 1.004 18 %

Močna rast prihodkov v Skupini Lafarge v prvih devetih mesecih leta 2006

Casopis_Lafarge_07.indd 18Casopis_Lafarge_07.indd 18 04.01.2007 15:02:50 Uhr04.01.2007 15:02:50 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 19

Lafarge v svetu

Obeti za leto 2006Pričakujemo, da bodo razmere na naših trgih še naprej ugodne kljub upadu na nekaterih severnoameriških trgih. Med letom bi morala povečanja cen na splošno presegati povečanja stroškov. Vpliv programov za omejevanje stroškov bi moral zmanjšati nenehno povečevanje stroškov energije in prevoza.

V zadnjem četrtletju 2006 pričakujemo nadaljnje naraščanje prihodka iz poslovanja, čeprav bo ta rast morda zmernejša zaradi visoke ravni dejavnosti, ugotovljene v četrtem četrtletju 2005.

Glavni dosežki po Divizijah za prvih devet mesecev 2006

Cement- Dvig prodaje za 18,4 % na 7.262 milijonov evrov (dvig za

12,2 % na 2.621 milijonov evrov v tretjem četrtletju).- Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 23,4 % na

1.546 milijonov evrov (dvig za 12,3 % na 675 milijonov evrov v tretjem četrtletju).

- Dvig poslovne marže na 21,3 % v primerjavi z 20,4 % v enakem obdobju leta 2005.

- Ugodni trendi glede obsega in rasti na večini naših trgov.- Uspešna uvedba povečanja cen na večini naših trgov v okolju,

za katerega je značilno strmo povečevanje stroškov za energijo in prevoz.

- Pospeševanje programa za širjenje zmogljivosti na rastočih trgih.

Strešne kritine- Dvig prodaje za 7,4 % na 1.190 milijonov evrov (dvig za

8,7 % na 464 milijonov evrov v tretjem četrtletju).- Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 31,5 % na 96

milijonov evrov (dvig za 20,4 % na 59 milijonov evrov v tretjem četrtletju).

- Dvig poslovne marže na 8,1 % v primerjavi s 6,6 % v enakem obdobju leta 2005.

- Nemčija v 3. četrtletju kaže znake okrevanja.- Načrt prenove se energično izvaja in hitro napreduje.- Selektivne pripojitve v Severni Ameriki in Evropi za utrditev

našega položaja.

Agregati in beton- Dvig prodaje za 22,8 % na 4.827 milijonov evrov (dvig za

16,3 % na 1.854 milijonov evrov v tretjem četrtletju).- Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 47,9 % na 423

milijonov evrov (dvig za 32,0 % na 235 milijonov evrov v tretjem četrtletju).

- Dvig poslovne marže na 8,8 % v primerjavi s 7,3 % v letu 2005.

- Ugodni pogoji na večini naših trgov. - Uspešna uvedba povečanja cen na večini naših trgov v okolju,

za katerega je značilno strmo povečevanje stroškov.- Selektivne pripojitve v Arizoni in Chicagu za utrditev našega

položaja v agregatih.- Večji prispevek izdelkov iz betona z dodano vrednostjo: obseg

izdelkov iz palete Agilia® (samotekoči in samoizravnalni beton) je v prvih devetih mesecih leta narasel za 37 %.

Mavec- Dvig prodaje za 12,4 % na 1.229 milijonov evrov (dvig

za 8,4 % na 399 milijonov evrov v tretjem četrtletju).- Dvig prihodka iz tekočega poslovanja za 39,8 % na 158

milijonov evrov (dvig za 41,2 % na 48 milijonov evrov v tretjem četrtletju).

- Dvig poslovne marže na 12,9 % v primerjavi z 10,3% leta 2005.

- Otvoritev nove proizvodne linije v Maroku.- Uspešen zagon tovarne v Buchananu blizu New Yorka

po posodobitvi in podvojitvi zmogljivosti, kar je utrdilo položaj podjetja Lafarge kot visokokakovostnega in nizkostroškovnega proizvajalca na vseh njegovih severnoameriških trgih.

Casopis_Lafarge_07.indd 19Casopis_Lafarge_07.indd 19 04.01.2007 15:02:50 Uhr04.01.2007 15:02:50 Uhr

20 LC Tim - Januar 2007

Lafarge v svetu

»Quarry days« v dobesednem prevodu pomeni »dnevi kamnolomov« in je srečanje tehničnih vodij, nadzornikov, geologov in ostalih s kamnolomi povezanih zaposlenih v skupini Lafarge. Srečanje, ki ga vsako leto jeseni organizira Lafargeev tehnični center CTEC, se je lani od 21. do 24. novembra odvijalo v grškem mestu Volos, 320 km severozahodno od Aten in 220 km južno od Soluna.

Volos je grško pristaniško mesto v pokrajini Tesalija s svojo univerzo, tobačno industrijo, tekstilno in živilsko ter seveda cementno industrijo. Cementarna v Volosu je ena največjih v Evropi v Skupini Lafarge, s petimi rotacijskimi pečmi, osmimi mlini cementa in tremi mlini surovine poleg ogromne predhomogenizacijske hale.

Tridnevni seminar je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo si pretežno tehnični vodje kamnolomov iz devetih držav v regiji z različnimi predstavitvami

izmenjali znanja, metode, tehnike, nadzorovanje dela v kamnolomih. Poseben poudarek smo namenili varnosti in končnem izgledu kamnolomov (t. i. rekultivacija – povrnitev kamnoloma v stanje za ekonomično izkoriščanje).

Na seminarju je bilo poleg predstavnikov CTEC-a prisotnih 30 udeležencev iz naslednjih tovarnam pripadajočih kamnolomov:

- Nemčija (Sötenich in Karsdorf),- Poljska (Kujawi in Malogoszcz),- Češka (Čizkovice),- Avstrija (Mannersdorf in Retznei),- Srbija (Beočin),- Romunija (Medgidia in Hogis),- Jordanija (Fuhais in Rashadiya),- Grčija (Volos, Halkis in Milaki),- Slovenija (Trbovlje).

Manjkali so kolegi iz Rusije, Ukrajine, Turčije in Egipta. Prvi zaradi nepoznavanja angleškega jezika, Turki prodajajo tovarno zaradi nerentabilnosti in Egipčani zaradi prevelike naveze s konkurenčnimi podjetji.

V praktičnem delu smo obiskali 4 kamnolome v sklopu združenja Herakles. Letna kapaciteta največjega izmed njih, kamnoloma apnenca Platanos, znaša 4 milijone ton (kapaciteta našega kamnoloma je 650.000 ton letno). Uporabljajo 4 tovornjake znamke CAT 777D kapacitete 100 ton, za nalaganje 2 nakladalca znamke CAT 992 s prostornino žlice 12 m3 in CAT 994F s kapaciteto žlice 25 m3. Kapaciteta stacionarnega čeljustnega drobilca znaša 1.100 t/h. Apnenec v tovarno prevažajo z ladjami.

Poleg izobraževalnega programa pa seveda ni manjkalo tradicionalnih jedi, pijač in plesa. Zopet pa se srečamo letos, ko nas bodo povabili kolegi iz Jordanije.

Damjan Kovač

Quarry Days – dnevi kamnolomov 2006Tradcionalno srečanje je lani potekalo v Grčiji

Upravni odbor podjetja Lafarge, ki se je sestal 3. decembra 2006, je menil, da je ponudba podjetja PAI Partners za

Divizijo Strešnih kritin najboljša rešitev za Skupino, njene delničarje, prihodnost in razvoj poslovanja Strešnih kritin ter njegove zaposlene.

Proces izmenjave informacij in posvetovanja z ustreznimi predstavniškimi telesi zaposlenih se bo začel takoj. V okviru tega projekta se je Lafarge odločil za 35-odstotni delež v novi pravni osebi s pripadajočim številom sedežev v upravnem odboru in s tem pokazal svojo odločenost, da še naprej sodeluje

in prispeva k razvoju te dejavnosti, da bi imel koristi od njenega prihodnjega uspeha.

Projekt je vrednost celotnega poslovanja Strešnih kritin kot vsoto tržne kapitalizacije in neto dolga ocenil na 2,4 milijarde evrov, kar predstavlja devetkratnik rezultata poslovanja pred amortizacijo, obrestmi in davki (EBITDA) za leto 2006. Ta znesek vključuje 1,96 milijarde evrov gotovine za nakup delnic (v primerjavi s knjižno vrednostjo 1,70 milijarde evrov) in približno 420 milijonov evrov dolga in pokojninskih obveznosti, ki jih prevzame kupec.

Lafarge bo prodal Divizijo Strešnih kritin podjetju PAI Partners

Casopis_Lafarge_07.indd 20Casopis_Lafarge_07.indd 20 04.01.2007 15:02:51 Uhr04.01.2007 15:02:51 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 21

naše povezave

Našim mladim nogometašem pomeni ukvarjanje z nogometom, poleg druženja s sovrstniki, še veselje in užitek v nogometni igri. Pomembno je, da se navajajo

na trdo delo, vztrajnost, strpnost in zdravo športno življenje. Hkrati pa uresničujejo tudi najpomembnejše nogometne cilje – dosegati čim boljše rezultate na tekmah in izboljševati nogometno znanje.

Treningi potekajo poleti, jeseni in spomladi štirikrat tedensko na igrišču NK Rudar. V primeru slabega vremena so treningi na rokometnih igriščih ŠD Rudar (Partizan). V zimskem času pa potekajo dvakrat do trikrat tedensko v šolskih telovadnicah Hohkraut in Cankar.

Tekmujemo v 1. MNZ ligi U-12 Ljubljana. Trenutno zasedamo odlično peto mesto. Tekmovanje U-12 poteka v treh ligah MNZ Ljubljana, vanje je vključenih 36 ekip.

V zimskem času obiskujemo Zimsko ligo MNZ Ljubljana U-12, ki poteka za Bežigradom v Ljubljani. Poleg tega v zimskem

času potekajo najrazličnejši dvoranski turnirji, ki se jih aktivno udeležujemo v Trbovljah, na Prevaljah, v Velenju, Dravogradu, Kamniku, Portorožu … Pred spomladansko nogometno sezono se bomo udeležili tudi petdnevnih priprav v Puli, s katerih se bomo vrnili primerno pripravljeni za spomladanski del tekmovanja.

Ekipa NK Rudar U-12 je zelo aktivna skozi celotno leto. Kot trener lahko pohvalim prizadevnost in aktivno sodelovanje vseh nogometašev. Posebej pa se moram zahvaliti vsem vključenim staršem, ki so ekipi v oporo in ji vseskozi stojijo ob strani, da lažje speljemo tekmovalno sezono.

NK Rudar ima zelo dolgo tradicijo. Obstoj in prihodnost kluba nedvomno zagotavljajo otroci in prepričan sem, da nam naši mladi nogometaši zagotavljajo lepo in uspešno prihodnost.

Darino Rižner

Nogometni klub Rudar Predstavljamo perspektivno mlado ekipo nogometnega kluba

Mladi nogometaši s trenerjem

Casopis_Lafarge_07.indd 21Casopis_Lafarge_07.indd 21 04.01.2007 15:02:51 Uhr04.01.2007 15:02:51 Uhr

22 LC Tim - Januar 2007

Od začetka oktobra do konca decembra 2006 so okrogli jubilej praznovali:

10 let dela: Lafarge Cement d.d. Boris ZagoričnikMateja Kališnik

30 let dela: Lafarge Cement d.d. Radovan Ivanović Jože Skušek Dušan Kovačič Albin Kastelic Stanislav Starina

''Okrogli'' življenjski jubilej pa so praznovali:Lafarge Cement d.d.Silvo Černe Borut Vene

Apnenec d.o.o.Tomaž Klemen

Vsem našim jubilantom v imenu celotnega kolektiva iskreno čestitamo.

naš čas

Aktualno iz sindikata – volilno leto 2006

Rešitev nagradne križanke prejšnje številke LCTima je:

GRADIMO ODŽVEPLEVALNO NAPRAVO

Nagrade prejmejo:1. nagrada: 1 x nahrbtnik z brisačo Vesna Bratanič, Lafarge Cement d.d.

2. nagrada: 2 x knjiga »Zasavje: nekje v sredini Slovenije« Uroš Groznik, upokojenec Herman Donik, Lafarge Cement d.d.

3. nagrada: 3 x majica Lafarge Vilko Krevzel, Trbovlje Franc Brvar, Lafarge Cement d.d. Alfonz Besednjak, Prebold

Nagrade dobite v kadrovskem sektorju Lafarge Cementa.

Čestitamo!

Leto 2006 je bilo volilno tako na državni ravni kot tudi v sindikatu in podjetjih. Tudi v Lafarge Transportu smo pred časom pristopili k evidentiranju sindikalnih zaupnikov,

članov nadzornega odbora in predsednika. Ker smo želeli svoje predstavnike v organih sindikata v preostalem času do občnega zbora v miru in preudarno izbrati, smo določili tudi časovni načrt evidentiranja. Seveda so se morali s tem predlogom strinjati vsi kandidati, kar so potrdili s podpisom na kandidacijski list. Po poslovniku o delu zbora se člani nadzornega odbora in predsednik izvolijo na samem zboru, sindikalni zaupniki pa na sestankih sindikalnih skupin. V mandatnem obdobju 2006-2010 bodo prvič imeli svojega predstavnika v izvršnem odboru tudi delavci zaposleni v Lafarge Transportu.

Volitve so bile tudi na državni ravni. Konferenca SDGD, ki je bila v Moravskih toplicah 14. novembra 2006, je prinesla veliko spremembo v vodstvu sindikata. Prejšnjega predsednika, ki se je upokojil, je zamenjala Tanja Šuligoj. Tanja je Trboveljčanka, zaposlena v Salonitu Anhovo in je prva ženska na predsedniškem stolčku SDGD. Izbrana je bila med štirimi kandidati. Tudi podpredsedniško mesto je zasedla predstavnica nežnejšega spola in sicer Aleksandra Greifoner. Kako se bosta vpeljali v sindikalni boj in kako uspešni bosta, pa bo pokazal čas. Želim jima veliko uspeha.

Vsem članom našega kolektiva in njihovim najbližnjim želim veliko sreče in zadovoljstva v novem letu 2007.

Bojan Lipec

Casopis_Lafarge_07.indd 22Casopis_Lafarge_07.indd 22 04.01.2007 15:02:56 Uhr04.01.2007 15:02:56 Uhr

Januar 2007 - LC Tim 23

GPG Kipkop

naš partner

P odjetje GPG Kipkop, Gradbeni obrati, d.o.o. iz Ljubljane je hčerinsko podjetje gradbene družbe GPG, d.d., ki deluje od leta 1946.

Poslanstvo podjetja GPG Kipkop je, da zadovoljuje potrebe kupcev s tem, da dosega stalno kakovost proizvodov in storitev, ki jih izboljšuje z vlaganji in uporabo novih tehnologij in z izobraževanjem ter usposabljanjem vseh zaposlenih in na ta način pripomore k boljšim gradbenim storitvam.

Našo ponudbo kupci ocenjujejo kot najugodnejšo – zasnovano na poslovni odličnosti, medtem ko jo naročniki storitev zaznavajo kot najboljšo skupno rešitev, zasnovano na zaupnosti. Potencialni naročniki nas dojemajo kot podjetje in posameznike z veliko znanja in z visoko usposobljenostjo in prilagodljivostjo.

Naš največji dobavitelj je Lafarge Cement d.d., v katerem vidimo strateškega partnerja za dosego največjega deleža prodaje betona na ljubljanskem področju. S skupnimi interesi bomo zagotovo uresničili zadane skupne cilje za leto 2007.

V neposredni bližini ljubljanske obvoznice, na Cesti dveh cesarjev 393 v Ljubljani, se nahajata dve naši betonarni: tip ORU in tip GRADIS. Skupaj lahko proizvedeta cca 100 m3 betona na uro.

Računalniško krmiljenje zagotavlja visoko produktivnost in kakovost betonskih mešanic, možnost ogrevanja peska in vode pa omogoča nemoteno obratovanje tudi v zimskem času.

Betonarna je okolju prijazna. Na silosih so nameščeni filtri, ki preprečujejo prašenje cementa. V sklopu betonarne je nameščena naprava za reciklažo odpadne vode, ki nastane pri pranju mešalnika betonarne, avtomešalcev in črpalk. Reciklirana

voda se uporablja pri pripravi svežih betonov, kar pomeni večjo ekonomičnost (ponovno uporabo) in varovanje okolja pred onesnaženjem.

Poleg opisane imamo še dve betonarni. Betonarna Vrhnika se nahaja ob avtocestnem izvozu Vrhnika. Kapaciteta betonarne tipa GRADIS je cca 20 m3 betona na uro. Betonarna Grosuplje pa se nahaja v industrijski coni v Grosupljem. Kapaciteta betonarne tipa GRADIS je cca 20 m3 betona na uro.

Ostale dejavnosti našega podjetja so še železokrivnica, prevozne storitve in žerjavni oddelek.

Casopis_Lafarge_07.indd 23Casopis_Lafarge_07.indd 23 04.01.2007 15:02:56 Uhr04.01.2007 15:02:56 Uhr

24 LC Tim - Januar 2007

križanka

Pravilno izpolnjeno kriæanko do vkljuËno 15. februarja 2007 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tima ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge CementKolodvorska 51420 TrbovljePripis: Za nagradno kriæanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno kriæanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Ëasopisa LC Tim.

Rešitev nagradne križanke št. 01/2007:

Ime in priimek:

Naslov :

Nives Ostanek, 10 let, OŠ NH Rajka Hrastnik

Casopis_Lafarge_07.indd 24Casopis_Lafarge_07.indd 24 04.01.2007 15:02:58 Uhr04.01.2007 15:02:58 Uhr