Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne na Koroškem   

Ivanka Stopar       

MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA UČENJE (TUJIH) JEZIKOV   

MOTIVATION STUDENTS FOR LEARNING LANGUAGES     

Povzetek 

Mladi  se  danes  v  poplavi  informacij  in  v  situaciji,  ko  starši  namesto  njih  opravijo  večino 

vsakdanjih      zoprnih  opravil,  težko  navdušijo  za  kar  koli,  so  pasivni  in  redkokdaj  notranje 

motivirani,  še najmanj pa  se na  strokovnih  šolah dijaki  radi  učijo  jezikov  in drugih  splošno 

izobraževalnih  predmetov.  Dostikrat  pri  urah  vprašajo,  zakaj  se  vsega  tega  sploh  morajo 

učiti, ko pa so se odločili za poklic in ne za študij. Zato moramo učitelji iskati nove načine in 

poti,  kako mladim pomagati usvojiti  veščine, kot  so: ustrezna komunikacija  v maternem  in 

tujem  jeziku,  timsko  delo,  prevzemanje  odgovornosti  in  znati  se  prilagajati.  Da  bi  dijake 

motivirala  za učenje  jezikov  in  jih v  realnem svetu  soočila  še  z  vsemi drobnimi  izzivi,  ko  je 

treba poskrbeti zase in sobivati ter se znajti v tujem okolju, sem zanje organizirala petdnevno 

strokovno ekskurzijo v London, o kateri pišem v članku. 

 

Ključne besede: motivacija, samopodoba, odgovorno obnašanje, sodelovanje in timsko delo 

 

Abstract 

Young people today are in a flood of information and in a situation where their parents do 

most annoying everyday tasks instead of them, so it is difficult for them to be to impressed 

for  anything,  therefore  they  are  passive  and  rarely  internally  motivated.  Least  of  all  the 

professional  schools  students  want  to  learn  the  languages  and  other  general  education 

subjects.  They often ask why they have to learn all this, as they just want the professional 

knowledge regarding their future profession and they do not go for the studies. Therefore, 

teachers constantly need to look for new ways how to help young people acquire skills such 

as  communication  in  native  and  foreign  languages,  teamwork,  responsibility  and 

accountability, and being able to adapt.  In order to motivate pupils to  learn languages and 

face the real world with all the challenges when it comes to taking care of themselves and to 

coexist  and  be  exposed  to  a  foreign  environment,  I  have  organized  for  them  a  five‐day 

technical excursion to London, about which I write in the article.  

 

Key words: motivation, self‐esteem, responsible behavior, co‐operation and teamwork 

   

1. Izhodišča (teoretični del) 

1.1 Pomen komunikacije in motivacije pri delu z ljudmi, posebej v 

       procesu vzgoje in izobraževanja   

Motivacija in komunikacija sta zasedli osrednjo vlogo v našem življenju, odločata o tem, kako živimo, 

koliko  smo  sposobni  osmisliti  naše  bivanje,  kako  ustvarjalni  smo  in  kako  uspevamo  v  razvijanju 

odnosov.  Človek  ni  otok,  živimo  v  stiku  z  drugimi,  saj  smo  socialna  bitja,  kar  pomeni,  da  je 

komunikacija,    tako  vsebinska  kot odnosna,  temelj  našega  človeškega obstoja.  Komunikacija pa ne 

vzpostavlja  le ustreznih partnerskih,  intimnih odnosov, pač pa ustvarja primerno klimo  in kulturo v 

odnosih  med  vsemi  deležniki  v  šoli.  Uspešna  komunikacija  je  torej  imperativ  za  uspešno  šolo. 

Motivacija predstavlja gonilno silo, ki nas vodi pri učenju, delovanju  in življenju. Če  je ta motivacija 

notranja,  je možno pričakovati,  da bodo  cilji,  ki  smo  si  jih  zastavili,  slej  ko prej  tudi  udejanjeni,  ob 

predpostavki, da so postavljeni realno. 

 

1.2 Motivacija 

Motivacija  je  usmerjanje  človekove  aktivnosti  k  želenim  ciljem  s  pomočjo  njegovih  motivov.  

Natančneje pa je motivacija zbujanje hotenj, motivov, nastalih v človekovi notranjosti ali njegovem 

okolju,  na  podlagi  njegovih  potreb,  ki  usmerjajo  njegovo  delovanje  k  cilju,  in  s  tem  spreminjanje 

možnosti v resničnosti. Potreba je razlika med želenim in dejanskim stanjem. (Uhan 2000) 

 

NEKAJ NAČEL O MOTIVIH 

• Motivi so univerzalni. 

• Vedno je prisotnih več motivov. 

• Na vsaki ravni prevladuje en motiv. 

• Na višjo raven gremo, ko je zadovoljena nižja. 

• Višina cilja določa, kdaj je to. 

 

 

 

Kako deluje hierarhija potreb?  

• Začne  se  na  dnu  piramide,  človek  najprej  želi  zadovoljiti  osnovne  potrebe  (npr. 

hrano, bivališče). 

• Ko zadovoljimo fiziološke potrebe, nas nič več ne motivirajo. Premaknemo se na 

naslednjo raven. Potrebe po varnosti se nanašajo na fizično varnost in na varnost, 

povezano z izgubo službe, s pravili ipd. 

• Socialne potrebe (potrebe po sprejetosti) pomenijo, da večina ljudi želi pripadati 

skupini. Imenujemo jih tudi potrebe po ljubezni in pripadnosti: delo s sodelavci, ki 

nas podpirajo, timsko delo, učinkovita komunikacija ipd. 

• Potrebe  po  ugledu  se  nanašajo  na  priznanje  za  (uspešno)  opravljeno  delo.  To 

pomeni,  da  večina  ljudi  išče  ugled  in  spoštovanje  pri  drugih.  Potrebo  najlažje 

zadovoljimo z napredovanjem. 

• Samouresničenje  se nanaša na  to,  kako  ljudje  razmišljajo o  sebi  – največkrat  ga 

merimo  z  uspehom  in  izzivi  pri  delu. 

   

VRSTE MOTIVACIJ   

 ZUNANJA: 

• prihaja od zunaj, 

• nam je dana, 

• delamo, ker smo nagrajeni, 

• motiv ostane zunaj nas, 

• potrebne so spodbude, 

• spreminjamo se, ker hočejo drugi. 

• DELO – motivira nas dosežek, uživamo, ko je konec. 

NOTRANJA: 

• prihaja iz nas, 

• vzamemo jo za svojo, 

• delamo, ker nas veseli, 

• ponotranjimo motiv, 

• delamo tudi brez nagrade, 

• spremenimo se, ker smo se sami tako odločili. 

• IGRA – motivira nas  dejavnost, uživamo, ko se igramo. 

KREPITEV MOTIVACIJE 

Za motivacijo za učenje moramo okrepiti: 

• priložnosti za dosežke, 

• avtonomijo oziroma odgovornost (svobodo odločanja), 

• kakovostne povratne informacije, 

• možnost napredovanja, 

• zanimive naloge, 

• priložnosti za osebno rast – za učenje in zorenje. 

Ni namreč dovolj, da zgolj zadovoljimo potrebe na prvih treh ravneh. 

NEKAJ DEJSTEV O  MOTIVACIJI 

• Samo motivirani lahko motivirajo. 

• Ne motivirajo vseh iste stvari. 

• Motivacija se stalno spreminja. 

• Potrebna je določena mera empatije.   

1.3 Vloga deležnikov pri motivaciji 

KAJ  LAHKO UČITELJI STORIMO ZA  MOTIVIRANJE UČENCEV? 

POVEČAMO SAMOSPOŠTOVANJE PRI UČENCIH NA NASLEDNJE NAČINE: 

• Učitelj naj zagotovi čim več pozitivnih, a konkretnih povratnih informacij. 

• Učitelj mora poznati  vsaj nekaj posebnega o učencu  in mu povedati,  da  si  je  to 

zapomnil. 

• Učitelj naj enako ceni vloženi trud in rezultat – trud naj rodi uspeh. 

KAJ LAHKO NAREDI UČENEC? 

• Učenec se mora naučiti sprejeti lastne napake in uspehe, zato naj dobi priložnost 

za osebno analizo dosežkov in napak. 

• Vsak  učenec  mora  kdaj  doživeti  uspeh,  sicer  razvije  strategije,  s  katerimi  se 

izogiba neuspehu (nerealne cilje, odlašanje, vlaganje manj truda …).  

• Učenci naj občasno dobijo “še eno priložnost”. 

 

2 Motivacija dijakov za učenje jezikov in za ustrezno 

   komunikacijo tako v materinščini kot v angleščini 

Po  navadi  na  srednje  strokovne  ter  poklicne  šole  ne  dobimo  veliko  notranje  motiviranih 

dijakov,  še  najmanj  jih  je motiviranih  za  učenje  in  usvajanje  vsebin  splošno  izobraževalnih 

predmetov  (kot  so  npr.:  jeziki, matematika,  zgodovina),  najde  pa  se  jih  kar  precej,  ki  se  z 

veseljem posvečajo strokovnim in praktičnim predmetom usmeritve, v katero so se zato tudi 

vpisali.  

Vrsto let poučujem tako materinščino kot angleščino in vsako generacijo, ki se menja na štiri 

leta, v prvem letniku skušam s pomočjo posebne izkušnje ‒ petdnevne strokovne ekskurzije v 

London  ‒  in  s  prijemi  zunanje  motivacije  pripeljati    do  tega,  da  zunanjo  motivacijo 

postopoma ponotranjijo  in se skozi  srednješolsko  izobraževanje  teh dveh predmetov učijo, 

ker  oni  tako  hočejo,  torej  so motivirani.  Notranja motivacija  pa  je  pot,  ki  nas  vse  vodi  do  

uspešnejšega in trajnejšega znanja in do doseganja ciljev, ki si jih zastavimo. 

Za strokovno ekskurzijo sem se odločila zato, ker je za dijake prvih letnikov velik izziv: 

• da so nekaj dni zdoma in morajo sami poskrbeti zase,  

• da v veliki večini prvič doživijo polet z letalom,  

• da morajo sami voditi skupino po posameznih dneh, 

• da spoznajo utrip velemesta, 

• da znajo uporabljati podzemno železnico in se orientirati,  

• da se prilagajajo drug drugemu na malem prostoru v hostlu,  

• da se morajo nujno dogovarjati in vzpostavljati ustrezno komunikacijo, 

• da morajo v okolju naravnih govorcev uporabljati angleški/tuji jezik itd.  

 

2.1 Potek aktivnosti 

Najprej smo se dogovorili:  

1. o programu in o času naše strokovne ekskurzije; 

2. povabila  sem  vse  starše  in  dijake  na  roditeljski  sestanek,  kjer  smo  predstavili  naš 

načrt in pogoje, ki jim morajo zadostiti  udeleženci ekskurzije; 

3. potem sem vsakemu dijaku in dijakinji  dodelila obveznosti, ki jih morajo opraviti; 

4. po  vrnitvi  domov  sem  v  roku  enega  tedna  organizirala  predstavitev  strokovne 

ekskurzije za starše, sorodnike, učitelje in širšo javnost. 

Program in čas ekskurzije 

LONDON 2015  (17 dijakov in 3 spremljevalci)    

      1. DAN, PONEDELJEK, 19. 1. 2015:        DEŽURNA:  MATEVŽ IN VID 

OB 12. URI POTOVANJE Z RAVEN NA KOROŠKEM (AVTOBUSNA POSTAJA) DO LJUBLJANE 

IN TRSTA S ŠOLSKIMI KOMBIJI. OB 17.25 Z LETALOM POLET DO LONDONA  NA LETALIŠČE 

STANSTED  IN  Z AVTOBUSOM DO  LIVERPOOL  STATION, NATO  Z UDERGROUNDOM   DO  

HOSTLA  CLINK78,  NASTANITEV,  VEČERNI  SPREHOD  IN OGLED MESTA:  TOWER  BRIDGE, 

HOUSES OF PARLIAMENT, LONDON EYE, ETC., POZEN POVRATEK V HOSTEL, NOČITEV. 

2. DAN, TOREK, 20. 1. 2015:                    DEŽURNI: MARKO, BLAŽ, MATIC, ANEJ 

ZAJTRK,  ODHOD  IZ  HOSTLA  IN  NOTRANJI  OGLED  NATURAL  HISTORY  MUSEUM  TER 

SCIENCE MUSEUM, POZNO POPOLDNE SPREHOD PO HYDE PARKU IN POČITEK OB JEZERU 

SERPENTINE, PRIHOD V HOSTEL, ŠOLSKO DELO, VEČERJA (KUHAMO SAMI: PALAČINKE ALI 

JAJCA) TER NOČITEV. 

3. DAN, SREDA, 21. 1. 2015:                     DEŽURNI: ALEN, VALERIJA, KLEMEN, NIKO 

ZAJTRK,  ODHOD  IZ  HOSTLA  IN  OGLED MEDNARODNEGA  SEJMA  BETT  2015:  UPORABA 

SODOBNE TEHNOLOGIJE  PRI  POUKU,  POVRATEK V MESTO  IN OGLED MESTA PODNEVI. 

POZNO POPOLDNE ČAS ZA INDIVIDUALNE OGLEDE (STADION), INDIVIDUALNI POVRATEK 

V HOSTEL, ŠOLSKO DELO, NOČITEV. 

 4. DAN, ČETRTEK, 22. 1. 2015:                DEŽURNI: MATIC, RADE, GAŠPER, ŽAN, LAURA 

ZAJTRK,  ODHOD  IZ  HOSTLA  IN  OGLED  ST.  JAMES  PARKA  TER  GREEN  PARKA, 

BUCKINGHAM  PALACE  IN  OGLED  DOWNING  STREET  10,  HORSE  QUARDS,  TRAFALGAR 

SQUERE, NOTRANJI OGLED NATIONAL GALLERIES, ODHOD NA SLAVNO TRŽNICO COVENT 

GARDEN  IN  OGLED  ULIČNE  PREDSTAVE,  POVRATEK  V  HOSTEL,  ŠOLSKO  DELO,    SPET 

KUHAMO SKUPNO VEČERJO (ŠPAGETI), NOČITEV. 

5. DAN, PETEK, 23. 1. 2015 :                    DEŽURNA: BLAŽ, LUNDRIM 

ZAJTRK,  PAKIRANJE  IN  ODHOD  OB  10.  URI  NA  LIVERPOOL  STATION,    POTEM  Z   

AVTOBUSOM NA LETALIŠČE IN OB 13.55 POLET DOMOV. PRISTANEK V TRSTU OB 17. URI. 

AVTOBUSNI TRANSFER DO RAVEN NA KOROŠKEM. 

 

Roditeljski sestanek s starši in dijaki 

S  starši  smo  se  dogovorili  o  ciljih  strokovne  ekskurzije,  o  programu  in  načrtovanih 

aktivnostih,  o  stroških  ekskurzije  (200  €),  o  odgovornem  obnašanju  in  upoštevanju 

spremljevalcev (dobili so izvod Pravil o obnašanju na strokovnih ekskurzijah ter izjavo, ki so 

jo kasneje podpisali tako starši kot dijaki ter jo pred odhodom oddali šoli, ta pa je  pripravila 

tudi varnostni načrt).  

 

Obveznosti dijakov: 

pred odhodom:  

• da se pripravijo na vodenje;  

• da v skupinah obdelajo dodeljene teme  

• (zgodovina Anglije, London, šport, umetnost, znanost),  ki se nanašajo na London 

in Anglijo;  

• da jih s pomočjo PPT‐predstavitve predstavijo ostalim sošolcem. 

• v času ekskurzije: 

• da vodijo skupino in da se na to pripravijo;  

• da  si  aktivno  in  s  pomočjo ustreznih delovnih  listov ogledujejo  znamenitosti  ter 

muzeje in sejem sodobne tehnologije ter učil  BETT 2015;  

• da pri šolskih urah s sošolci v Londonu razpravljajo o videnem; 

• da pišejo o vtisih;  

• da uporabljajo angleški jezik;  

• da se orientirajo in znajo uporabljati prevozna sredstva in priti sami nazaj v hostel;  

• da sodelujejo, se dogovarjajo in si pomagajo; 

• da se poslušajo in da so slišani.  

 

Naloge vodiča in dežurnega dijaka 

Vsak  dan  so  dijaki  v  skupinah  (od  2  do  5)  prevzeli  vlogo  turističnega  vodiča  vse  od                           

jutra  do  večera.  Dijaki  so    informacijo  o  tem,  kdaj  so    vodiči,  dobili  dva  meseca  pred 

odhodom, da so se na to nalogo  lahko pripravili. 

Prvi in zadnji dan ekskurzije sta po dva dežurna dijaka poskrbela za vso logistiko potovanja, in 

sicer tako s kombiji kot letali  ter avtobusi in podzemno železnico (check in, bording, oddaja 

prtljage,  parkiranje  kombijev  v  Trstu,  nakup  vozovnic  za  avtobus  z  letališča  in  na  letališče, 

nakup dnevnih kart za podzemno …). 

Ostale tri dneve pa so po štirje in enkrat pet dijakov v skupini opravljalo naslednje delo: 

Zjutraj so ob dogovorjenem času zbudili vse udeležence, po zajtrku so  jih zbrali na krajšem 

sestanku, prevzeli so dnevne vozovnice za podzemno železnico in jim jih razdelili, dijakom so 

opisali  potek  tistega  dne  in  jim  na  kratko  predstavili  znamenitosti,  ki  si  jih  bodo  ogledali. 

Nato  so  skupino  sami  brez  pomoči  spremljevalcev  (s  podzemno  železnico,  vlakom  DRL, 

avtobusom ter peš) odpeljali na oglede in jim ob vsakem ogledu razdelili delovne liste, pisala 

in ponekod tudi načrte za lažjo orientacijo po prostorih in zbirkah. Gradivo so po opravljenih 

ogledih  zbrali  in  ga  oddali  spremljevalcem.  Preverili  so,  če  so  se  dijaki  po  dodeljenem 

prostem  času  po  ogledih  pravočasno  samostojno  vrnili  v  naš  hostel  in  o  tem  obvestili 

spremljevalce. Proti koncu dneva  so dijake ob določeni uri zbrali v jedilnici, kjer so potekale 

učne ure (vsak dan 2 šolski uri). V teh urah so se dijaki v angleščini pogovorili  o vtisih in vsak 

je predstavil  to, kar ga  je najbolj presenetilo  tako v pozitivni kot negativni  smeri, o najbolj 

smešni  ali  zanimivi  dogodivščini  so  lahko poročali  v materinščini.  Kasneje pa  so  še dijaki  v 

angleščini opisali dan, ki so ga doživeli, in svoje pisne izdelke tudi oddali. Dežurni so prav tako 

poskrbeli za skupni večerji v hostlu. 

Po vrnitvi domov je bila naloga dijakov: 

• da zberejo vso slikovno gradivo, ki  je nastalo,  in ga uredijo ter pripravijo za foto 

knjigo; 

• da pomagajo pripraviti krajši film z utrinki s strokovne ekskurzije; 

• da pripravijo predstavitev za starše, učitelje, dijake in širšo javnost; 

• da napišejo refleksijo o doživetem ter 

• da razmislijo, povedo in ozavestijo, kaj so v tednu drugačnega učenja pridobili. 

 

3 Zaključne misli 

3.1 Kaj sem storila za  motiviranje učencev? 

Poskrbela sem za čim več pozitivnih, a konkretnih in kakovostnih povratnih informacij.  

• O  vsakem  posamezniku  sem  spoznala  vsaj  nekaj    posebnega  (je  dober 

organizator,  je  odličen  kuhar,  zna  igrati  na  kitaro  in  peti,  je  prijazen,  pomaga 

drugim, rad vodi in drugi mu sledijo, je zabaven, je iskren, je vztrajen, je  zanesljiv 

…) in mu to tudi povedala. 

• Dijakom  sem  omogočila  priložnosti  za  dosežke  in  avtonomijo  ter  prevzemanje 

odgovornosti. 

• Dodelila sem jim zanimive naloge in odprla priložnosti za osebno rast – za učenje 

in zorenje. 

• Pokazala  sem,  da    cenim  predvsem  vloženi  trud  in  da  je  končni  rezultat  truda 

vedno uspeh. 

3.2 Koliko sem bila uspešna? 

Dijaki so delali  z veseljem  in navdušenjem, doživljali  so  izzive, nove  izkušnje, počutili  so  se 

pomembne, cenjene, sprejete, bili so pohvaljeni, držali so se dogovorov, reševali so naloge, 

pisali so o videnem brez negodovanja, se družili in sodelovali, posneli so nešteto posnetkov, 

se zabavali in učili o življenju in za življenje. 

Med njimi ni bilo nikogar (razen spremljevalcev seveda), ki ne bi bil takoj naslednji dan spet 

pripravljen odpotovati v London (z vsemi obveznostmi vred), če bi bilo to mogoče.   

Ti otroci se bodo še učili jezika in bodo potovali ter se učili o sebi in drugih in si na ta način 

širili obzorja. 

 

Slika 1: Pred buckinghamsko palačo 

 

Slika 2: Dijaki z delovnimi lističi v nacionalni galeriji 

 

Slika 3: Naša skupina pred vhodom v hostel 

 

Slika 4: Tako so izgledale učne ure v hostlu   

4 Literatura 

1. BARTH, R. S. The Teacher Leader. Providence: Rhode Island Foundation. 1999. 

2. CLINCH, R. Secret Kids’ Business. Melbourne: Hawker‐Brownlow. 2001. 

3. FERJAN,  M.  Skrivnosti  vodenja  šole,  k  znanju,  uspehu  in  ugledu.  Radovljica: 

Didakta. 1996. 

4. FERJAN, M. Management  izobraževalnih procesov.  Kranj: Moderna organizacija. 

2005. 

5. FULLAN, M. Leading in a Culture of Change. San Francisco: Jossey‐Bass. 2001. 

6. JAKOPEC,  F.  Vplivi  na  vodenje  in  delovno  zadovoljstvo  zaposlenih  v  šoli. 

Radovljica: Didakta. 2007. 

7. KRAJNC, A. Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska enotnost. 1982. 

8. LIPIČNIK, B. Človeški viri in ravnanje z njimi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 1996. 

9. MACBEATH, J.  in T. TOWNSEND. »Thinking and Acting Both Locally and Globally: 

What  Do  We  Know  Now  and  How  Do  We  Continue  to  Improve?«  V  The 

International Handbook of Leadership for Learning. New York: Springer. 2011. Str. 

1241–1259. 

10. MARENTIČ Požarnik, B. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 2003. 

11. MUSEK, J. in V. PEČJAK. Psihologija. Ljubljana: Educy. 2001. 

12. RAFFINI,  J.  P.  150  vaj  za  povečanje  notranje  motivacije  pri  učencih.  Ljubljana: 

Educy. 2003. 

13. WOOLFOLK, A. Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. 2002.