FIZIKA 1MOJA PRVA

Rešitve

2

Uvod v fizikoPodročja fizike in njen pomen1. a) DA b) DA c) NE č) DA d) NE e) DA f ) NE2. B3. električar, strojni inženir, pilot, optik, zdravnik, arhitekt4. /5. /

Oblike in metode dela pri fiziki6. a) Izmerjeni čas deliš s številom učencev.

b) /7. Temeljne metode dela v fiziki so opazovanje, merjenje in

eksperimentiranje.8. Pri eksperimentiranju pojave iz narave sprožimo v laboratorijih,

kjer merimo spreminjajoče se količine, uredimo podatke in strnemo ugotovitve.

9. pojave, opazujemo, količine, pregledno, meritvah, v preglednici, z grafom, izračunamo, zakon, odčitamo.

10. a) / b) / c) 9 ur

11. a) NE, šestdeseti del. b) DA c) DA č) NE, osnovna enota za čas je sekunda.

12. a) 1 h = 60 min = 3600 s

b) 15 min = 14 h = 900 s

c) 3 h = 18 dneva = 180 min

13. /14. /15. /16. 45 minut = 45 · 60 sekund = 2700 sekund17. Kot, ki ga opiše senca v eni uri, je 15°.18. a) 3, 4, 2, 1, 5

b) eksperimentiranje, opazovanje, merjenje

Merjenje in merski sistem19. merilnim trakom / 3,54 m / maso / gramov / čas / uro / hitrost /

kilometrov na uro 20. Pri merjenju delamo napake. Z večjim številom meritev se

izognemo naključnim napakam.21. B, gledamo čim bolj navpično na merilo.22. 24 dag23. a) dolžina

b) prostornina c) kosi č) komad d) dolžina e) prostornina

24. /25. masa vreče moke – tehtnica

temperatura zraka – termometer debelina žice – kljunasto merilo dolžina bazena – merilni trak hitrost ladje – merilnik hitrosti čas kuhanja testenin – ura

26. prostornina, 46 ml; temperatura, −12 °C; masa, 125 g27. Seštejemo starosti vseh članov družine in dobljeno število delimo

s številom članov.28. 9,33 s29. a) mega: 1 000 000 deci: 0,1 deka: 10

mikro: 0,000001 mili: 0,001 hekto: 100 kilo: 1000 centi: 0,01

b) kilo deka centi mikro

30. 8 · 10–2 m 14 · 102 l 0,7 · 102 a 11 · 10–6 m 8 · 106 W 32 · 103 N

31. 56 ml, 32 ml, 3,6 ml

Dolžina32. a) Približno 240 m.

b) Povprečna dolžina koraka se poveča, število korakov se zmanjša, razdalja do šole pa se ne spremeni.

33. Kljunasto merilo.34.

Meritev mm cm dm

A 84 8,4 0,84

B 121 12,1 1,21

C 140 14 1,4

35. 20 plovil36. 0,106 mm = 106 μm37. 120 km 120 000 m

160 cm 1,6 m 70 cm 0,7 m 110 m 0,11 km 6400 km 6 400 000 m

38. /39. a) Mikro svet – molekula, bakterija;

»naš svet« – komar, Everest; makro svet – Osončje, galaksija.

b) mikro svet: zelo majhne razsežnosti, s prostim očesom nevidne; opazovanje in merjenje je posredno (elektronski mikroskop) »naš svet«: telesa so vidna s prostim očesom, razsežnosti lahko merimo neposredno z merskim trakom, večje razdalje merimo s posebnimi napravami makro svet: zelo velike razsežnosti, merimo jih posredno

40. 3 – molekula, 1 – jedro atoma, 4 – bakterija, 2 – atom41. od 0,01 μm do 0,1 μm42. (A)43. Razmerje razdalja Zemlja–Luna proti razdalji Zemlja–Sonce je

enako razmerju velikost Lune proti velikosti Sonca.

Ploščina44. (A)45.

km2 ha ca m2 dm2 cm2 mm2

100 100 100 100 100 100

46. 0,12 cm2 = 12 mm2

47. 49 m2

48. 0,16 m2 0,0005 m2

3,61 m2 0,0303 m2 15,0075 m2 8808 m2

0,0000006 m2

49. 21 cm · 30 cm = 630 cm2

50. /

Prostornina51. a) 220 ml

b) 140 ml c) 80 ml

3

č)

ml100

50

52. 1 m3 = 1000 dm3; 1 m3 = 1000000 cm3; 1 l = 1000 ml53. 1500 dm3 = 1,5 m3 2,05 m3 = 2050 dm3

0,03 dm3 = 30 cm3 600 cm3 = 0,6 dm3 0,5 km3 = 500 000 000 m3 1800 cm3 = 1,8 dm3

54. 1 l = 1 dm3; 1 ml = 1 cm3

55. 85 cm3

56. 2 cm3 54 ml

57. 2 cm3

58. Najprej posodo napolniš s kamenčki, nato vanjo stresaš mivko in med polnjenjem posodo večkrat potreseš.

59. 7060. V banjo bi natočil vodo do zgornjega odtoka. Potem bi se

previdno potopil v vodo, del vode bi odtekel skozi zgornji odtok. Dvignil bi se iz banje in vanjo z merilno posodo točil vodo do zgornjega odtoka. Kolikor bi dolil, je prostornina telesa.

Masa61. 1762. 350 g = 35 dag = 0,35 kg 7,5 t = 7500 kg

0,25 g = 250 mg 3000 g63. 2 kg64. a) Perilu se je masa povečala zaradi vsebnosti vode.

b) Voda je izhlapela iz zelenjave, masa zelenjave se je zmanjšala. c) Masa se je lesu zmanjšala, ostružki so odleteli stran. č) Masa preproge se je zmanjšala za maso smeti.

65. a) 0,15 kg b) Masa krofa se bo povečala, ker bo krof vpil nekaj olja.

Dodatne naloge66. Naravoslovne; kemija, biologija, geografija …67. /68. Ne, če se le da, opravijo eksperiment v laboratoriju. Na dogodek ni

potrebno čakati in lahko ga večkrat ponovijo.69. Leto – en obhod Zemlje okoli Sonca; en mesec – en obhod Lune

okoli Zemlje, en dan – en obrat Zemlje okoli svoje osi.70. masa – tehtnica – osnovna

dolžina – metrska palica – osnovna čas – ura – osnovna hitrost – merilnik hitrosti – sestavljena

71. 75 mm72. Naredil bi 10 korakov, izmeril to razdaljo, nato bi jo delil z 10.73. Za ogrevanje porabi približno 10 m3 drv.74. /75. /76.

PredponaVrednost predpone

Desetiška potenca

kilo Tisoč 103

mega Milijon 106

deci Desetinka 10-1

mili Tisočinka 10-3

hekto Sto 102

mikro milijoninka 10-6

77. Mili – tisoči del v nadaljevanju napisane enote.

78. 120 cm 6 ml 0,001 kg

79. k – c – k – d – h – m80. a) 0,25 kg

b) 3500 kg c) 0,076 m2

č) 0,816 m3 d) 6,5 m3 e) 400 m f ) 2700 s g) 5400 s

81. tisočkrat82. 106 km83. S : Z - 700 000 : 6 400 100 : 1

S : J – 700 000 : 71 400 100 : 10 S : J : Z = 100 : 10 : 1 Jupiter je približno 10-krat večji od Zemlje in 10-krat manjši od Sonca.

84. Narišemo ga na karirast papir in preštejemo kvadratke.85. Pridobiti bi moral še maso kartona v obliki lista. S primerjanjem

mas bi lahko določil ploščino.86. a) 50 cm3

b) 65 dm3 c) 2500 l

87. Vzel bi večje število gumbov, jih stehtal in nato maso delil s številom gumbov.

88. /89. Se sešteje: olje – voda; kava – mleko; vino – voda; fino mleta

morska sol – kristalni sladkor; se ne sešteje: moka – voda; fižol v zrnju – čičerika (leča); pesek – mivka.

90. 560 g; z zakonom o ohranitvi mase.91. /92. /93. Posušiti perilo, narediti bananin čips, ocvreti krompir, dušiti

zelenjavo.

SvetlobaŠirjenje svetlobe1. kresnička, Sonce, blisk, goreča bakla, goreča sveča, prižgana

petrolejka, prižgana baterijska svetilka2. a) DA

b) DA c) NE č) DA d) DA

3. Svetilo svetlobo oddaja, osvetljeno telo jo odbija.4. Barve so rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijoličasta. Z

razklonom svetlobe na optični prizmi.5. Svetlobo lahko vidimo, če se od telesa odbija v naše oko. Pot

svetlobe naredimo vidno, če se od malih delcev, kot so kapljice vode ali dimni delci, svetloba odbija v naše oko.

6. Cev naj poravna.7. Ker se svetloba širi premočrtno.8. Če stojimo na soncu, čutimo, kako nas greje; z lasersko svetlobo

lahko režemo materiale itd.9. Če na rumenega metulja pada bela svetloba, leta predvsem

svetlobo rumene barve odbija in del pade v naše oko, ostale barve svetlobe pa vpije.

4

10.

P

A

B

T

11. Pod kotom 45°.

45°

12. C

A B C

P

Z

Odboj svetlobe13. (B)14. (B)15. 35°, B16. Vpadni kot 0° Vpadni kot 10° Vpadni kot 40° Odbojni kot 0° Odbojni kot 10° Odbojni kot 40°17. 79°18. 60°19. 20 cm20. (B)21. Vidi se v zelo gladkih površinah, na hrapavih se svetloba difuzno

odbija.22.

zrcalo

stena

A

B

23. a) Spodnji rob: 170 cm : 2 = 85 cm b) Zgornji rob: (180 cm – 170 cm) : 2 = 175 cm c) Ne. č) Polovico Marjanove velikosti, 0,9 m.

24.

Lom svetlobe25. (A), (Č)26. a)

b)

c) (B) č)

d)

zrak

voda

27. C28. A29. Pod prozorno posodo v vodi, ki si ji dodal malo mleka, posveti z

laserjem in ga premikaj tako, da se vpadni kot na mejo vode in zraka veča.

Leče30. A, B in D31. (C)

5

32. a) Slika nastane v goriščni ravnini.

FF

b)

FF optična os

c)

FFoptična os

č)

FFoptična os

33. a)

FF

b) 0,6 cm

34. a)

F

f = 2,5 cm

b) 2 cm : 1 cm = 2 : 1 = 8 cm : 4 cm

35. a) Sliko najdemo na zidu nasproti okna. b)

slika drevesa leča okno drevo

c) Razdalja je enaka goriščni razdalji leče.

Kamera obskura in človeško oko36. a) DA

b) DA c) NE č) DA

37. a) Leča. b) Leča v očesu se tanjša ali debeli.

38. Zbiralne leče.39. a) ostra in jasna

b) zmanjša, debelejša c) za, zbiralno, oddalji č) prava, obrnjena

Optične naprave40. a)

b) poveča

41. (A)42. Lečo približamo ali oddaljimo od zaslona, ki je občutljiv za

svetlobo.43. /44. Slika je večja.45. Spremeni se zorni kot opazovanja.

α2

e1

e0

α1

α1 > α

2

46. Z daljnogledom opazujemo pod majhnim zornim kotom.

DODATNE NALOGE 47. (Č)

48. (C)49. 1,5 m; slika v ravnem zrcalu je enako visoka kot predmet.

50.

51. Njegova senca je dolga 1,85 m.

1,85 m → 1,85 cm

α

52. (A), (B) in (C)53. Površina letala odbija radarsko valovanje difuzno.54. (B)55. ... kot, pod katerim vidimo predmet.

… tako, da se pomaknemo bliže predmetu ali ga pogledamo z daljnogledom.

56. (B)57. (B)58. (B)59. (A)

6

60.

Z

V

50°

61. Prava slika nastane na drugi strani leče, navidezna pa na isti strani leče.

62. Zbiralna.63. Popolni odboj nastane pri prehodu iz optično gostejšega v

optično redkejše sredstvo, kadar je vpadni kot večji od mejnega.64.

FF0,05

65.

FF

66.

FS

P0,08

F

67. (A)68. Fotoaparat, daljnogled, lupa, mikroskop.69. Kamera obskura oddaljene predmete skozi luknjico preslika na

zaslon.

VESOLJEVesolje1. /2. Trditev 1 – Johannes Kepler

Trditev 2 – Tales Trditev 3 – Isaac Newton Trditev 4 – Albert Einstein Trditev 5 – Pitagora Trditev 6 – Galileo Galilej Trditev 7 – Klavdij Ptolemaj Trditev 8 – Nikolaj Kopernik

Zvezde3. Najprej poiščeš del ozvezdja Veliki medved, ki tvori zvezde v obliki

voza (Veliki voz). Razdaljo zvezd med zadnjima kolesoma voza preneseš na nebu 5-krat proti ozvezdju Kasiopeje (oblika W), kjer je zvezda Severnica v ozvezdju Mali medved. Severnica je torej približno na sredini med ozvezdjema Veliki medved in Kasiopeja.

Zemlja se vrti okoli svoje osi. Če pogledamo v nebo v smeri te osi, je na nebu tam ravno zvezda Severnica. Ker zemeljska os vrtenja ohranja smer v prostoru kot vrtavka, je za opazovalca videti, da Severnica miruje, celotno zvezdno nebo pa se zaradi vrtenja Zemlje okoli osi vrti okoli nje.

4. DA DA DA NE NE DA

5. (C)6. NE NE DA7. a) To so nadobzornice.

b) Veliki medved, Mali medved, Kasiopeja.8. Strelec, Škorpijon, Tehtnica, Labod, Orel, Lira, Volar …9. Bik, Dvojčka, Orion, Voznik …10. 4,3 sv. leta južni ni11. To je zvezda Vega.12. Namišljena premica Zemlja–Sonce kaže dve smeri. V smeri Sonca

je ozvezdje Tehtnica, v nasprotni smeri pa ozvezdje Bik. Zemeljska os kaže smer navzgor proti Severnici in ozvezdju Mali medved.

13. /14. a) Da.

b) /

Osončje15. a) osem Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in

Neptun b) Merkur, Venera, Zemlja in Mars

Jupiter, Saturn, Uran in Neptun c) Jupiter

č) Venera d) Luna e) pritlikavi planeti, asteroidi oz. planetoidi, kometi in drugi prašni

delci f ) orbite16. (B)17. a) Prečrtamo Luno. To so planeti.

b) Prečrtamo Jupiter. To so Jupitrove lune. c) Prečrtamo Andromeda. To so zvezde.

18. Velikost, gostota, vrtilni čas …19. Majhna gostota (plinski planeti), hitro vrtenje okoli osi, velik

premer.20.

Satelit Večje telo, ki kroži okrog zvezde, in ne seva lastne svetlobe.

Meteor Delec iz vesolja, ki pade na površino nekega nebesnega telesa.

Asteroid Zmrznjeno telo, ki se na svojem eliptičnem tiru v bližini Sonca segreje; izsevani plini so vidni.

Planet Svetlobni pojav, ki nastane ob trenju delca v atmosferi.

Meteorit Giblje se skupaj s planetom okrog zvezde.

Komet Manjše nebesno telo v pasu med Marsom in Jupitrom.

7

21. a) Najmanjša razdalja med Marsom in Zemljo je 260 svetlobnih sekund, to je 78 milijonov km.

b) Zemlji se najbolj približa Venera, saj je najmanjša razdalja 140 svetlobnih sekund, kar je 42 milijonov km.

22. 15 kotnih stopinj23. Zamisli si trikotnik Zemlja, Sonce, Venera. Ker 3 ure pomeni 45

stopinj, pri Veneri pa je pravi kot, je razdalja Venere od Zemlje enaka kot od Sonca, to pa je 108 milijonov km.

24. To so Ceres, Pluton, Erida, Haumea in Makemake.

Luna in mrki25. /26. a) SLZ b) SZL27. (Č)28. Mlaj se ponovi vsakih 29,5 dneva. V enem letu je vedno vsaj 12

mlajev. Največ pa jih je lahko 13, če je mlaj kmalu po novem letu (pred 9. januarjem). V letu 2019 je bil prvič po novem letu 6. januarja, 13. mlaj pa bo 26. 12.

29. Da. Polna Luna se ponovi vsakih 29,5 dneva, en mesec pa ima (razen februarja) 30 ali 31 dni. Dve polni Luni sta lahko v istem mesecu tedaj, ko je polna Luna na začetku meseca (1. ali 2. dan).

30. 29 dni.31. Da.

Da. Ne.

32. Sončni žarki

P

Z

Š M

33. (B)34. Da. Opazovalec na Luni je le malo odmaknjen od opazovalca z

Zemlje, zvezde pa so izjemno daleč. Njihov medsebojni položaj se ne spremeni pri takšni majhni spremembi opazovališča.

35. Da.

Dodatne naloge36. (B)37. 838. (Č)39. (A)40. (A) in (Č)41. Premakne se za 45 stopinj.42. Za 1 stopinjo.43. Za približno 12 stopinj.44. Za 1 stopinjo.45. Sirij v Velikem psu.46. Severnica v Malem medvedu.47. Ob 21.48 (Glej nalogo 44, ena stopinja predstavlja 4 minute na

dan.)48. (Č) Risbi (A) in (B) prikazujeta zadnji krajec, kar je možno le zjutraj.

Venera je vidna ob Luni in ne more biti pred Luno, kot prikazujeta sliki (A) in (C).

Enakomerno gibanjeGibanje in mirovanje1.

Opazovano telo

Opazovano telo miruje glede na …

Opazovano telo se giblje glede na …

Vezalke športne copate Jano, tla na dvorišču

Svinčnik roko risalni list, Saro

Noga pedal kolo, cesto

2. Premo. Krivo. Krivo. Premo.

3. (A) in (C)4. a) krivi tir – krivo gibanje

b) ravni tir – premo gibanje c) krivi tir – krivo gibanje

5. Točka A se giblje premo glede na polje, miruje glede na kabino. Točka B se giblje krivo glede na obod kolesa in glede na točko A, premo se giblje glede na polje, miruje glede na obod kolesa.

6. a)

b) / pot c) /

7. Ob gostem sneženju zrem v nebo. Naslonjen na ograjo mostu čez reko opazujem rečni tok. Eden od vzporedno parkiranih avtobusov, v katerem sedim, spelje.

Hitrost8. a) Neenakomerno.

b) Enakomerno. c) Neenakomerno. č) Neenakomerno. d) Neenakomerno. e) Enakomerno.

9. Trenutna hitrost je hitrost, ki jo ima telo v trenutku merjenja, povprečna hitrost je razmerje med celotno potjo in časom. Izračunamo povprečno hitrost. Merilnik v avtu kaže trenutno hitrost.

10. Dolžino prehojene poti in čas, v katerem jo je prehodil. Pot delim s časom in zapišem z enačbo: s = v/t. Izrazim jo v enotah m/s ali km/h. V eni uri prehodi 5 km.

11.

0 s 2 s1 s 3 s 5 s4 s12. (C)13. 1 m/s = 3,6 km/h14. 100 m/s = 360 km/h

1 km/h = 0,28 m/s15. 180 km/h16. a) 64 km/h

b) 2 m/s c) 4 m/s č) 50 m/s d) 70 km/h

17. Motorist.18. a) 3 km

b) 40 minut19. 30,6 m/s20. a) V 1 sekundi naredi dva koraka.

b) 6 m c) 1,2 m/s = 4,3 km/h č) 10,8 km d) 833 korakov

21. a) 8 minut. b) Prelet preko Slovenije je trajal približno 8 minut. Prav toliko časa potrebuje svetloba za pot od Sonca do Zemlje (8,31 minute).

22. 13 km/h

Grafi enakomernega gibanje23. a) Graf 1: vodoravna os – čas, navpična os – pot

Graf 2: vodoravna os – čas, navpična os – hitrost b) Pot v odvisnosti od časa.

Premo sorazmerna. c) Hitrost v odvisnosti od časa.

Hitrost ostaja ves čas opazovanja enaka.

8

24. a) Hitrost gibanja opazovanega telesa. b) Polž se giblje najpočasneje, tekač pa najhitreje. V istem času

opravijo opazovana telesa različno dolge poti.25. a) 0,02 s

b) 1 s c) 16 cm č) 16 cm/s

26. a)

Čas [s] Hitrost [m/s]

0 0,5

1 0,75

2 1,25

3 1,50

4 1,50

5 1,63

b) V četrti sekundi.27.

200

180

160

140

120

100

80

60

40

20

0A

B

C

D

1 2 3 4 5 6

s[m]

t[min]

t [min] s [m] v [m/min]

0 0 0

1 45 45

2 90 45

3 120 40

4 150 37,5

5 180 36

6 200 33,3

a) Stave ni dobil. b) Hitrost na odsekih: v

AB = 45 m/min, v

BC = 30 m/min,

vCD

= 20 m/min c) 0,7 m28. a) v

A = 4,5 v

C

vB = 3 v

C

b)

6543210

v

Va = 4,5 Vc

t

3

0

v

Vo = 3Vc

t

29. a) vA = 100 km/h v

B = 33 km/h v

C = 13 km/h

b)

100908070605040302010

1 2 3 4 5 6

V[km/h]

t[h]

Vc

Vo

Vs

30. a) 30 m b) 8 s c) 50 m č) 2,5 m/s d) 6,25 m/s

31. a) 280 m 750 m 1030 m b)

1000

800

600

400

200

100 20 30 40 50 60 70

s[m]

t[s]

280

1033

32. a) Da. b)

100

50 20 30

s[m]

s1

s2

t[min]

9

c)

50

s[m]

t[min]

DODATNE NALOGE33. a) Ravna črta – premi tir.

b) Meta se giblje premo in enakomerno glede na tir; miruje glede na okno vagona in glede na Lano.

c) Tim se giblje premo in enakomerno glede na Meto in glede na vlak.

č) Tir gibanja – kriva črta.34. neenakomerno/premo

avto/cesto35. a) 4 m/s

b) 3 m/s c) 1 m/s

36. a) trenutno hitrost / povprečno hitrost b) 5,4 ure

37. a) 2,5 m/s b) 9 km/h. c) s = v • t = 2,5 m/s • 600 s = 1500 m = 1,5 km

38. S kolikšno hitrostjo se vzpenja tirna vzpenjača na Ljubljanski grad? Jana je kupila karto za vožnjo s tirno vzpenjačo. Najmanj koliko časa potrebuje, da se pripelje na Ljubljanski grad?

39. a) vNIKA

= 50 km/h = 50 : 3,6 m/s = 13,9 m/s, vANŽETA

= 20 m/s, v

NIKA <

v

ANŽETA

b) 54 km40. a) Čas kolesarjenja 40 minut, čas počitka 10 minut, 20 minut

vožnje z enakomerno hitrostjo 5 m/s in še 10 minut s hitrostjo 3 m/s.

b) s = 7800 m c) Povprečna hitrost je 3,25 m/s.

41. a) Hitrost vozička: v = 5,4 km/h = 1,5 m/s Hitrost traktorja: v = 17 km/h = 4,7 m/s

Voziček Traktor

t [min] Sv [m] S

T [m]

0 0 0

1 90 283

2 180 564

3 270 846

4 360 1128

5 450 1410

b)

10 2 3 4 5

s[m]

t[min]

500450400360

270

180

90

c) 180 m č) 1410 m

42.

0,50 1 1,5 2 2,5

s[km]

V

s1

s2

t[h]

20

15

10

5

Prevožena pot: s = 28 km Povprečna hitrost: v = 14 km/h

43. a)

50 10 15 20 25

s[km]

t[min]

100908070605040302010

b) 20 m c) 22 min č) 96 min d) 46 km/h

SILEO silah1. (A), (Č), (F), (G) in (I)2. a) Sila vratnice.

b) Električna sila naelektrenega tulca. c) Privlačna sila Zemlje. č) Sila vrvice. d) Sila gibajočega zraka. e) Magnetna sila, ki jo povzroči magnetna ploščica.

3. rezati, plavati, spletati, pihati, padati, kopati, dvigati4. Sila spremeni telesu smer in velikost hitrosti.

Sila roke → Sosed vrže žogo čez ograjo. Sila tal → Zrno toče se odbije od tal. Sila noge → Klemen brcne žogo.

5. a) opazovano telo – žogica, privlačna sila Zemlje, sila roke in sila vode

b) opazovano telo – žogica, privlačna sila Zemlje in sila vode

10

6. Na papirček delujeta električna sila naelektrenega ravnila in privlačna sila Zemlje.

7.

Dogodek sponke se sprijemajoOpazovano telo

sponke

Povzročitelj sile magnet

Ime sile magnetna sila

Sprememba hitrosti

Dogodek žoga razbije stekloOpazovano telo

steklo/žoga

Povzročitelj sile žoga/steklo

Ime sile sila žoge/sila stekla, privlačna sila Zemlje

Sprememba oblike/hitrosti

Dogodek športnik napenja vzmet

Opazovano telo

vzmet

Povzročitelj sile roki

Ime sile sila rok

Sprememba oblike

Dogodek z roko stiskam gobo

Opazovano telo

goba

Povzročitelj sile roka

Ime sile sila roke

Sprememba oblike

8. a) steklenička | sila roke, sila vode in privlačna sila Zemlje | sila Zemlje

b) roka | sila stekleničke, privlačna sila Zemlje, sila mišic | sila Zemlje (Če je opazovano telo voda, nanjo delujeta sila stekleničke in sila Zemlje; sila Zemlje deluje na daljavo.)

Merjenje sil9. Z večjo silo bi deloval Nejc. Tetiva je krajša, zato mora bolj usločiti

palico.10. a) P

b) P c) N č) P d) N e) N f ) P

11. sila | gravitacijska | F | newton | N | utež z maso 100 g privlači Zemlja s silo 1 N | kilonewton, kN | vzmetna tehtnica

12. Pojma masa in teža je pravilno uporabila v dveh povedih:• Na vseh živilih, ki sem jih kupila, je bila označena masa.• Moj nakup je bil težak 80 N.

Popravljene povedi:• Vzela sem košaro, težko 20 N (ali: z maso 2 kg), in šla v trgovino.• Pri nakupovanju sem morala preložiti kar nekaj kartonov mleka

z maso 12 kg (ali: težkih 120 N). • Pri tem teže košare nisem upoštevala.

13.

Sila [N] Raztezek [cm]

0 0

1,5 3

3 6

4,5 9

6 12

7,5 15

14.

0,20 0,4 0,6 0,8 1

x [cm]

F [N]

1210

8642

Sila 0,6 N povzroči raztezek 9 cm. Raztezek 10 cm povzroči sila 0,7 N.15.

10 2 3

x [cm]

F [N]

87654321

Roka vleče s silo 1,5 N.16. Da. Utež, težka 1 N, raztegne vzmet za 0,8 cm, utež, težka 3 N,

pa jo raztegne za 2,4 cm. 3-krat večja sila povzroči 3-krat večji raztezek.

Risanje sil17. S T

V S S T T V S S

18.

r

2 cm pomeni 4 N.

r

2 cm pomeni 0,6 N

11

r

3,8 cm pomeni 76 N Da. Izbral bom uteži za 50 g in 10 g.

19.

Fg

Fk

Fž

sile: Fk (dolžina vektorja 1cm), F

g (dolžina vektorja 4 cm),

Fž (dolžina vektorja 2,5 cm)

20. F1 = 27 N, F

2 = 16,5 N, F

3 = 22,5 N

21. a) F = 8 N b) F = 42,5 N

22. Magnetna sila spodnjega magneta F1.

Merilo: 1 cm pomeni 1,5 N. Risba:

23. Na primer merilo: 1 cm pomeni 20 N.

Fp

FdFl

24. Merilo: 1 cm pomeni 25 N. Merilo: 1 cm pomeni 0,25 N.

25. Merilo: 1 cm pomeni 20 N. F

2 = 84 N

26.

z g

t

Ravnovesje sil27. (B)28.

t

g

z

g

v

g

sila teže sila kavlja sila teže29. Telo miruje ali se premo in enakomerno giblje. Primera:

• Na žici sedi sedem vran.• Kočijo vleče par konjev enakomerno po ravni cesti.

30. a) Nasprotno enaka sila je sila koze Fk.

Fp = –F

k ali F

p + F

k = 0

b) Nasprotno enaka sila je teža kobilice s tovorom vred Fg.

FM

= –Fg ali F

M + F

g = 0

31. Sila kavlja Fk.

Sila teže Fg.

Fk + F

g = 0, pogoj za ravnovesje: F

k = –F

g.

32. /33. Avtomobil se na poledenelem cestišču giblje premo in

enakomerno s hitrostjo, ki jo je imel, preden je zapeljal na led. Spremembo smeri in hitrosti pa povzroči sila ceste na kolesa.

34. Sila vrvi Fv in teža F

g.

Pogoj za ravnovesje: Fv = –F

g

35.

Ft Fg

Sila rolke na Jureta Fr mora biti nasprotno enaka teži Jureta F

g.

Pogoj za ravnovesje: Fr = –F

g.

12

Risba

Ft Fg

Ponovno se vzpostavi ravnovesje. Teža Jureta z nahrbtnikom je večja, zato je tudi sila rolke na Jureta večja. F

r = –F

g.

36. Če meniš, da trditev ne drži za telesa na Zemlji in za tista, ki se gibljejo okoli nje, imaš prav. Vedno deluje vsaj gravitacijska sila. Astronavti v vesoljski postaji, ki kroži okoli Zemlje, so v navideznem breztežnem prostoru. Gravitacijske sile ne čutijo zaradi kroženja postaje okoli Zemlje. V vesolju je breztežni prostor le nekje daleč od nebesnih teles.

Sila trenja37. Odvisna je od sile, ki deluje pravokotno na podlago in od

hrapavosti drsnih ploskev.38. (A) in (D) 39. a) povečanega

b) zmanjšamo c) zmanjša č) povečamo d) zmanjša

40. Ftr = 5 N

41. Sneg je mehak, sani se ugrezajo, poveča se trenje in zmanjša hitrost.

42. Varnostna zavora prepreči drsenje odpete smučke. Smučka brez varnostne zavore zaradi majhnega trenja drsi po smučišču in ogroža druge smučarje.

Sila upora43. /44. Ne, ker voda in ti mirujeta, sila upora pa zavira gibanje. Da se

pojavi sila upora, se moraš gibati. Ko stojiš v tekoči vodi, se giblje voda in povzroča upor. Sila upora pri hoji proti vodnemu toku je večja od sile upora, ki se pojavi, ko v tekoči vodi stojiš.

45. Velikost sile upora je odvisna od oblike telesa, od velikosti največjega prečnega preseka, od hitrosti telesa ali hitrosti snovi in od vrste snovi, skozi katero se telo giba.

46. Na primer: ribe, ptice, ki letajo, in živali, ki dosegajo v teku velike hitrosti (gepard, gazela ...).

47. Na Anžeta; zaradi večjega prečnega preseka je odrivna ploskev večja.

48. Na avtobus; zaradi večjega prečnega preseka in zaradi oblike.49. Pri največji hitrosti; upor narašča s hitrostjo.50. a) DA

b) NE c) DA

51. S spojlerjem izboljšajo aerodinamične lastnosti tovornjaka, posledica je manjši zračni upor. Prihranijo pri gorivu.

52. Hitrost vode je na zunanji strani zavoja večja kakor na notranji, torej je večji tudi upor vode.

53. Fu = 900 N; je nasprotno enaka teži. Ko padalec odpre padalo, se

sila zračnega upora močno poveča. Padalcu se zmanjša hitrost. Z zmanjšano hitrostjo pada enakomerno proti tlom. Sila teže in sila upora sta uravnoteženi.

Medsebojno delovanje teles55. Da. Ko odskoči s sani, deluje nanje s silo in jih premakne v

nasprotno smer odskoka.

p

t

56. Miha prav tako vleče Manco s silo 50 N.57. Magnet bi privezal na vrvico in se mu približal z žebljičkom.58. a) police na televizor

televizorja na polico b) zgornjega magneta na spodnji magnet

spodnjega magneta59. Da, sili sta nasprotno enaki.

FzFL

60. a) sila jabolka na zaboj | sila zaboja na jabolko b) sila Juša na vrv | sila vrvi na Juša c) sila tekača na cesto | sila ceste na tekača č) sila vode na veslo | sila vesla na vodo d) sila Sonca na Zemljo | sila Zemlje na Sonce

61. a) Plezalec deluje na steno, stena deluje na plezalca. Zemlja deluje na plezalca, plezalec deluje na Zemljo.

b) Jabolko deluje na vejo, veja deluje na jabolko. Zemlja deluje na jabolko, jabolko deluje na Zemljo. Roka deluje na jabolko, jabolko deluje na roko.

c) Deček deluje na rolko, rolka deluje na dečka. Zemlja deluje na rolko, rolka deluje na Zemljo.

č) Teniška igralka deluje na lopar, lopar deluje na teniško igralko. Lopar deluje na žogico, žogica deluje na lopar. Zemlja deluje na teniško igralko, teniška igralka deluje na Zemljo.

62. a) Urša – tla b) pes – vrvica | Katja – vrvica | Katja – pes c) ti – kamen č) ti – voda d) Žan – palica e) Eva – Zemlja f ) Samo – drog g) utež – vzmet

63. desne roke 7 N desne roke nasprotno enaka sili vrvice

64. a) DA b) NE c) NE č) DA

65. 700 N | 700 | 700 | vzajemnem učinku | Petra na tla | vsota | v ravnovesju

13

Sestavljanje vzporednih sil66. a) Sili delujeta na isti premici v isto smer.

b) Sili delujeta na isti premici v nasprotno smer. c) Ne.

67. Trenje premagujeta s silo 800 N.

Fb

Fr

Fm

68. a) F1 = 42 N, F

2 = 60 N, F

R = 102 N

b) F1 = 36 N, F

2 = 51 N, F

R = 15 N

F2

F1 FR

F2 F1

FR

69. 1 cm pomeni 40 N. F

R = F

2 – F

1, F

R = 40 N

R

70. a) Psi vlečejo s silo 96 N. b)

71. a) FR = 20 N

b)

Fr

Fp

Ftr

c) Rezultanta vseh sil je 20 N. Sili Fg in F

p, ki delujeta pravokotno na

smer gibanja, sta v ravnovesju.72.

FM

FA

FN

FL

FR

a) Merilo: 1 cm pomeni 40 N. b) Matic vleče proti desni s silo F

M = 140 N.

c) FR = –F

M + F

A + F

V + F

l, F

R = 0

73. a) Rezultanta je nič. b) F

1 = 1,5 N; F

2 = 0,5 N; F

3 = 1 N

c) F1 = –(F

2 + F

3)

74. a) Na knjigo delujeta gravitacijska sila Fg in sila police F

p.

Vsota sil je nič. Fp + F

g = 0 ali F

p = –F

g

b) Na spodnjo knjigo delujejo sila police Fp, teža F

g in sila zgornje

knjige Fk.

Fg FgFk F

p = 10 N | F

p + F

k + F

p + F

k + F

g = 0 ali F

p = –(F

k + F

g)

75. Sila vseh uteži je 1,8 N. Na drugo utež delujejo: navzgor deluje sila prve uteži F

1 = 1,3 N,

navzdol delujeta teža druge uteži Fg2

= 0,5 N ter sila tretje uteži F

3 = 0,8 N.

Pogoj za ravnovesje sil: F1 = –(F

g2 + F

3)

Merilo: 1 cm pomeni 0,7 N.

Fg2

F3

F3

76. a) Na Tino delujejo: vlečna sila Fv, teža F

g, sila rolerjev F

r in sila

trenja Ftr.

b) Rezultanta FR > 0, F

r = F

v – F

tr

c) Fg = –F

r ali F

g + F

r = 0

Sestavljanje nevzporednih sil77. Merilo: 1 cm pomeni 400 N.

F2

F1

FR

F3

F4FR

FR = 1600 N F

R = 1200 N

78. (A)79. a) F

R = 0

b) Tehtnico bi vpeli med tehtnici, ki merita sili F1 in F

2. Kazala bi

10,6 N. c) Nadomestili bi sili F

3 in F

2.

14

80. Merilo: 1 cm pomeni 10 N.

3

F3 = 48 N

81.

F2

F1

FR

FR = 9,6 N

82. Sile so v ravnovesju, ker je njihova rezultanta nič. Na primer:

F1

F2

F3

FR12

F3 + FR12 = 0

83. Ne, velikost rezultante je odvisna od velikosti kota, ki ga sili oklepata. Z večanjem kota se rezultanta manjša. Pri iztegnjenem kotu, kjer bi lahko bila rezultanta nič, pa sili nista več nevzporedni.

84. Rezultanta je največ 12 N in najmanj 2 N.

Razstavljanje sil85. Vsaka noga pritiska na tla s silo 75 N.86. 12,5 N | 1200 N | 270 N87. Merilo: 1 cm pomeni 5 N.

F2

F1

F

F2

F1

F

F1 = 11,5 N F

1 = 18,5 N

F2 = 7 N F

2 = 13 N

88. FA < F

B < F

C

89. FJ = 75 N

FP = 140 N

J

P90. a) F

1 = 100 N

g

l d

g

l d

b) Fl = F

d = 50 N

c) Fl = F

d = 55 N

č) Fl = F

d = 70 N

91.

F1 F2

Sila verig na izvesek: F1 = F

2 = 35 N.

F1 F2

FS30 30

Sila verig na kavlja: F1 = F

2 = 40 N.

92. Trenje premaguje s silo 105 N. V izbranem primeru je merilo: 1 cm pomeni 37,5 N.

a)

F2

Fp

F1

b) Sila zaboja na tla se poveča za 60 N.

15

93. F1 = 40 N

F2 = 48 N

Fk = 48 N

F1

Fk

–FgF2

94.

Fg

Fg

Fp

Fd

a) Fd = 300 N

b) Delavec bi potiskal klado enakomerno po deski navzgor s silo 300 N.

c) Ko bo zaboj drsel po deski, bo nanj delovala sila 300 N po klancu navzdol.

č) Za dvig zaboja je potrebna sila 900 N. d) Sila pri potiskanju teles po klancu navzgor je manjša od sile

pri dviganju. Zaključiš lahko, da je modro pri natovarjanju in raztovarjanju težkih bremen uporabljati klančnico. Primer: nakladanje pokvarjenega avtomobila na transportno vozilo.

Dodatne naloge95. a) Teža povzroča padanje veje.

b) Električna sila povzroči, da se balon oprime stropa. c) Vedno večja sila zraka razteza balonček. č) Magnetna sila na določeni razdalji povzroči gibanje šivanke. d) Zaradi česanja se glavnik naelektri in povzroči gibanje las. e) Sila konja ohranja voz v gibanju. f ) Gravitacijska sila povzroča padanje jajca, sila tal jajcu spremeni

obliko.96. Vzmeti so narejene iz jekla in so prožne. Bakreno žico lahko zviješ

v spiralo, ne moreš pa je uporabiti kot vzmet, ker je neprožna.97. Po raztezku trakov. Če sta trakova enaka, sta pri enakih raztezkih

tudi sili enaki. Domnevamo namreč, da so trakovi enake barve enako elastični.

98. a) x = 3,6 cm b) F

g = 2,5 N, m = 250 g

c) Primer grafa:

10 2 3 4 5

x[cm]

F[N]

54321

x [cm] F [N]

0,8 1

2,0 2,5

3,6 4,5

99. a) 5 N b) 7 cm

100. F | N | 1 N je sila 100-gramske uteži | vzmetna tehtnica101. 7 N | 80 N | 35 kN | 0,3 N102. teža ali gravitacijska sila | v težišču telesa | navpično navzdol,

proti središču Zemlje103. P | P | V | P | T | T104. 75 N | 115 N | 115 N105. Delavec napenja žico s silo 350 N.106. Primer: 1 cm pomeni 25 N.

107. Keramično ploščico in svinčnik uravnovesiš na prstu, svoje telo pa na obrnjeni švedski gredi ali na ograji ob travniku.

108. a) obešalnik, obleka, roka, palica v omari; b) obešalnik: sila roke, sila obleke, teža

obleka: teža, sila obešalnika roka: sila mišic, teža, sila obešalnika palica v omari: sila obešalnika, teža, sila omare

c) Sila ali vsota sil, ki delujeta navzdol, je nasprotno enaka sili ali vsoti sil, ki delujeta navzgor.

109. a) Nad gladino delujeta na kamen teža Fg in sila upora zraka F

z.

Pod gladino delujeta teža Fg in sila upora vode F

v.

b) Fg > F

z; F

g deluje navpično navzdol, F

z pa navzgor.

Fg > F

u; F

g deluje navpično navzdol, F

u pa navzgor. Upor v vodi

je večji kakor v zraku. c) Ko kamen prebije gladino vode, se mu zmanjša hitrost.110. a) Sani se teže ustavijo na zglajenem izteku. c) Sila trenja je pri premem in enakomernem gibanju po velikosti

enaka vlečni ali potisni sili, ki je vzporedna s podlago. č) Sila upora, ki deluje na padajoče telo, zmanjšuje telesu hitrost. d) Z novim brusnim papirjem laže brusiš desko, ker je trenje

med papirjem in desko veliko, če pritisneš z večjo silo, se trenje še poveča.

111. Sila trenja je odvisna od sile, ki deluje pravokotno na podlago, in od hrapavosti stičnih ploskev. Prijemališče ima po vsej drsni ploskvi, rišemo jo s sredine ploskve. Pojavi se pri drsenju telesa po podlagi in deluje v nasprotno smer, kot se giblje telo.

112. (B) 113. /114. /115. a) / b) Če sili delujeta na mirujoče telo, bo le-to še naprej mirovalo,

ker je njuna rezultanta nič. Če pa se telo giblje in se velikosti vlečne in zaviralne sile izenačita, je njuna vsota nič, telo pa se giblje premo in enakomerno. Na primer: drsenje in enakomerno padanje.

16

116. a) Merilo: 1 cm pomeni 15 N. F

R = 97,5 N

FR

F2

F1

b) FR = 49,5 N

FR

F2

F1

117. a) / b) Sili določata paralelogram, zato jima narišeš vzporednici.

Iz točke, ki je skupna obema silama, narišeš diagonalo. Diagonala predstavlja rezultanto danih sil.

118. Če so vse štiri noge enako obremenjene: F1 = F

2 = F

3 = F

4 = 375 N.

119. Veja pritiska na posamezno lato s silo 42 N. Merilo: 1 cm pomeni 10 N.

Fv

F2F1

120. a) Z največjo silo, to je 10 N, je napeta prva vrvica, v drugem primeru je vsak krak vrvice napet s silo 7 N, v tretjem pa s silo 6 N.

b) /121. a) Na klado delujejo teža F

g, sila vrvice F

v in sila podlage F

p.

b) Klada je težka 40 N. c) Klada pritiska na klanec s silo 35 N in je nasprotno enaka sili

podlage.

Gostota, tlak in vzgonTlak1. 2000 Pa ali 2 kPa.2. (B)3. a) 4500 N

b) 15 000 N c) 3 000 000 N

4. a) 25 000 Pa = 25 kPa b) 100 kPa = 100 000 c) 20 000 = 20 000 Pa

5. a) F1 = F

2

S1 > S

2

p1 < p

2

b) S1 = 4 S

2

p1 = p

2

6. 817 kPa7. a) 50 MPa

b) Sila je 10 N, ker je tlak dvakrat večji.8. a) približno 6,7 kPa

b) 50 kPa9. S silo najmanj 2,4 N.10. 0,5 m2

11. Risalni žebljiček ima široko glavico in ostro konico. Če ga stiskamo med dvema prstoma, sta sili prstov na žebljiček nasprotno enaki. Po zakonu o vzajemnem učinku sta tudi sili žebljička na prsta nasprotno enaki. Tlak je pod večjo ploskvijo manjši, pod manjšo pa večji.

12. Ne. Oreh se stre ob stičišču z drugim, saj je tam tlak večji kot ob stiku z dlanjo. Stre se tisti oreh, ki ima tanjšo stično ploskev.

13. Jajce je najlaže ubiti s trkom ob ozek rob. V majhni ploskvi povzroči sila velik tlak.

14. Pri udarcu ob rob pločnika se sila čelade porazdeli po večji ploskvi glave in poškodbe so manjše, kot bi bile, če na glavi ne bi bilo čelade.

15. a) 5333 Pa b) Tlaka sta enaka.

c) V skladovnici 4 opek je sila 4-krat večja od sile 1 opeke, ploščina ploskve na kateri ležijo opeke pa 4-krat večja od ploščine na kateri leži ena opeka.

16. a) 2 kPa b) p

1 = 2 kPa, p

5 = 10 kPa

Tlak p5 je 5-krat večji, ker na enako veliko ploskev deluje 5-krat

večja sila. c) 2 kPa

Tlak pod vsako ploščo je 2 kPa.

Gostota in specifična teža17. manjšo18. več19. 950 1,05 19,3 20. Gostota prvega kvadra je 500 , gostota drugega 2700 in gostota

tretjega 7800 . Prvi kvader je iz lesa, drugi iz apnenca ali aluminija in tretji iz železa.

21.

Snov Gostota kgm3 Specifična teža

Nm3

granit 3000 30 000

natrij 975 9750

vodna para 480 4800

helij 0,18 1,8

22. Gostota olja je gostote vode, to je 800 .23. a) 11,4 kg

b) 11 400 kg c) 114 000

24. Kroglica je svinčena.

17

25. 10 000 kg26. a) 910

b) 91 kg27. Izračunamo prostornino učilnice in te prostornine pomnožimo z

gostoto zraka. Dobimo maso zraka v učilnici.28. 3 m3

29. 780 g30. a) 23,4 kg, 23,4 kg

b) 3 dm3

Tlak v tekočinah31. Pravokotno na označeno ploskvico iz notranjosti balona.

Na označenih ploskvicah. a)

b)

s1

s2

s3

s4s

5

32.

Fp Fb33. Za 25 kPa.34. a) 30 kPa

b) Da. c) 30 kPa č) 15 000 N

35. a) 15 kPa. Ker je Marko pihal po Maruši, je tlak tolikšen, kot ga zmore Marko.

b) Ne, ker Maruša zmore največ 12 kPa, je nekaj zraka iz balona ušlo, ko je poskušala pihati.

c) 15 kPa. Tlak je tolikšen tudi, če Maruša piha po Marku. Zrak zaradi ventilčka ne izhaja iz blazine in tlak ostane največji.

36. Ko pritisnemo na zavoro, se povečanje tlaka prenese po zavornem olju do zavornih plošč. Bat pri zavornem pedalu ima majhno ploskev, pri zavornih ploščah v kolesih pa veliko. Zato je sila na zavorne plošče večja od sile, s katero pritisnemo na pedal zavore.

37. S silo 0,04 N.38. (B)

Tlak zaradi teže mirujoče tekočine39. Ne.

40. a)

b) 6 c) Ne. č) Ne.41. Ob dnu posode (A) je tlak večji kakor ob dnu posode (B), ker je v

posodi (B) višina vode manjša.42. 206 kPa43. Največji tlak je v medu, manjši v kisu in najmanjši v olju. Gostota

medu je namreč največja, kisa manjša in olja najmanjša.

Zračni tlak44. V sredini kovinskega manometra ali aneroida je občutljiva

kovinska škatlica iz tanke valovite pločevine, v kateri je razredčen zrak. Ta škatlica je občutljiva za tlačne razlike, ki jih prek mehanizma pokaže kazalec na skali. Takšen aneroid lahko uporabimo za merjenje višinske razlike.

45. 409 kPa (100 kPa prispeva zračni tlak na gladini.)46. 100 kPa47. Približno 700 mbar.48. Ker je zunanji zračni tlak večji od tlaka v notranjosti lončka, so

zunanje sile večje in lonček tiščijo k bradi. Ko pa v notranjost lončka prodre nekaj zraka, se tlaka izenačita in lonček zaradi teže pade z brade.

49. 190 m50. V plastenko steče nekaj vode. Ko plastenko stisnemo, iztisnemo

nekaj zraka. Ko jo potopimo v vodo in popustimo stisk, se prostornina plastenke poveča, tlak zraka v plastenki pa zmanjša. Zunanji zračni tlak je večji in potisne v plastenko nekaj vode, dokler se tlak vode in zraka v plastenki ne izenači z zunanjim zračnim tlakom.

Vzgon51. 1 N, navpično navzgor52. a) 2 N

b) 2 N c) Ne.

53. a) (C) b) (A); ker ima svinec večjo gostoto kot aluminij, ima pri enaki

masi večjo prostornino in izpodrine več vode.

18

54. a) teža, sila vzgona, sila roke b) F

g = 20 N, F

v = 40 N, F

r = 20 N

c)

Fv

FrFg55. Telo izpodrine 3,5 dm3 vode. Ta voda ima težo 35 N, tolikšen je

tudi vzgon.56. a) 13 N b) 6,8 N57. Vzgon je ves čas enak.58. Zaradi vedno večjega tlaka se prostornina potapljača zmanjšuje.

Vzgon je zaradi tega vedno manjši.59. S silo 30 N, ker deluje kopalec na dno s silo 30 N.

Plavanje60. a) teža F

g, sila vzgona F

v

b) Fg = F

v = 5 N

c)

Fv

Fv

61. 1 – ρ3, 2 – ρ

1, 3 – ρ

2

62. a) 1 kg b) 10 N c) 1 dm3

63. Slana voda ima večjo gostoto od sladke, zato manjša količina morske vode tehta toliko kot večja količina rečne. Vzgona sta enaka, ugrez plovila v rečni vodi pa je večji.

64. Ker je povprečna gostota ladje manjša od gostote vode.65. a) 30 N

b) 3 kg c) 6 dm3

č) Ker plavajoči kos lesa izpodrine vodo, se višina vode dvigne. Tlak ob dnu škafa je zaradi tega večji.

66. a) Posadka ima dve možnosti: odvrže nekaj bremena in s tem zmanjša težo ali zrak še bolj segreje, mu zmanjša gostoto in s tem težo.

b) Ohladi zrak ali odpre loputo.67. Voda bo tekla v posodi A in C, v A do vrha, v C pa do iztoka. Pri

posodah B in Č bo nadaljnji dotok vode preprečil zaprti zrak v posodi.

V posodi A bo voda izpodrinila ves zrak skozi odprtino v pokrovu. V posodo B bo steklo nekaj vode, dokler se tlak vode v lijaku in notranji zračni tlak ne bosta izenačila. V posodi C bo voda nad iztokom iztekla. V posodi Č pa se bo zgodilo enako kot v posodi B.

Dodatne naloge68. 2560 Pa69. 0,43 m2

70. 9243 N71. 0,4 72. 260 g73. 2346 opeke74. 0,52 cm3

75. 6,25 MN76. 3,5 N77. Ne, saj skupaj tehtata 77,2 kg.78. 5000 N79. a) 500 N

b) 2500 kPa c) 50000 N

80. Ob dnu vseh treh posod so tlaki enaki, saj sega voda v vseh posodah enako visoko.

81. Tlak je največji na dnu posode (A), ker sega v njej voda najvišje.82. Tlak je povsod enak, saj sega voda v vseh posodah do iste višine.83. 13,6 ; 74 cm84. 90 m85. 75,75 N86. (C)87. (C)88. 200 N89. Polovica. 1500 kg.90. Z vdihom povečamo prostornino in s tem zmanjšamo tlak v ustni

votlini in v slamici, zato večji zunanji zračni tlak potisne pijačo po slamici v usta.

91. 74 cm