Embed Size (px)
Citation preview
Srednja zdravstvena šola Celje
Petra Mrzdovnik
MATEMATIKA NI NAJVEČJI BAU BAU
MATHS IS NOT SCARY
Povzetek
V šoli se dijaki vsakodnevno srečujejo s strahom pri različnih predmetih. Zaradi strahu dobijo
odpor in nezanimanje do predmeta. Mene pa je zanimalo, če se ta strah najpogosteje
pojavlja pri matematiki. Anketo sem izvajala med dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov
Srednje zdravstvene šole Celje, programa zdravstvena nega. Ugotoviti sem želela ali je med
letniki kakšna razlika pri strahu matematike. Iz opravljene ankete sem ugotovila, da po večini
dijaki občutijo strah v šoli, včasih tudi pri matematiki, zlasti v prvih in drugih letnikih. Ni pa
matematika največji bau bau na šoli.
Ključne besede: matematika, strah, dijak, učenec, šola
Abstract
Students are often afraid of different subjects. It causes aversion and stress. I tried to find
out which subjects cause most fear. A questionnaire was given to 1st‐, 2nd‐ and 3rd‐year
students from Secondary school for nurses. The results showed that from time to time most
students feel frightened at school, however, maths is not the scariest subject.
Key words: maths, fear, students, school
1 Strah
Strah je eno osnovnih in najmočnejših človekovih čustev, ki ima izrazit vpliv na delo in
počutje celotnega organizma ter njegove sposobnosti. Je neugodno čustveno doživetje,
normalen varovalni pojav.
V bistvu ima strah pomembno zaščitno funkcijo v ogrožajočih situacijah. To pomeni, da smo
določeno situacijo spoznali kot nevarno. Zaščitna funkcija strahu nas usmeri v beg (zato
toliko izogibanja v smislu »špricanja«) za razliko od čustva jeze, ki nas usmeri v boj (Kompare
2002).
Strah pred neuspehom marsikaterega učenca vzpodbudi, da se loti dela. Toda več strahu,
posebej če se ta pojavlja pogosto, škoduje otroku pred tablo in zaradi strahu otrpne ter se
zmede tako, da iz sebe ne spravi ničesar.
Povzroča mu veliko težav tako v šoli kot tudi doma. Strah pred šolo je kompleksen, zelo
razširjen pojav. Stresov v šoli ne doživljajo le slabi učenci, ampak tudi številni dobri učenci.
1.1 Dejavniki, ki povzročajo strah
Na nastanek strahu vpliva več dejavnikov. Eni izhajajo iz družine, drugi iz šole, tretji iz otroka.
Včasih je že en vzrok dovolj, da je otroka strah, običajno pa postane razdiralen takrat, ko
nastopi hkrati več dejavnikov. V kakšni meri in kako prispevajo k strahu posamezni dejavniki,
je treba ugotoviti za vsakega učenca posebej.
Ustrahovanje staršev, povezano s šolo, ima na otroka negativen vpliv. Učenec lahko svoj
strah pred strogimi starši prenese na odnos z učiteljem. K temu pripomorejo tudi nekateri
učitelji z neprimernim vedenjem, ustrahovanjem, žaljenjem, posmehovanjem neznanju.
Druga skrajnost so starši, ki želijo otroku neprijetnosti prihraniti. Zaradi tega starši delajo
stvari namesto otroka in ga s tem prikrajšajo za lastne izkušnje. Otrok, ki se ne uči skozi
lastne izkušnje, je kasneje v določenih situacijah nebogljen, prestrašen in ne ve, kako ravnati.
Tudi nedosledna vzgoja staršev ni ugodna za otroka. Otrok namreč nikoli ne ve, kako se bodo
starši odzvali na njegovo vedenje. Ob enakem ravnanju ga enkrat kaznujejo, drugič pa so
brezbrižni. V otroku to povzroča hudo notranjo negotovost, splošen strah in nezaupanje
vase, iz česar pa izhaja tudi strah v šoli.
Pomemben dejavnik, ki povzroča strah, so tudi prevelike zahteve v šoli, v smislu hitrega
podajanja snovi in poučevanja, ki ni enako prilagojeno zmožnostim vseh posameznikov. V
šoli so učenci pogosto tudi pod časovnimi pritiski.
1.2 Znaki strahu pri učencih
Dijaki, ki doživljajo občutek strahu, se tresejo, ko pričakujejo, da bodo vprašani, potijo se jim
roke. Nekaterim je celo slabo, bruhajo ali imajo prebavne motnje, glavobole. Pri spraševanju
in pisnih nalogah se zardi strahu pogosto zmedejo, govorijo nelogično, jecljavo. S težavo
izdavijo besedo iz sebe, pozabijo snov, ki so jo dobro obvladali doma ali v klopi. (Rauch 1994)
Strah vpliva na celoten odnos med profesorjem in dijakom. Dijak, ki se boji, bo do profesorja
manj sproščen, ne bo si upal izraziti svojih želja, stališč, mnenj ali celo zahtev. Boječi in plašni
otroci, ki imajo tremo, so manj uspešni kot vrstniki z enakim znanjem in sposobnostmi.
1.3 Opredelitev predmeta matematika
Matematika zavzema pomembno mesto v vsakdanjem življenju vsakega posameznika. Pouk
matematike obravnava temeljne in pomembne matematične pojme, ki so usklajeni z
otrokovim kognitivnim razvojem, z osebnostnimi značilnostmi, sposobnostmi in z njegovim
življenjskim okoljem. Pri dijakih se z učenjem matematike oblikujejo različni miselni procesi
in oblike logičnega mišljenja. Spoznajo lahko praktično uporabnost matematike, naučijo se
sposobnosti za ustvarjalno dejavnost, spretnosti in formalnega znanja. (Polutnik 2003)
1.4 Strah pred matematiko
Ljudje imamo različne logično – matematične sposobnosti v šoli in v našem sistemu je velik
poudarek na njih. Pojavi se problem, če pri posamezniku niso tako razvite (nadarjenost, …).
Veliko je otrok, ki se bojijo matematike. Nekateri profesorji matematiko vidijo kot
pomembnejši in tudi najtežji predmet. Tako se dijaki bojijo spraševanja, testov Pri
preverjanju znanja pa se lahko strah še poveča. Spet drugi profesorji matematiko
predstavljajo na zelo zanimiv način. Stvari znajo prikazati tako, da dijak dobi boljšo predstavo
o določenih pojmih in stvareh.
1.5 Vzroki za težave pri učenju matematike
Otroci velikokrat psihično trpijo zaradi težav, ki jih imajo pri računanju. Za rešitev zahtevnih
nalog porabijo veliko časa in ob njih doživljajo miselne blokade. Pri nalogah otrok nikoli ne
pride do pravilnega rezultata in izgubi občutek lastne vrednosti. Učitelj lahko otroka
napačno označi kot lenega in nesposobnega ter ga izpostavlja pred celim razredom. Otrok se
boji, da bo delal napake in celo izgubi zaupanje v lastne sposobnosti na drugih področjih ali
popusti tudi pri ostalih predmetih.
Vzroki za težave pri matematiki so lahko tudi organsko – nevrološki (dedna zasnova, alkohol,
nikotin, zdravila, droge …).
Socialni vzroki so vzroki, ki jih prinaša slabo okolje, v katerem otrok živi (družina, prijatelji,
učitelji), se odražajo v otrokovi duševnosti. (Schwarz 2000)
2 Opredelitev problema
Za tovrstno raziskavo sem se odločila, ker veliko dijakov izraža strah pred matematiko. Le‐ta
naj bi bil razlog za slabše ocene pri matematiki. Moj cilj je bil prepričati se, če je temu res
tako. Zanimalo me je tudi razlika med prisotnostjo strahu v prvih, drugih in tretjih letnikih.
Mnenja sem, da dijaki zaradi strahu pred matematiko dobijo odpor in nezanimanje do
predmeta, kar se posledično kaže pri znanju ter ocenah.
2.1 Metoda dela
V anketo sem vključila dijake Srednje zdravstvene šole Celje, ki so obiskovali prvi, drugi in
tretji letnik v šolskem letu 2014/2015. Vseh skupaj je bilo 427 dijakov, od tega je bilo 139
prvih, 151 drugih in 137 tretjih letnikov.
Pri iskanju odgovorov na hipoteze sem uporabila anketni vprašalnik za dijake, ki je bil
sestavljen iz 10 vprašanj, pri katerih so že imeli podane odgovore, samo obkrožiti so jih
morali (glej prilogo).
Anketo sem izvedla v mesecu juniju. Dijaki so na vprašanja odgovarjali pisno. Nato sem s
pomočjo razpredelnic vnašala podatke iz ankete. Dobljene rezultate sem statistično obdelala
(glej evalvacijo). Rezultate sem predstavila tabelarno in grafično.
2.2 Hipoteze
1. HIPOTEZA: Večina dijakov se zjutraj ob misli na šolo počuti neprijetno.
2. HIPOTEZA: Vsakega dijaka je včasih v šoli strah.
3. HIPOTEZA: V primeru strahu se najpogosteje pojavlja hitro utripanje srca, potijo se jim
roke in tišči jih v želodcu.
4. HIPOTEZA: Večino dijakov je v šoli najbolj strah matematike.
5. HIPOTEZA: Večino dijakov je vsaj včasih strah matematike.
6. HIPOTEZA: Največkrat je vzrok za strah pred matematiko pisanje testa pri matematiki.
7. HIPOTEZA: Dijakom pomagajo premagovati strah prijatelji oz. sošolci.
8. HIPOTEZA: Dijaki bi svoje znanje in uspešnost pri matematiki izboljšali s sodelovanjem pri
urah in z rednim delanjem domačih nalog.
3 Zaključek
Dijaki so na vprašanja z veseljem odgovarjali, saj so odgovarjali neprisiljeno in so se lahko
sklicevali na lastne probleme, ki jih imajo v šoli oz. pri matematiki.
1. hipoteza, v kateri sem pričakovala, da se večina učencev zjutraj ob misli na šolo počuti
neprijetno, je bila potrjena. Zanimiva je ugotovitev, da občutek neprijetnosti ob mislih na
šolo narašča.
2. hipoteza, da je vsakega dijaka včasih strah v šoli, je bila potrjena. Sledi, da so otroci v šoli
prestrašeni. Kako naj bodo odprti in sprejemajo novo znanje, če so v krču strahu in glede na
funkcijo zaščite pri strahu želijo zbežati. To je širši, splošni problem.
3. hipoteza je tudi potrjena. Dejansko tudi telesno občutijo strah in posledica tega so
psihosomatske motnje, ker so v šoli vsak dan.
4. hipoteza, da je večino dijakov najbolj strah matematike, se mi ni potrdila. V prvih in
drugih letnikih je večina dijakov najbolj strah predmeta anatomija in fiziologija, naslednji
predmet, katerega se dijaki najbolj bojijo, je predmet higiena in mikrobiologija. V tretjem
letniku pa je večina dijakov najbolj strah predmeta zakonodaja, nato pa predmeta
bolezenska stanja. Matematika je na tretjem, četrtem ali petem mestu, glede predmeta,
katerega se najbolj bojijo. Matematika ni največji bau bau na Srednji zdravstveni šoli Celje,
programa zdravstvena nega. Sem mnenja, da je strah pred določenim predmetom močno
povezan s šolo in učiteljem, ki ta predmet poučuje.
5. hipoteza, v kateri sem predvidevala, da je večino dijakov vsaj včasih strah matematike
(zlasti v prvih in drugih letnikih), je bila potrjena.
6. hipoteza, ki pravi, da je največkrat vzrok za strah pred matematiko pisanje testa pri
matematiki, je tudi potrjena. Dijake je po večini tudi strah matematike, ker ne razumejo
snovi. Izgubi zanimanje za predmet in se ne uči več tekoče snovi, ki jo predava profesor. Tudi
odpor do učenja pred kontrolno nalogo se jasno kaže z rezultatom, da se velika večina
učencev začne učiti matematiko en ali dva dni prej (pred testom), kar posledično privede do
slabih rezultatov in še do večjega odpora oziroma nezanimanja za ta predmet. Peščica
dijakov se boji matematike zaradi profesorja. Torej ni profesor tisti, ki bi bil glavni vzrok
strahu pri matematiki.
7. hipoteza, v kateri sem predvidevala, da dijakom pomagajo premagovati strah prijatelji oz.
sošolci, se mi je potrdila le delno. Po večini dijaki sami premagujejo strah oziroma jim pri
tem pomagajo prijatelji.
8. hipoteza, v kateri sem menila, da bi svoje znanje pri matematiki izboljšali s sodelovanjem
pri urah in z rednim delanjem domačih nalog, je potrjena. Ne vem pa, v kolikšni meri so to
tudi pripravljeni narediti.
O strahu ne govorimo veliko in zato tudi zelo malo vemo o njem. Mislim, da moramo biti v
šoli pozorni predvsem na znake nelagodja in neprijetnosti pri učencih, ter se že na začetni
stopnji o tem pogovarjati z njimi, saj tako lažje preprečimo občutke strahu. Kadar je občutek
strahu pri učencu močno izražen, pri reševanju problema ponavadi poiščemo pomoč pri
šolskih svetovalnih delavkah.
Strah pred določenim predmetom nedvomno vpliva na človekovo duševno stanje, kar
privede do tega, da se učenec prične izogibati obveznostim in dolžnostim pri tem predmetu.
Pomembno je, da nas dijaki čim bolj spoznajo, zato jim povejte: kdo ste in za kaj se
zavzemate, kaj boste od njih zahtevali, česa od njih ne boste zahtevali, kaj boste zanje storili.
Potrudite se in opazite čim več majhnih napredkov predvsem pri učencih, ki imajo težave. Na
zmanjševanje strahu vplivajo tudi spodbude in pohvale, ki jih učitelj uporabi pri učenčevem
uspehu.
4 Viri in literatura
1. BILBAN, K. Otrok in strah. Otrok in družina. 1998, št. 3.
2. BOŽNIK, A., POGELŠEK – Žilavec K. Znanje matematike po končanem izobraževanju:
raziskovalna naloga. Celje. 2002.
3. KOMPARE, A. idr. Psihologija: spoznanja in dileme. Ljubljana: Državna založba
Slovenije. 2002.
4. KOS, A. Strah v šoli, strah pred šolo. Ljubljana: Svetovni center za otroke, mladostnike
in starše. 1990a.
5. KOS, A. Izostajanje iz šole zaradi strahu ‐ šolska fobija. Otrok in družina. 1990a, št.
2/3.
6. POLUTNIK, P. Uspešnost učencev pri nacionalnem preizkusu znanja: diplomsko delo.
Ljubljana. 2003.
7. RAUCH, T. Strah pred šolo: diplomsko delo. Ljubljana. 1994.
8. SCHWARZ, M. Težave pri računanju? Kako lahko starši pomagajo. Ljubljana: Založba
Kres, 2000.
9. UMEK. E. Otroci in strah – od pravljice do televizije. Otrok in družina. 1992, št. 10, str.
11 in 12.
5 Priloge
Priloga 1: Anketni vprašalnik za dijake
Pazljivo preberi vsako vprašanje! Dobro razmisli in obkroži črko pred odgovorom, s katerim se
strinjaš oz. napiši na črto svoj odgovor. Reševanje je anonimno. Vsak odgovor je pravilen.
Letnik (obkroži): 1 2 3
1. Kako se počutiš zjutraj, ko se zbudiš in pomisliš, da moraš v šolo?
a) prijetno b) neprijetno
2. Ali te je kdaj v šoli strah?
a) vedno b) včasih c) nikoli
3. Kaj občutiš takrat, ko te je strah? (lahko izbereš več odgovorov)
a) težko diham b) srce mi hitreje utripa c) roke se mi potijo č) noge se mi tresejo
d) slabo mi je e) boli me glava f) tišči me v želodcu g) drugo (napiši) __________________
4. Izberi tri predmete, ki se jih najbolj bojiš, in jih razvrsti:
1 – najbolj strah, 2 – malo manj strah, 3 – strah. (Številke napiši na črto ob imenu predmeta.)
a) slovenščina ____ h) kemija____ p) anatomija in fiziologija ____
b) angleščina ____ i) športna vzgoja ____ r) higiena in mikrobiologija____
c) matematika ____ j) zdravstvena nega ____ s) dietetika ____
č) UME ____ k) ANI ____ š) nega internističnega bolnika ____
d) psihologija ____ l) vzgoja za zdravje ____ t) etika in komunikacija ____
e) zakonodaja ____ m) DTP ____ u) nega otroka in mladostnika ____
f) praksa v bolnici ____ n) informatika ____ v) bolezenska stanja
g) nemščina ____ o) humana genetika ____ z) nujna stanja
5. Ali te je kdaj strah matematike?
a) vedno b) včasih c) nikoli
Če si pri prejšnjem vprašanju obkrožil z vedno ali včasih, odgovori na 6. vprašanje, drugače ga
preskoči.
6. Zakaj te je najpogosteje strah pri matematiki? (lahko izbereš več odgovorov)
a) ker ne maram matematike e) ker se bojim testa
b) ker se je bojim, da bom vprašan f) ker se bojim profesorja
c) ker nimam domače naloge g) pomanjkanje samozavesti
č) ker se nisem naučil snovi i) drugo (napiši) _________________________
d) ker ne razumem snovi
7. Kdo ti pomaga premagati strah? (lahko izbereš več odgovorov)
a) starši b) brat ali sestra c) prijatelj č) profesor
d) psiholog e) nihče oz. sam f) drugo (napiši) ______________________
8. Kdaj se učiš matematiko?
a) sproti se jo učim b) se je ne učim c) pred testom č) enkrat na teden
d) čez vikend (soboto in nedeljo) e) drugo (napiši) _________________________
9. Kakšno oceno imaš pri matematiki?
a) nzd (1) b) zd (2) c) db (3) č) pdb (4) d) odl (5)
10. Kako bi izboljšal/a svoj učni uspeh pri matematiki? (lahko izbereš več odgovorov)
a) s sodelovanjem pri pouku b) z rednim delanjem domačih nalog in vaj
c) z obiskom profesorja na govorilnih urah č) s pomočjo sošolcev d) z inštrukcijami
e) drugo (napiši) ______________________ HVALA ZA SODELOVANJE!
Pa čim manj neprijetnih dogodkov v šoli!
Priloga 2: Evalvacija
število dijakov
1. letnik 139 (33%)
2. letnik 151 (35%)
3. letnik 137 (32%)
1. Kako se počutiš zjutraj, ko se zbudiš in pomisliš, da moraš v šolo?
prijetno neprijetno
1. letnik 29 (21%) 110 (79%)
2. letnik 33 (22%) 118 (78%)
3. letnik 27 (20%) 110 (80%)
130
140
150
160
1. letnik 2. letnik 3. letnik
139
151
137
število dijakov po letnikih
število dijakov
0
20
40
60
80
100
120
1. letnik 2. letnik 3. letnik
29 3327
110118
110
prijetno
neprijetno
2. Ali te je kdaj v šoli strah?
. Kaj občutiš takrat, ko te je strah? (lahko izbereš več odgovorov)
0
20
40
60
80
100
120
140
vedno včasih nikoli
6
123
1013
119
1910
110
17
1. letnik
2. letnik
3. letnik
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
težkodiham
srce mihitrejeutripa
roke semi
potijo
noge semi
tresejo
slabomi je
boli meglava
tišči mev
želodcu
drugo
1. letnik
2. letnik
3. letnik
vedno včasih nikoli
1. letnik 6 (4%) 123 (89%) 10 (7%)
2. letnik 13 (9%) 119 (79%) 19 (12%)
3. letnik 10 (7%) 111 (81%) 16 (12%)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
težko diham 29 21 31
srce mi hitreje utripa 94 97 97
roke se mi potijo 77 68 78
noge se mi tresejo 34 19 26
slabo mi je 50 49 45
boli me glava 27 26 24
tišči me v želodcu 70 65 71
drugo 10 9 12
4. Izberi tri predmete, ki se jih najbolj bojiš, in jih razvrsti:
1 – najbolj strah, 2 – malo manj strah, 3 – strah.
najbolj strah malo manj strah strah
1. l 2. l 3.l 1. l 2. l 3.l 1.l 2.l 3.l
MAT 16 15 17 9 8 11 9 18 10
ANG 16 10 10 12 6 12 7 6 5
ANF 36 36 0 32 24 0 21 12 0
HM 23 21 0 30 47 0 29 25 0
ZZK 0 0 40 0 0 41 0 0 10
BS 0 0 24 0 0 10 0 0 16
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3.
najbolj strah malo manj strah strah
BS
ZZK
HM
ANF
ANG
MAT
5. Ali te je kdaj strah matematike?
6. Zakaj te je najpogosteje strah pri matematiki? (lahko izbereš več odgovorov)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
vedno včasih nikoli
14
88
37
22
93
36
16
67
541. letnik
2. letnik
3. letnik
020406080
100120140160180200
3. letnik
2. letnik
1. letnik
vedno včasih nikoli
1. letnik 14 (10%) 88 (63%) 37 (27%)
2. letnik 22 (14%) 93 (62%) 36 (24%)
3. letnik 16 (12%) 67 (49%) 54 (39%)
1. letnik 2. letnik 3. letnik
ker ne maram matematike 22 32 36
ker se je bojim, da bom vprašan 13 11 3
ker nimam domače naloge 6 13 4
ker se nisem naučil snovi 14 25 13
ker ne razumem snovi 46 51 43
ker se bojim testa 60 73 48
ker se bojim profesorja 3 6 4
pomanjkanje samozavesti 23 25 18
drugo 1 3 0
7. Kdo ti pomaga premagati strah? (lahko izbereš več odgovorov)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
starši brat alisestra
prijatelj profesor psiholog nihče oz.sam
drugo
1. letnik
2. letnik
3. letnik
1. letnik 2. letnik 3. letnik
starši 40 39 40
brat ali sestra 22 17 18
prijatelj 63 74 59
profesor 1 6 1
psiholog 1 1 4
nihče oz. sam 79 74 73
drugo 6 13 6
8. Kdaj se učiš matematiko?
1. letnik 2. letnik 3. letnik
sproti se jo učim 10 13 11
se je ne učim 13 13 6
pred testom 91 91 104
enkrat na teden 3 6 7
čez vikend (soboto in nedeljo) 13 10 9
drugo 0 2 2 9. Kakšno oceno imaš pri matematiki?
0
20
40
60
80
100
120
sproti se joučim
se je neučim
predtestom
enkrat nateden
čez vikend(soboto innedeljo)
drugo
1. letnik
2. letnik
3. letnik
0
10
20
30
40
50
60
70
nezadostno(1)
zadostno (2) dobro (3) prav dobro (4) odlično (5)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
1. letnik 2. letnik 3. letnik
nezadostno (1) 4 (3%) 7 (5%) 4 (3%)
zadostno (2) 20 (14%) 35 (23%) 26 (19%)
dobro (3) 66 (47%) 49 (32%) 44 (32%)
prav dobro (4) 23 (17%) 37 (25%) 34 (25%)
odlično (5) 26 (19%) 23 (15%) 29 (21%)
10. Kako bi izboljšal/a svoj učni uspeh pri matematiki? (lahko izbereš več odgovorov)
1. letnik 2. letnik 3. letnik
s sodelovanjem pri pouku 75 74 77
z rednim delanjem domačih nalog in vaj 95 104 87
z obiskom profesorja na govorilnih urah 3 5 3
s pomočjo sošolcev 18 14 31
z inštrukcijami 34 37 36
drugo 9 2 0
0
20
40
60
80
100
120
1. letnik
2. letnik
3. letnik
