Upload
redakcija-nedelja
View
283
Download
11
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Kulturna priloga Nedelje je tokrat v celoti posvečena Mariboru, evropski prestolnici kulture. Poleg nekaj izbranih programskih točk predstavljamo vsa partnerska mesta, Tine in Breda Varl pa nam predstavljata svoj čisto osebni pogled na Maribor.
Citation preview
DNIXIVŠ T I R I N A J S T
P R I L O G AF E B 1 2
K U L T U R A
Moj Maribor
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012
breda varl
F O T O : K l E M E N B a N
ddddddDDDDDD RRRRRR UUUUUU ZZZZZZ IIIIII NNNNNN AAAAAAiiiiiidddddddd
iiiiii nnn DDDDDD OOOOOO MMMMMM
XIV ŠTIRINAJST DNI2
MariborMaribor
Klemen Ban
uvodnik dobesedno
Ponudba za realiste
Kot na vse stvari v življenju, lahko tudi na Evropsko prestolnice kulture (EPK) gledamo z vidika optimista, pesimista ali realista. Optimisti, v primeru EPK takih ni veliko,
verjamejo, da bo EPK huronski uspeh, ki bo odmeval po vsej Evropi in še dlje. Mariboru in Sloveniji bo prinesel večjo prepoznavnost, pripomogel k povečanju števila turistov … Pesimisti govorijo o prepotentnosti programa, ki ga itak ne bo mogoče uresničiti v celoti, in upajo, da se pred Evropo ne bomo preveč osramotili. Realisti pa lahko ugotovimo, da je program res zelo obsežen, da so vanj vključili tudi tradicionalne prireditve, kot so ptujsko kurentovanje, velenjski Pikin festival, dolenjski Rok Otočec in Festival Lent, ki bi potekale, tudi če Maribor ne bi bil EPK. Ugotovimo lahko, da so se fi nančna sredstva zmanjšala. Slovence, ki živimo v domovini, je v nabiralnikih pričakala revija Življenje na dotik – ŽnD, ki bo na 64 straneh vsak mesec ponujala mesečni napovednik dogodkov in še kaj. (V digitalni obliki je na voljo na spletni strani EPK: www.maribor2012.eu) Staro spletno stran, ki je bila s svojo (ne)uporabnostjo voda na mlin pesimistov, so prenovili in vsakokrat, ko jo obiščem, je lepša in uporabnejša. Še vedno pa ni možen spletni nakup vstopnic.
To vsekakor ne sme biti ovira za obisk katere od prireditev. V tokratni prilogi vam predstavljamo mesta in izbrane prireditve. Poleg stalnih rubrik lahko preberete pogovor z Ivanom Štuhecem, direktorjem Zavoda A. M. Slomška, ki je nosilec projekta Obrazi notranje moči. Na sprehod po Mariboru sta nas popeljala Tine in Breda Varl, na Koroškem dobro znana lutkarja, ki sta oba rojena Mariborčana. Predstavljamo tudi projekt »Gledat, kaj delajo …«, pri katerem sodelujejo naši rojaki na avstrijskem Štajerskem. Še eno vez med Koroško in EPK pa bo spletla Literarna hiša Maribor, ki za letos načrtuje predstavitev vsaj šestih koroških literarnih ustvarjalcev.
Kot verjetno veste, so kulturne priloge na voljo tudi na spletu. Tokratna priloga pa je prvič na voljo tudi preko aplikacije iBook. Lastnike iPadov vabimo, da jo prelistajo tudi v tej obliki: deležni bodo dodatnih vsebin, ki jih ta format ponuja – foto galerij ter zvočnih in video posnetkov.
»Marsikatera Avstrijka in Avstrijec bosta letos prvič vide-la Maribor«Sodeloval sem že v Gradcu, ko je bil evropska prestolnica kulture. Pre-daval sem o Franzu Kafki. Zdaj sem povabljen v Maribor. Zelo me vese-li, da je Marjan Pungartnik pomis-
lil name. V Mariboru ne bom predaval, temveč bral pesmi in prozo. Običajno smo vsi, ne gle-
de na to, ali gre za gos-podarstvo, za kulturo ali za druge življenjske impulze, v stiku z Ljub ljano. Osebno se mi zdi povezava z Ma-
riborom prav tako zani-miva. V tem letu bo Mari-
bor vsekakor zelo v žarišču interesa. Avstrijski časopisi kar pozorno sle-dijo mariborskim aktivnostim. Pomen evropske prestolnice kul-ture vidim tako v kulturnih kakor v turističnih aspektih. Prepričan sem, da bosta marsikatera Avstrijka in Avstrijec letos prvič videla Maribor.
Pisatelj Janko Ferk bo bral 13. marca v Hiši literature v Mariboru.
JankoFerk
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Maribor je s 95.000 prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji. Kljub temu, da Slovenija ni uradno razdeljena na pokrajine, velja za štajersko prestolnico. Je univerzitetno in škofi jsko mesto. Letos je, poleg Guimarãesa, evropska prestolnica kulture; naslednje leto
bo evropska prestolnica mladih. Letos bo gostil svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo,
naslednje leto pa 26. Zimsko univerzijado, kar kaže na njegovo bogato športno tradicijo: vsako leto, če je dovolj snega, pripravijo ženski tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju Zlata lisica, ponosni pa so tudi na Nogometni klub Maribor. Številne mariborske kulturne ustanove, šole in kulturna društva so v projekt EPK vključila veliko svojih tradicionalnih prireditev, seveda pa bo na ogled tudi veliko novega.
b a n @ n e d e l j a . a t
XIV 3ŠTIRINAJST DNI
Dunaj ne sme postati Chicago« je neka avstrijska stranka pred leti natisnila na volilne plakate in s temi in podobnimi stavki začenjala gonjo proti tuj
cem. Chicago je bila šifra za čedalje večjo kriminaliteto, ki naj bi jo povzročali tuji priseljenci. Tudi dobrih deset let pozneje še vedno hujskajo. Vsi ljudje so slabi, le sami pa da imajo tisto »pozitivno moč ljubezni«. (Tako komentira dnevnik Die Presse 22. 1. 2012 izjavo avstrijskega svobodnjaka H.C. Stracheja.) Medtem so se po vsej Evropi pojavili še mnogi drugi problemi. Tajkuni in drugi gangsterji so razne države spravili v hude gospodarske in fi nančne težave. In kakor nekoč v tridesetih letih minulega stoletja pridobivajo prav tiste stranke, ki delajo propagando z lepimi, a votlimi besedami. V Avstriji je trenutno začela delovati komisija državnega zbora, ki naj bi preiskovala korupcijo in podkupljivost v javnem življenju.»Morala, kje si v času krize?«, se je spraševal Bert Brecht, ko je leta 1941 na Finskem čakal na vizo v ZDA in tam v treh tednih napisal dramo »Ustavljivi vzpon Artura Uia« (Der aufhaltsame Aufstieg des Arturo Ui) , kot satirično alegorijo vzpona Adolfa Hitlerja. Ta vzpon so omogočili nemški industrialci s svojimi fi nančnimi špekulacijami in tedanji predsednik von Hindenburg.
Arturo Ui je tipični gangster iz Chicaga 30tih let preteklega stoletja, ki prevzame oblast nad prodajalci cvetače. Na prvi pogled je ta igra zabavni gangster
ski šov. V resnici pa je angažirano, politično delo, ki govori o tem, kako kratka je pot do oblasti. Do nje se dokopljejo ljudje, ki so po svoji naravi psihopati in tako celotno družbo odpeljejo v katastrofo. V osrčju je pripoved o podkupljivosti, korupciji, karierizmu, povzpetništvu, diktatorstvu in človeški pasivnosti.V karikirano prikazanem svetu poslovnežev in gangsterjev je zlahka mogoče prepoznati osebe iz Hitlerjeve neposredne bližine: tako je Ernst Röhm postal Ernesto Roma, t. i. poslovni tajnik in desna roka Uia, Joseph Goebbels cvetličar Giuseppe Givola, Hermann Göring pa gang
ster Emanuele Giri; Paul von Hindenburg je ostareli, nekoč strogo pošteni Dogsborough, ki s svojim neomadeževanim imenom ščiti Uieve prve zločine, pruski junkerji so predstavljeni kot cvetačni trust, ki v skrbi za svoje interese privoli v Uievo izsiljevanje … Tudi potek igre temelji na resničnih dogodkih: požig skladišča zelenjadnega trgovca na požigu Reichstaga v Berlinu, usoda mesta Cicero na Anschlussu Avstrije …
Ta »gangsterski šov v visokem stilu o gangsterju vseh gangsterjev« je Eduard Miler z izvrstnimi igralci postavil na veliki oder Cankarjevega doma v Ljublja
ni. Glavno vlogo igra Jernej Šugman tako odlično, da misliš obenem na Charlieja Chaplina (Veliki diktator) in na Bruna Ganza kot Hitlerja v fi lmu Propad (Der Untergang). Sam reče: »Čeprav sem igral že precej kraljev in predsednikov, takšne vloge še nisem imel. Takšnega obsedenega egocentrika še ne.« Predstavo krasi izjemna scenografi ja. Zelo pomemben element pa je glasba, ki dogajanje na odru odlično dopolnjuje.
»Ljudje so pač ljudje, in ne angeli,« in vsak od nas poskrbi najprej za lastni interes. Le redkokdaj pa se zavedamo, da morda prav s tem omogočamo vzpon zločinca. Saj se tako zločinsko ravnanje lahko hitro množi in dobiva globalno razsežnost.Ta zgodba je tudi izziv za nas kristjane. »Kristjan sem, če me Kristus ne ovira pri poslih,« reče Arturo Ui. Brecht je vedel da tudi marsikateri kristjan misli zgolj na svoj dobiček, ne da bi se oziral na druge. Zato je potrebno, da dobro opazujemo znamenja časa, kajti »semena zla še zmeraj spe med nami«. Brecht je svoje pisanje tako tolmačil: »Hotel sem v gledališču izpeljati stavek, da ne gre za to, da bi svet razlagali, temveč za to, da ga spremenimo.« To je tudi naša naloga.
P. S.: 17. in 18. februarja bodo Artura Uia igrali v SNG v Mariboru.
„Kristjan sem, če me Kristus ne ovira pri poslih“Brechtova drama v Cankarjevem domu
kratki valkratki valJože Valeško
33
Silent revolutions / sodobno oblikovanje v Sloveniji Muzej za arhitekturo in oblikovanje na razstavi predstavlja izbor več kot 25 projektov industrijskega oblikovanja, ki so nastali v Sloveniji v prvih dveh desetletjih po osamosvojitvi. Na ogled bodo med drugim gramofoni Franca Kuzme, prvo večje hibridno plovilo na svetu Greenline 33 Hybrid, smuči WaveFlex ... Od 29. novembra do 31. januarja 2013 v Umetnostni galeriji Maribor
Vojna in mir Drama mariborskega režiserja svetovnega slovesa Tomaža Pandurja prepleta dve veliki temi, Vojno in Mir, ki se po besedah ustvarjalcev opazujeta kot dvoje nasproti si stoječih ogledal.
Vojna kot obdobje boja se izmenjuje z Mirom kot
posledico vojne in strahu pred novim sporom.Predvidoma 21. in 22. februarja v Veliki dvorani SNG Maribor
Tobari Predstava Tobari (kar v japonščini pomeni zaveso ali pa prehod
iz večernega mraka v noč) govori o sreči
in žalosti, luči in temi, življenju in smrti. Gostuje
japonska plesna skupina Sankai Juku, gre pa za plesno gledališče imenovano butoh. 22. in 23. septembra v Veliki dvorani SNG Maribor
XIV ŠTIRINAJST DNI4
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Murska SobotaMurska SobotaMurska SobotaMurska
Obrazi notranje močiIvan Štuhec je strokovni direktor Zavoda Antona Martina Slomška, pri EPK se ja Zavod vključil kot for-malni nosilec projektov, ki jih bodo izvajali skupaj v okviru Cerkvene-ga kulturnega prostora in te sku-pne projekte so naslovili »Obrazi notran je moči«.
Pri projektu »Obrazi notranje moči« ne sodeluje samo Zavod, ampak tudi ostali kulturni delavci znotraj Cerk-ve …EPK je pred dvema letoma in pol naredil razpis, na katerega se je prijavil Zavod sam, in je bil neuspešen: v EPK niso uvrstili nobenega projekta. Potem je prišlo do spremembe v vodstvu EPK in novi programski direktor, g. Mitja Čander, je navezal stike z vsemi ključnimi subjekti v Mariboru, tudi s cerkvenimi, se pravi z nadškofi jo in z nami. Njegova ideja je potem bila, da se vsi cerkveni subjekti nekako povežemo in vse svoje projekte »zapakiramo« pod isti naslov in tudi naj bo en sam formalni prijavitelj. Tako je potem znotraj Cerkve prišlo do tega, da smo se povezali nadškofi ja, stolna župnija, dvorec Betnava,
galerija Ars sacra in naš Zavod, poleg tega tudi še Teološka fakulteta, kot izvajalci posameznih projektov.
O izvoru imena »Obrazi notranje moči« ...Obrazi notranje moči je pravzaprav izraz, sposojen iz naslova meditacij Alenke Rebula Tuta, ki je svojo knjigo naslovila »Sto obrazov notranje moči.« Zdelo se nam je, da prav ti obrazi notranje moči nekako ustrezajo temu, kar bi želela Cerkev svojega prispevati v okviru EPK. Če želi EPK nekako revitalizirati evropski kulturni kontekst, potem seveda spada v ta kontekst tudi krščanska dimenzija.
»Obraze notranje moči« ste razdelili v tri sklope.
Prvi sklop je sklop kulturno-pastoralnega značaja … Eden izmed najpomembnejših dogodkov za Cerkev na Slovenskem je seveda 150letnica Slomškove smrti in ob tej priložnosti bo 19. septembra slavnostna akademija, ki je sestavni del EPK. Potem je tu ureditev Slomškove sobe, ki naj bi se zgodila znotraj dvorca Betnava, ekumenski simpozij, ne samo ekumenski, ampak tudi medverski simpozij, ki se bo v mesecu juniju odvijal na Teološki fakulteti enote v Mariboru. V ta sklop spada tudi to, kar posebej pokriva stolnica, in sicer mesečni govori v stolnici,
osredki
IVANŠTUHEC
Murska Sobota je multikulturno mesto na področju stičišča treh držav, le nekaj minut stran od Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Mesto ima dolgo tradicijo sobivanja Slovanov, Germanov in Madžarov, zato njegov kulturni utrip temelji na strpnosti med različnimi verami in etničnimi skupinami. Leta 2006 je bila ustanovljena nova škofi ja Murska Sobota, ki obsega območje Pomurja, njen prvi škof pa je postal Marjan Turnšek.
Paradni konj pomurske kulture je literatura, ki je v slovenski književnosti ustvarila in še ustvarja globoko sled v vseh
svojih zvrsteh. Iz Prekmurja je tudi veliko pomembnih likovnih ustvarjalcev, predvsem krajinarjev, kar tudi nekaj pove o očarljivosti
te – na desnem bregu Mure vinorodne in na levem bregu ravninske – pokrajine. Njen simbol je štorklja.
XIVŠTIRINAJST DNI 5
CERKVENI PROJEKTI V OKVIRU EVROPSKE PRESTOLICE KULTUREObrazi notranje močina Slomškovem grobu. V ta sklop lahko uvrstimo tudi našo razstavo v Zavodu, ki je delno že narejena in se bo sedaj samo še nadgradila, o cerkvenem šolstvu v mestu Maribor, kajti tu je seveda Slomšek eden od pomembnih akterjev, poleg seveda šolskih sester. To je področje v zadevah Slomška. Ker sem že prej omenjal tudi medverski simpozij, je potrebno posebej izpostaviti tudi simpozij o judovstvu. Idejni nosilec in organizator tega je prof. Edi Kovač, ki ta simpozij organizira skupaj z judovsko skupnostjo in tudi z drugimi tujimi inštitucijami, tako da to bi lahko zaključili kot nekaj, kar spada po eni strani k Slomšku, po drugi strani pa tudi na nek znanstveni nivo.
Drugi sklop je glasbenega značaja … Glasbeni sklop, vsebuje muzikal »My fair lady« in pa »Papagenov festival«. »Papagenov festival« se je že začel in obsega več priredb muzikalov za otroke: začelo se je z »Jankom in Metko«, nadaljevalo se bo s »Čudovitim svetom klavirja«, »Piko nogavičko« in sklenilo s pravljično opero »Papageno igra na čarobno piščal«. K temu glasbenemu delu sodi tudi »Miklavžev adventni koncert«, ki bo letos decembra.
Tretji sklop obsega lepe umetnosti in socialno-kohezivno dejavnost … V ta sklop sodijo razstave v galeriji Ars sacra (trenutno je tam že razstava jaslic, ki naj bi se ponovila spet letos decembra) in v drugih galerijah. Razstavljal bo tudi koroški rojak Valentin Oman, in sicer v marcu, pod naslovom »Ecce homo«. Drugi razstavljavec v okviru EPK je Zmago Jeraj, naš mariborski rojak, ki je Prešernov nagrajenec. Na tretji razstavi pa bodo razstavljali razstavljavci partnerskih mest. Z dijaki naše gimnazije pripravljamo tudi multimedijski recital, ki temelji na meditacijah Alenke Rebula, tako da njenih obrazov notranje moči nimamo samo v naslovu, ampak bomo nekatere od njenih meditacij tudi de facto postavili na oder.
V sklop socialnokohezivne dejavnosti sodi letošnji Medgeneracijski fes
tival, ki ga pripravljamo v Zavodu, in bo že četrti po vrsti. Koncept tega fes tivala je enodnevno dogajanje, kjer skušamo v dopoldanskem delu predvsem ponuditi vsem udeležencem različna predavanja, ki zadevajo tako mlade kot starejšo generacijo, v popoldanskem delu pa so razne delavnice in tudi športne ter druge aktivnosti, s katerimi skušamo med seboj povezati generacije. Lani oktobra na medgeneracijskem festivalu in tudi letos bo prišlo do sodelovanja s projektom City Volunteers: to je mednarodni projekt, ki ga delamo skupaj s Hrvaško – gre za promocijo prostovoljstva. Medgeneracijski festival kot tak temelji na prostovoljcih. Namen ali cilj medgeneracijskega festivala je pravzaprav ta, da s tem dnevom damo neke vrste javno potrditev in pa javno odprtost Zavoda širši javnosti, širši skupnosti: da pokažemo to, kar v Zavodu delamo skozi vse leto, oziroma da Zavod sam preko medgeneracijskega festivala dobi nove ideje, nove poudarke in skuša potem tudi v naslednjem obdobju kaj od tega realizirati. Lani smo povezali to tudi z dnevom odprtih vrat, tako da si lahko različni uporabniki Zavoda tega tudi ogledajo. Koncept Zavoda je tako ali tako medgeneracijski koncept: pri tem sta tako socialna kohezivnost kot prostovoljstvo dve ključni ideji, na katerih tudi sicer gradimo naše delovanje.
pogoVarJal SE JE K l E M E N B a N
»Digitalna Klasika« je glasbeni projekt skupine »A la fetish«, ki je na slovenski glasbeni sceni poskrbela za svež veter. Dogodek združuje tisto, kar v akademskem glasbenem svetu velja za nezdružljivo: klasično in elektronsko glasbo. »Digitalna Klasika« združuje ritme elektronske glasbe in zven godal. Na Grajskem dvorišču, 18. 5. 2012
PR
IRE
DIT
VE »Odkrito/zakrito«
je obširni projekt, ki izhaja iz razmisleka o praktičnih, simbolnih, antropoloških in fi lozofskih pomenih vrat, ki odpirajo in odkrivajo in zapirajo in zakrivajo.
»Odkrito/Zakrito« v soboškem gradu. Od 1. 9. 2012 do 31. 12. 2012
»Od strani do prostora« bo postavila na ogled 100 del papier mache, ki so jih ustvarila velika imena likovne umetnosti 20. stoletja, od Marcela Duchampa do Damiena Hirsta. Dela iz uglednega bremenskega Muzeja moderne umetnosti Weserburg. Kustos je Guy Schraenen. V Galeriji Murska sobota od 11. 10. 2012 do 9. 1. 2013
Zavod Antona Martina Slomška:Hiša otrok – vrtec montessoriGlasbena in baletna šolaŠkofi jska gimnazijaDijaški domŠtudentski domoviMedgeneracijska akademija (v postopku registracije)
XIV ŠTIRINAJST DNI6
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Velenje
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Velenje
Zakaj je lepo živeti v Mariboru?Breda: Predvsem zato, ker je to rojstno mesto, v katerega nekako zakoreniniš: že od malih nog si spleteš nek krog najprej znancev, kasneje prijateljev in se nanj nekako navadiš.
Recimo, da pridejo prijatelji s Koroš-ke v Maribor. Tine, kam bi jih pel-jal?Breda: On bi jih peljal v Postojnsko jamo! :) Hecam se.Tine: Obvezno, predvsem, če so to ljudje, ki so nagnjeni h gledališču in celo k lutkam, bi jih najprej peljal v Lutkovno gledališče Maribor (LGM). Za obnovo in selitev LGM sem živel takorekoč zadnjih dvajset let in uresničila se je celo preko mojih želja. Stavba LGM ob reki Dravi (bivši minoritski samostan, op. a.) je adaptirana s toliko tega starega navdiha in patine in tako sodobno in tako lepo, da pravim, da gotovo ni takega gledališča v Evropi. Zato ga je treba videti in doživeti!(Več o LGM na spletni strani in v eizdaji za iPad, op. a.)
Breda, kaj bi poleg LGM še pokazala obiskovalcem Maribora?Breda: Ker že več kot 40 let živiva tukaj na desnem bregu Drave, bi jih peš popeljala z naše strani na levi breg. S te naše strani se še zdaj lepo vidi veduta starega mest nega jedra, se pravi srednjeveškega Maribora, ki je doživelo svoj višek v 16. stol. Malo bi jih popeljala po tem starem delu, po obzidju, ki je delno tudi še vidno in je sanirano in adaptirano. Seveda bi jim pokazala vse kulturne hrame, ki so znot raj tega. Zelo zanimiv je cerkveni stolp, ki je sprva služil opazovalnici za požare. Izven starega mestnega jedra imam nekaj točk, ki so mi izredno ljube: ker zelo rada hodim, sem zelo pogosto na griču severno od Maribora, Piramidi, kjer je sprva bil grad v Marki (imenoval se je Marchburg). Njegove ruševine prav zadnji dve leti intenzivno odkrivajo in odkopavajo. Z griča je izredno lep razgled na Maribor. Grajski gospodje so se potem preselili v dolino in zgradili novo graščino, v kateri je sedaj Pokrajinski muzej, ki je vsekakor vreden ogleda.Peljala bi jih tudi na Mariborski
Po Mariboru s Tinetom in Bredo
SODOBNO MESTO KULTURE – Za današnje Velenje lahko rečemo, da je sodobno mesto kulture, mladih, športa. Prepoznavno je po socialni naravnanosti in strpnem sobivanju ljudi iz različnih nacionalnih
in socialnih okolij – slovenskega, balkanskega, evropskega. V preseku različnosti in posebnosti
kulturna ustvarjalnost živahno bogati vsebine, prilagojene
tudi najširšim krogom prebivalstva. Eden od teh dosežkov je Pikin festival, v okviru katerega legendarna Nogavička zaživi v tisočerih podobah najmlajših, pa tudi že bolj zrelih dam. Sredi mesta stoji kulturni spomenik in moderna stavba Kulturnega doma Velenje, ki je mestni dom kulture, namenjen izvedbi kulturnih prireditev, kinopredstav, simpozijev ipd.
osredki
Tineta in Brede Varl ni potrebno po-sebej predstavljati, saj sta s Koroško zelo povezana: bila sta mentorja mno-gim lutkovnim skupinam, sodelovala sta na Tednu mladih umetnikov na Re-brci, gostovala s predstavami Lutkovne-ga gledališča Maribor …, za kar sta leta 2003 prejela tudi Tischlerjevo nagrado. Ker sta oba rojena Mariborčana in že celo življenje živita v Mariboru, si bolj-ših vodičev po Mariboru ne bi mogli niti predstavljati.
Pripravila P r i P r a v i l K l E M E N B a N
besedilo in fotogafi je
XIV 7ŠTIRINAJST DNI
osredki
XIV 7ŠTIRINAJST DNI
Po Mariboru s Tinetom in Bredo
Na »Festivalu mladih kultur Kunigunda 2012« bodo ljubitel-ji alternativne umetnosti že petnajstič zapored spoznavali produkcijo nekon-vencionalnih in bolj ali manj neodvis-nih kulturno-umetniških praks. Uživali bodo na koncertih, grafi tarskih, ple-snih, glasbenih in multimedijskih de-
lavnicah, obiskovali bodo gledališke dogodke, spoznavali ulično umetnost,
na ogled pa bodo razstave, inštalacije in
različni performansi. Posebnost Kunigunde je, da je obisk dogodkov brezplačen, koncerte pa je preko interneta mogoče spremljati v živo. Zanimivost je tudi festivalski radio, ki bo prebi-valce, obiskovalce in poslušalce obveš-čal o dogajanju ter jim predstavljal li-terarna dela mladih ustvarjalcev. 15. »Festival mladih kultur Kunigunda« bo tako predstavil uspešne domače in tuje umetnike z vseh področij mladih kul-tur. Festival mladih kultur Kunigunda: od 24. 8. do 1. 9. 2012
otok, na njem pa so ohranjene izredno redke rastline, ki jih v okolici Maribora ni več.Zadnje čase me izredno privlači tudi zelo lepo urejeno mariborsko pokopališče. Prav presenečena sem bila, ko sem videla, koliko pomembnih ljudi – pravzaprav ne več živečih, ampak njihova energija, njihov duh še vedno v tem mestu živi – imamo tudi na tem (bolj žalostnem) delu mesta.Ljudi bi potem peljala tudi v naš mest ni park, ki je bil izredno zanimivo in urbano sprojektiran v letu 1895. Park se podaljšuje v naravni sklop treh ribnikov, ki je izredno privlačen.Znotraj mesta imamo tudi prekrasno Unionsko dvorano – za ljubitelje klasične glasbe. Marsikdo, ki tukaj koncertira, pravi, da je to najboljša akustična dvorana Srednje Evrope.Imamo kar nekaj točk, na katere smo in moramo biti izredno ponosni.
Maribor ima skozi celo leto živahno kulturno dogajanje. Obisk katerih kul-turnih prireditev bi priporočila?Tine: Mislim, da je kvaliteta mariborske opere in baleta res vrhunska. Sva velika ljubitelja tega področja in vse življenje slediva temu v medna
rodnem merilu. Moram reči, da je ugled opere oziroma njenih predstav res izjemen.Breda: Stalnih prireditev ima mesto kar precej. Ena najstarejših je Borštnikovo srečanje: tekmovalno srečanje slovenskih profesionalnih gledališč, seveda tudi offscene, ki je selektorsko izbrano in se dogaja vsako leto v oktobru.Potem je tu vsakoletni mednarodni lutkovni festival »Poletni lutkovni pristan«, ki bo letos že triindvajsetič.Tu je še festival Lent, ki se začne ob koncu šolskega leta (zadnji teden junija, prvi teden julija) in vključuje programe malo lažjega žanra: ogromno glasbenih prireditev, folklornih prireditev, poulična gledališča. Zadnja leta ta festival Lent vključuje tudi nekaj klasične glasbe, tako da so s tem programom pokrite vse želje različnih ljudi.Omenila bom koncertni abonma, v Mariboru potekata dva, pa zelo zanimv festival sodobne glasbe in vsakoletni festival zborovske glasbe Naša pesem. Na njem sodelujejo najboljši slovenski pevski zbori, bienalno pa tudi mednarodni, v vseh kategorijah. Mednarodni zborov
ski festival je v zadnjih dveh letih vključen tudi v tekmovanje Evropski Grand Prix – v to tekmovanje je vključenih 5 evropskih mest.Omeniti moram še našo dirigentko z njenim zborom Carmina Slovenica Karmino Šilec, ki ima tudi svoj festival Choregie. Imamo tudi celo število različnih razstavišč: od Galerije do razstavnega salona Rotovž, ki prikazuje dela sodobnejših avtorjev, razstaviščne prostore v Univerzitetni knjižnici, ki so posvečeni zgodbam v zvezi z literaturo. Izredno zanimivo razstavišče ima tudi mariborski pokrajinski arhiv.Zanimivo je, da v Mariboru kar naprej govorimo o »mariborski sivini«, ki je dejansko sploh ni.
Kaj pa ideja za izlet? Poleg Postojn-ske jame :)Tine: Izhodišče je sigurno Pohorje s svojimi kočami in hoteli in razglednim stolpom. Priporočam tudi kopanje v hotelu Habakuk, kjer je kopališče s termalno vodo, in Mariborske terme.Breda: Jaz bi vsakemu priporočala Svetega Urbana, to je cerkvica, ki leži eno uro peš hoda iz mesta.
Katarina Klančnik Kocutar, dramatur-ginja Lutkovne-ga gledališča Mari-bor nam je razkazala njihove obnovljene prostore
Neskrajšan pogovor in zanimivo anekdoto lahko preberetena naši spletni strani www.nedelja.at
XIV
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Ptuj
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Ptuj
8
PTUJ JE MESTO MASK Kar je za Avstrijo Beljak, je za Slovenijo Ptuj. Ptuj je namreč mesto mask. Kurentova maska že od 19. stoletja apostrofi ra mesto, ki ga sicer meščani razumejo vsak po svoje. Zato je na ptujskem
karnevalu toliko mask. In tisoč kurentov! Sicer pa je Ptuj najstarejše slovensko mesto. Glavna kulturnozgodovinska znamenitost
mesta je markantno povzdignjeni ptujski grad z zbirkami, ki so med najpomembnejšimi ne le v Sloveniji, marveč tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Tam sta dominikanski in minoritski samostan, še ohranjeni ostanki mestnega obzidja ob Dravi in seveda arheološke ostaline iz rimskih časov. Mesto premore z občutkom prenovljeno osrednjo knjižnico, likovne galerije in ne dolgo tega tudi stalno komorno gledališko hišo. Mesto pa slovi tudi
po visoki vinski kulturi. Tako ob obisku tega lepega mesta ob Dravi ne moremo mimo obiska starodavne vinske kleti.
Mathias Grilj - Christian Großschädl(slika)(besedilo)
na svetlo dano
SermonT r i a l o g
Pridi v pozabo, tja, kjer sem. Tako gre z nami in tako dalje. Stran. Reci »da«. Približaj se. Reci »ne«. Ali gre za ritem, edino oporo v bobnenju. Nihče in nič ne zmore prevreči preteklega, samo spomin, kameleon prihodnosti, brezmočen, odštekan in samoten v masi. Koliko daljave je potrebne za zaupanje, koliko neuporabljenega časa. Poglej. Slišiš, da kličem. Spredaj. Sem globoka senca. Ne muči me. V vseh stvareh, ki si se jih dotaknil, tako tudi mene, drgeta sreča. Zažgana ladja sem. Tako se razpenja jadra. Žariš in ti dobro veš, korak za korakom jutranja zarja in uspeh. Se da to tako povedati. Seveda, saj sem to ravno rekel. Na oni strani, kjer je dan zgodovina, postane moja jutranja zarja moj pogin. S stotimi črnimi očmi. Kako tudi drugače. Jo hočeš videti v pogledu čez ramo. /.../Ljuba, kje je žerjav, kje labod in kje albatros. Mi jih prineseš. Vsi so dobri za vsak odtenek hrepenenja. Saj veš, da čakajo na mojih ramenih. Dopusti, da odide to, kar nima obstanka. Kadar kričijo krokarji, se vrat suši. Pozabi in pridi. Pleši na ogledalih. Karkoli je bilo, postaja sedaj čudež. In nobene besede, obljubljeno. In nobenega vprašanja po pin kodi, drugače se nam še duša skisa. Obrni se in pridi s ciljem za hrbtom. Ne obračaj se, in če hodiš, pridi. Jaz ne morem spustiti, ne morem, preveč me boli. Kdo plača račun za požirek blaženosti. Dobrodošli in srečno, srečno in dobrodošli, večno enako se nikdar ne ponovi. In ne pozabi: kdor se zadnji smeji, se smeji sam.
Mathias Grilj se je rodil leta 1954 v Kamniku. Živi v Gradcu. Je pisatelj, novinar, dramatik in režiser. V literar-ni zbirki Pavlove hiše je izdal dvojezično knjigo »40 dni pato-sa/40 Tage Pathos«. Za svoje ustvarjalno delo je prejel že več deželnih in državnih nagrad. Izvleček iz besedila, ki ga objav-ljamo, je Grilj napisal za fi lm, ki bo posnet še letos. V besedilu je mogoče prepoznati motiv raznih pisateljev svetovne litera-ture: Goetheja, Tarkowskega, Brechta, Wagnerja, Baudelairea, Parzivala, Perutza ...
M A T H I A S G R I L J
C h r i s t i a n G r o ß s c h ä d l : P o k r a j i n a 2 0 0 7
XIV 9ŠTIRINAJST DNIŠTIRINAJST DNI
ELISA-BETHARTL
9
Fašenk je – življenje z masko. Skozi ves pustni čas se bodo v Ptuju odvijale številne prireditve, povezane s kurentovanjem. Vrh bodo te dejavnosti dosegle na pustni konec tedna, ki bo čisto v znamenju največje pustno-etnografske prireditve v Sloveniji: s predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj in trinajstim ptujskim
princem karnevala, ki bo v času pusta
prevzel mestno oblast. Temu bo sledila povorka tradicionalnih pustnih likov iz Ptuja in Slovenije ter »1. Medcelinski Etno Fest«, v čast projekta Evropske prestolnice kulture 2012, na katerem se bodo srečali tradicionalni pustni liki in maske z vseh celin. Otvoritev v soboto, 11. febuarja, mednarodni Karnevalfest z veliko pustno povorko, na pustno nedeljo, 19. februarja.
S l o v e n c i n a a v s t r i j s k e m Š t a j e r s k e m s o d e l u j e j o p r i E P K v M a r i b o r u
»Gledat, kaj delajo ...«Na prireditvah v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru sodelu-jejo tudi štajerski Slovenci. Od 12. julija dalje bo v Veliki kavarni (nekdanji Casino) razstava Pavlove hiše z naslovom »Gledat, kaj delajo – Slovenci na avstrijskem Štajerskem«. Takoj, ko so slovenski kulturni ustvarjalci na Šta-jerskem zvedeli, da bo Maribor EPK 2012, so si zaželeli sodelovanja. Ko so iz Maribora prejeli zeleno luč, je Elisabeth Arlt prevzela koordinacijo. V pogovoru z njo lahko preberete, kako je prišlo do sodelovanja in kakšne so želje glede čezmejnega sodelovanja v prihodnje.
Kako je prišlo do sodelovanja Pavlove hiše z Mariborom v okvi-ru EPK?Elisabeth Arlt: Zamisel o sodelovanju z Mariborom v okviru Evropske prestolnice kulture je bila rojena že pred enim letom. V Jerneji Ferlež sem našla osebo, s katero smo sodelovan je tudi uresničili. Moj predlog, pripraviti dvojezično razstavo o slovanskoslovenski zgodovini na avstrijskem Štajerskem je takoj sprejela. Razstava bo na ogled po razstavi o Nemcih v Mariboru.
Kaj boste v Mariboru ponudili? Kaj imajo štajerski Slovenci s to razstavo povedati?Elisabeth Arlt: Od začetka julija do avgusta 2012 bo v prostorih nekdanjega Casina na ogled razstava »Gledat, kaj delajo ...« Razstava posveča posebno pozornost slovenski kulturi, ki je imela svoj vpliv že od nekdaj: na Štajersko in še posebej na mesto Gradec. Prikazuje pa tudi položaj Slovencev na današnjem avstrijskem Štajerskem od prvih naselitev Slovanov na to območje do danes. Ob razstavi bo predvajan tudi fi lm, v katerem spregovorijo Slovenke in Slovenci, ki imajo svoje življenjsko središče v Gradcu. Na razstavi bodo na ogled tudi osebni predmeti prebivalcev dvojezičnega področja. Svoja dela na tematiko razstave pa bodo razstavljali tudi mladi umetniki s Štajerske.
Sodelovanje v okviru Evropske prestolnice kulture je eno; kaj so želje čezmejnega sodelovanja v prihodnje?Elisabeth Arlt: Želim si, da bi se ljudje, ki živijo v Gradcu, začeli zanimati za samo 70 km oddaljeni Maribor, ga odkrivali in znali koristiti kulturne ponudbe. Enako pa si želim, da bi obiskovalci iz Slovenije odkrili kulturne dragocenost, ki jih ponuja graški mestni center. Za to pa je potrebno, da se kot servis in spoštovanje do soseda v muzejih in kulturnih ustanovah še v večji meri uporablja slovenski jezik, tako kot je to deloma že uresničeno v Kunsthausu.
Načrti glede krepitve vezi s koroškimi Slovenci?Elisabeth Arlt: Želim si še več poglobljenega kulturnega dialoga s koroškimi Slovenci, pri čemer moram povedati, da je sodelovanje že sedaj zelo dobro.
Več informacij o projektu: www.pavelhaus.at
Christian Großschädl raz-stavlja svoja dela v Pavlovi hiši v Po-trni/Laafeld. Njegove slike velikega formata predstavljajo umetnikovo za-znavanje narave. Pri tem ni v ospred-ju upodabljan je narave kot take, temveč prikaz od Boga ustvarjene lepote po-krajine, dreves ali cvetja. Razstava je na ogled še do 25. februarja.
C h r i s t i a n G r o ß s c h ä d l : P o k r a j i n a 2 0 0 7
XIV ŠTIRINAJST DNI10
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Novo mesto
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Novo mesto
Pripravila P r i P r a v i l a J E r N E J a J E Z E r N i K
poglejmo čez plot
Literarna hiša Maribor na Lentu je tako za samo mesto
kot tudi za projekt Evropska pre-stolnica kulture Maribor 2012 izjem-nega pomena, saj je že (in tudi še bo) postala prepoznavno stičišče ljubitel-jev literature. Kaj vse združuje, kaj vse pripravlja, kaj bodo vrhunci načrtova-nih prireditev?Marjan Pungartnik: Literarna hiša Maribor deluje že od oktobra 2007, ko se je kulturno društvo »Mariborska literarna družba« preselilo v nove prostore na Lentu. Odtlej je bilo v njej okrog 140 literarnih prireditev in 45 razstav, njeno delovanje pa je bilo širše, saj je organizirala prireditve od Ljubljane do Gradca in Zagreba. Tako že lahko govorimo o neki prepoznavnosti, v kar sodi tudi solidna obiskanost prireditev. Vse to smo dosegli s sorazmerno nizkim fi nančnim vložkom, in denar, ki nam ga je dodelila EPK, je tako pravzaprav edini več ji prihodek, ki lahko zadovolji naše ambicije. Prvi vrhunec naj bi bil, ko naj bi Društvo slovenskih pisateljev v tej hiši izvedlo 20 zares vrhunskih literarnih večerov domačih avtorjev s tujimi gosti v času od začetka
marca do konca novembra. Drugi višek naj bi bili Slovenski dnevi knjige, ki bodo povezani z gostovanjem Werkraumtheatra iz Gradca in para VaudaPilipović iz Beograda, tretji naj bi bili kantavtorski večeri ob Lentu konec junija … Pravzaprav so pomembni tudi nastopi mariborskih pisateljev, njihov nastop v Literarni hiši Gradec in v Kibli … Skoraj se ne morem odločiti, kaj je bolj pomembno.
Že od leta 2007 se osredotočate na predstavljanje avtorjev iz Maribora, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaš-ke ter literatov iz zamejstva. Kakšen delež, tako po kakovosti kot tudi po kvantiteti, ste doslej namenili avtor-jem iz avstrijske Koroške in kaj ima-te s Koroško v načrtu v sklopu projekta EPK Maribor 2012?Marjan Pungartnik: Program je rastel v okviru fi nančnih in organizacijskih možnosti. Predstavili smo dva ali tri koroške avtorje, kar se da različne, a tudi publikacije, založbe. Kakor se to zdi skromno, gre vendarle za pet ali šest prireditev – če bi večji kraji v Sloveniji delali z enakim tempom, bi resnično obstajal t. i. enotni kulturni
prostor, tako pa je včasih težko dobiti knjigo iz Koroške. V letu 2012 smo se namenili predstaviti vsaj šest koroških avtorjev in smo navezali stike z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji, trudili pa se bomo, da jih bo še več. Mislim pa, da je pomemben tudi povratni tok. Pogrešam več nastopov na Koroškem. Sodelovanje ne more vedno potekati samo v eno smer.
Kaj pa bo z avtorji iz avstrijske Šta-jerske? Marjan Pungartnik: Kot sem že rekel, se čuti intenzivno delovanje Gradca. S Pavlovo hišo smo navezali dobre stike in si izmenjujemo programe. V Gradcu deluje Werkraumtheater z Rezko Kanzian, s katero prav tako dobro sodelujemo, da ne omen jamo graške slavistike, s katero nas že več kot desetletje povezuje prirejanje dvojezičnih literarnih večerov, pri katerih s prevajanjem pod mentorstvom učiteljev sodelujejo študent je. Iz tega izhaja tudi sodelovanje s posamezniki, kot sta recimo prevajalki Daniela Kocmut in Ana Jasmina Oseban – obe sta v Maribor pripeljali tudi vrsto avstrijskih mlajših litera
MARJANPUNGARTNIK
Pogovor z vodjo Literarne hiše Maribor
SKOZI ČAS OBLIKOVANA SAMOZAVEST IN TRADICIJA Novo mesto v praznovanje Evropske prestolnice kulture vnaša
dvoje: starodavno duhovno in kulturno identiteto mesta in živahno sodobni utrip središča Dolenjske. Že zunanja
podoba mesta nazorno kaže, od kod dolenjska prestolnica črpa svojo samozavest in tradicijo. Stolna cerkev stoji na najvišji točki mestnega polotoka in novomeški silhueti daje značilno podobo. Cesar Friderik III. in papež Aleksander VI. sta leta 1493 pri cerkvi sv. Nikolaja ustanovila kolegialni kapitelj, ki je deloval do leta 2007. Leta 2006 je bila ustanovljena Škofi ja
Novo mesto in naslednje leto so razglasili stolni kapitelj Novo mesto. Drugi temeljni kamen Novega
mesta pa je delovanje frančiškanov, ki so se tu naselili leta 1472, na begu pred Turki. V neposredni bližini Glavnega trga so sezidali cerkev svetega Lenarta in samostanska poslopja.
Pripravila P r i P r a v i l a J E r N E J a J E Z E r N i K
poglejmo čez plot Pripravila poglejmo čez plot Pripravila
Literarna hiša Maribor na Lentu je tako za samo mesto
kot tudi za projekt Evropska pre-stolnica kulture Maribor 2012 izjem-nega pomena, saj je že (in tudi še bo) postala prepoznavno stičišče ljubitel-jev literature. Kaj vse združuje, kaj vse
11ŠTIRINAJST DNI XIV
tov. Pomembno se mi zdi, da nastopajo tudi avstrijski književniki, saj se tako pletejo tudi osebne vezi. Tu je odigralo pomembno vlogo štajersko umetniško društvo Werkbund. Žal se je sodelovanje z graškim Evropskim centrom prekinilo, čeprav je bil prav ta nosilec številnih prireditev po letu 1990. Izvedli smo tudi nekaj prireditev s Klubom slovenskih študentk in študentov. Nadvse pomembno je sodelovanja z društvom Avstrijskoslovenskega prijateljstva iz Gradca. S pomočjo graških partnerjev (Lichtungen, Daniela Kocmut) se bomo prebili tudi v program Literarne hiše Gradec, kar je za nas res pomemben dosežek.
Od kod vse pričakujete obiskovalce? In kakšni bodo po vašem mnenju sadovi takšnih literarnih srečanj, ko bo pro-jekt Evropska prestolnica kulture Ma-ribor 2012 enkrat zaključen? Marjan Pungartnik: Velika stvar je, da pridobiš obiskovalce. V Literarni hiši Maribor se je sezona EPK začela dobro, upam, da se bo tako tudi končala. Kadar je veliko prireditev, obisk seveda pada, a lahko rečem, da ima
mo vedno vsaj solidno število obiskovalcev, ker publika ne prihaja »s ceste«, ampak jo tvorijo posamezniki, ki so udeleženci literarnih delavnic, avtorji, ki objavljajo v reviji Locutio in resnični navdušenci nad literaturo. S koncem EPK pričakujem, da bo Literarna hiša zaživela kot samostojna institucija in da bo pridobila bolj funkcionalne prostore – čeprav lepših ne more. Skupaj z Javnim skladom Republi-ke Slovenije za kulturne dejavnosti ste razvili še poseben festivalski projekt »Na preprogi iz zvezd«, ki bo predsta-vil tako literature manjšin, ki živijo v Sloveniji, kot tudi literaturo sloven-skih manjšin v zamejstvu. Kakšna mi-sel vas je pri tem vodila? Koga vse bo-ste povabili na ta srečanja? Marjan Pungartnik: Na to idejo sem prišel v pogovoru z Dankom Plevnikom, vidnim hrvaškim novinarjem, ki je po poreklu Slovenec. Manjšina podaja roko manjšini. Srbski ali hrvaški avtor je v Sloveniji v enakem položaju kot slovenski v Avstriji. Zaradi tega smo šli v kombinirane nastope manjšincev iz Slovenije in slovenskih
manjšincev iz Avstrije in Italije. Letos naj bi v tem okviru iz Avstrije povabili Janka Ferka, Rezko Kanzian, Janija Oswalda in še koga, pripravili bomo spominski večer za Janka Messnerja, v sklopu študentske izmenjave pa pričakujemo mlajšo generacijo graških študentov (Wurmitzer, Kocmut, Oseban ...). Iz Italije nameravamo povabiti Jurija Paljka in Marka Kravosa, in če se bo dalo, tudi avtorje iz Novega Matajurja, iz Slovenije bomo predstavili Senado Smajić, ki je izdala pesniško zbirko Kibela, letos pa bo izšla tudi zbirka Jadranke Matić Zupančič. Pripravljamo nastop v Društvu slovenskih pisateljev, gostovanje slovenskih kantavtorjev v romskem naselju pri Podturenu v Međimurju, osrednja prireditev pa bo tradicionalni maraton manjšinskih piscev na začetku junija v Mariboru, na katerega bomo povabili tudi enega od koroških slovenskih avtorjev. Naš cilj je, da predstavimo čim več manjšinskih avtorjev, ki imajo veliko manj možnosti za nastopanje kot večinski slovenski. Seveda se s skromnimi sredstvi ne da delati čudežev, a veseli smo, da za to sploh kaj dobimo.
Pogovor z vodjo Literarne hiše Maribor
Kulturna dediščina Tako lahko zapišemo, da je posebno priporočljiv sam ogled starega mestnega jedra, v okviru praznovanj pa bo zavod za turizem skušal oživit podobo starega mestnega jedra z domiselnimi
usmerjevalnimi in informacijskimi oznakami o zgodovinskih in kulturnih objektih.
»Rock Otočec« Največja posamezna prireditev v Novem mestu bo tradicionalni rockovski festival »Rock
Otočec«, ki vsako leto privabi več kot deset tisoč ljubiteljev rockovske glasbe in zabave. Pestro
koncertno dogajanje bodo dopolnjevale najrazličnejše delavnice, natečaji in
tekmovanja. Od četrtka, 28. junija do nedelje 1. julija
Tudi v Literarni hiši Maribor so pod vodstvom Marjana Pun-gartnika že začeli izvajati program Evropske prestolnice kulture (EPK) Maribor 2012, v katerem bo ta ustanova postala živahno stičišče ljubi-teljev literature, hkrati pa je Marjan Pungartnik v sklopu Mariborske literarne družbe in s pomočjo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti razvil tudi poseben projekt »Na preprogi iz zvezd«, ki bo v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 namenjen predstavljanju literature manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v zamejstvu, torej tudi naše koroške.
Tudi v Literarni hiši Maribor so pod vodstvom Marjana Pun-gartnika že začeli izvajati program Evropske prestolnice kulture (EPK) Maribor 2012, v katerem bo ta ustanova postala živahno stičišče ljubi-
XIV ŠTIRINAJST DNI12
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
SlovenjGradec
Z a v r t i m o s k u p a j ! - m e s t a e p k
Slovenj
feinigovi moli & duri
Ko v zadnjih tednih tudi koroški tisk precej poroča o Mariboru, se pogosto pozabi omeniti močno povezanost
slovenske Štajerske s Koroško in posebno s koroškimi Slovenci. To pa tudi zaradi daljšega Slomškovega delovanja in prijateljevanja v tedanjem Celovcu.
Kdo ne pozna štajerskega napeva »Verni kristjani« in »Hvali svet Odrešenika«, slednja s Slomškovim besedilom in napevom. In nenazadnje orglarska delavnica v Hočah.
Pred več kot dvajsetimi leti ustanovljena orglarska delavnica je od tedaj naprej z nizkocenovnimi in dobro premišljenimi mehaničnimi orglami uspešno dokazala, da kljub elektronski konkurenci in fi nančni izhiranosti far mehanične orgle ostajajo vabljive.
Od prvih začetkov – na primer orgle v farni cerkvi na Prevaljah – do kasnejših orgel bolj v romantičnem ali bolj v baročnem slogu si je podjetje pod vodstvom Braneta Koširja utrlo pot tudi tudi na avstrijsko Štajersko in pred nedavnim tudi na Koroško, kjer stojijo v Št. Jakobu v Rožu prve njihove orgle. Prav tako že nekaj let delujejo kot podjetje, ki izdeluje kakovostne orgelske dele za renomirane nemške orgelske delavnice. Med njimi je tudi podjetje Klais Orgelbau v Bonnu.
Na svoj miren in preudaren način je Brane Košir uspel izvzeti glavne dele podjetja tudi iz centra fi nančnih špekulacij, pa čeprav tudi oni trpijo izgube zaradi nesrečnih dogodkov.
Mariborski delavnici želimo še več uspelih orgelskih projektov, tudi pri nas na Koroškem. Naj ostane to podjetje še naprej prostor za snujoči glasbenih duh.
A n d r e j Fe i n i g ogrizki
Moj Maribor!Moj Maribor je navezan
na celo vrsto odličnih kulturnih osebnosti,
ki sem jih imel srečo spoznati v teku več kot štiridesetih let.
Prvič sem Maribor obiskal leta 1969 kot študent teatrologije na dunajski univerzi. Tedaj je fascinantni gledališki čarodej Branko Gombač novemu Borštnikovemu srečanju hotel priboriti pečat mednarodnega gledališkega festivala in je po uradnih kanalih iskal stik s sosedi in tujino. Seveda tudi na Dunaju. Ker na zunanjem ministrstvu očitno niso vedeli, kako pridejo do uradnega avstrijskega delegata, so se obrnili na Inštitut za teatrologijo, kjer je stroga profesorica kratkomalo imenovala študenta Horsta Ogrisa za uradnega avstrijskega delegata, ker je znal slovensko.
Kot študent, ki je ob državni štipendiji bolj stradal, sem tako prvič pogledal v raj, seveda tudi v raj privilegijev. V Mariboru sem bil uradni gost z Dunaja, enakopraven s pomembnimi osebnostmi in kulturnimi velikani – še posebej iz tedaj komunističnih jugovzhodnih držav tja do velike Sovjetske zveze.
Da so Štajerci gostitelji, ki jim na svetu ni para, sem tedaj občutil na vse viže. Ni bilo dneva, kjer uradni gostje ne bi bili na
kakšni razkošni gostiji, kaj šele večera, ki po gledališki predstavi ne bi trajal do jutranjih ur.
Posebno pa se mi je v srce zapisal Branko Gombač, ki ni bil le olimpijski improvizator, temveč do mene tudi očetovsko skrben in pozoren, saj me je vsakemu, ki sem ga v njegovi družbi spoznal, takoj povedal: »To pa je naš slovenski teatrolog z Dunaja!«
Branko Gombač pa je bil tudi tisti, ki mi je odprl oči za zame do tedaj nenavadni pojav številnih primorskih priimkov v štajerski metropoli, saj mi je pripovedoval o eksodusu primorskih Slovencev po 1. Svetovni vojni, potem, ko so njihovi kraji padli pod italijansko oblast, ki se je kaj kmalu prelevila v fašistično zatiralno in preganjajočo za vse, kar je bilo slovenskega.
O tem sem veliko pozneje več izvedel iz opusa Borisa Pahorja, nestorja slovenske kulture in književnosti v Barkovljah visoko nad Tržaškim zalivom. Prav vesel sem bil, ko so ga Mariborčani pred nekaj leti izbrali za častnega občana.
Nazaj k Branku Gombaču: on je bil zame mentor za spoznavanje kulturnega Maribora. Potreboval bi vrsto nadaljevanj te rubrike, da bi postavil v pravo luč vse, ki sem jih ob njem in po
Mariborska orglarska delavnica
SLOVENJ GRADEC IN HUGO WOLF Slovenj Gradec je kulturno in administrativno središče Koroške z bogato srednjeveško tradicijo. Mesto svojo
današnjo identiteto razvija na temeljih preteklosti s posebnim pridihom modernega utripa. »Slovenj Gradec 2012« je projekt razvoja in
promocije pestrosti kulturne produkcije v majhnih urbanih središčih, ki so temelj prihodnosti evropske kulture.
Posebno vlogo bo Slovenj Gradec kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture razvijal v projektu »Oživljeni zven preteklosti«, ki zajema kulturno in infrastrukturno prenovo mesta in odmevne dogodke visoke umetnosti v čast slovenjgraškemu rojaku,
skladatelju Hugu Wolfu.
XIV 13ŠTIRINAJST DNI
“gregejevi citati
S kolesom iz Pliberka v Maribor, pa čeprav pridem samo do Slovenj Gradca
G r e g e j K r i š t o f
njem smel spoznati. Za tokrat jih lahko samo naštejem: polihistorja Bruna Hartmana, ki je lani oktobra utihnil; »Toneta za vse« – tedaj njegovega dramaturga, Toneta Partljiča; tedaj mladega in nepriznanega pisatelja Draga Jančarja, ki je v osemdesetih letih naredil pravi podvig kot sodobni dramatik; že tedaj legendarno »Beltinško bando« še z Jožekom, Miškom, Jančijem, Tonekom in seveda z odraslim »fotrom« Kreslinom in veseljaškim Vladom; Vilija Vuka, novinarja in potem ravnatelja Pokrajinskega muzeja, ki je 1991 realiziral razstavo o škofu Slomšku; v tem času tudi velikopoteznega gledališkega maga Tomaža Pandurja itd. itd. ...
Seznam Mariborčanov, ki jih cenim ali imam rad ali oboje, bi lahko nadaljeval ad infi nitum.
Vseh teh pa zame verjetno ne bi bilo, če bi na samem začetku ne bilo Branka Gombača, ki je za sloves gledališkega festivala hotel ob Dravo privabiti visoke uradne zastopnike iz tujine in Evrope.
Joj, kako bi Branko užival v letu, ko je Maribor Evropska prestolnica kulture! Bog ga živi – za vekomaj!
piše Horst Ogris
Moj Maribor!Prvi dogodek leta v Evropski pre
stolnici kulture Maribor 2012 ni bil dogodek z ikono, nedvomno
največ jim živečim Slovencem, mislecem, h kateremu se je vedno treba zateči po mnenje, z ognjevitim Slavojem Žižkom, pač pa so se odgovorni odločili za ponovitev ponovitve, za kratko trajajočo, razne barve razpršujočo svetlobo, za ognjemet. V nasprotju tega bi bila otvoritev s Slavojem Žižkom za slavo Maribora v Evropi dosti bolj učinkovita in dolgotrajna, povrhu pa še cenejša. Slavoj Žižek pa še naprej širi črko »Ž« po svetu, nazadnje je napeto govoril pogumnim zbranim v New Yorku, na Wall Streetu, kar si lahko ogledate na YouTubeu.
Kljub takemu začetku bodo čez leto prišle prave zvezde. Boris Groys, rojen leta 1947, ki v Nemčiji proučuje rusko duhovno zgodovino, je eden najboljših poznavalcev umetnostne zgodovine in sodobne likovne umetnosti ter kulturni ekonom in bo prišel v prestolnico ob Dravi. Umetniki Rebecca Horn, Richard Serra in Jan Fabre bodo sledili. Zanimiva bo razstava z risbami Viljema Turnerja. Povabljen je tudi pisatelj Mario Vargas Llosa.
Večkrat se bom iz Pliberka tja napotil s kolesom, ker kolesarska pot vodi ob železniški progi. Če mi bo zmanjkalo moči, se bom usedel na naslednji vlak. Ali pa me bo pot vodila samo do Slovenj Gradca, kjer bomo proslavili glasbenika Huga Wolfa. V Velenje pa me bo zvabil festival plesa.
Kogar zanima, se lahko že veseli razstave »Die Deutschen und Marburg«. Cilj te razstave je postaviti zgodovinsko dediščino v objektivno luč. Zgodovinarka Tamara GriesserPečar v knjigi »Maribor/Marburg an der Drau« prizna, da so prva tri tisočletja bolj špekulativne narave. Ne najdemo namreč resničnih sledov, kdaj točno in kdo je živel tedaj v tem kraju. Bolj natančno je opisanih le zadnjih 800 let, predvsem pa devetnajsto in dvajseto stoletje in razpad monarhije. Stičiš če najvažnejših železnic pred več kot 150 leti – Südbahn, ki vodi z Dunaja, preko Maribora, Ljubljane do morja v Trst in koncesija za progo MariborPliberkBel jakSpittalLienzInnichenFranzensfeste in tam priključek k BrennerBahn – je dalo Mariboru poseben pomen. Napor generala Rudolfa MaistraVojanova leta 1918 to potrjuje. Pri pripravah na razstavo »Nemci v Mariboru« sodeluje tudi veliki mariborski sin, pisatelj Drago Jančar. Leta 1910 se je v Mariboru pri zadnjem štetju v Monarhiji 79 odstotkov prebivalcev priznalo za Nemce. Najtežje čase je prebivalstvo preživelo v letih brutalne okupacije nacistov med leti 1941 in 1945. Med 9. septembrom 1942 in 25. aprilom 1945 je bilo industrijsko mesto Maribor devetindvajsetkrat cilj bombnih napadov ameriških in britanskih osvoboditeljev. Kakšna ironija. Vse skupaj so morali (!!) na mesto iz letal vreči 15.795 bomb. 2360 porušenih stanovanjskih hiš je oblikovalo kuliso osvoboditeljem – partizanom.
Literarni festival za uveljavljajoče se avtorje bo združil različne umetniške prakse – literaturo, glasbo, likovno umetnost, ples, gledališče in fi lm – v Slovenj Gradcu in partnerskih mestih ter v Berlinu in Sarajevu. Oktobra 2012 bodo v Slovenj Gradcu v galeriji, kulturnem domu, mestni kavarni, mladinskem centru, knjigarni, čajnici in na drugih prizoriščih nastopili izbrani avtorji z literarnega natečaja, najboljši gledališki, glasbeni in plesni interpreti njihovih besedil ter gostujoči avtorji iz različnih evropskih držav.
Oživljeni zven preteklosti Splet multikulturnih dogodkov z naslovom »Oživljeni zven preteklosti« temelji na ohranjanju in oživljanju
historičnega mestnega jedra in krepitvi identitete rojstnega mesta skladatelja
Huga Wolfa (1860–1903), rojenega prednikom slovenskega porekla.
Zvrstil se bo cikel koncertov »Wolf povezuje«, na novo pa bo zaživela tudi prenovljena Wolfova rojstna hiša s spominskim muzejem in mednarodnim informacijskim centrom Hugo Wolf.
gregejevi citati
XIV ŠTIRINAJST DNI14
mohorjeve družbe celovecp r i l o g a
Nova Tischlerjeva dvorana v Mohorjevi še nikoli ni bila tako dob ro obiskana, v Mohorjevi hiši ljudstvo še ni ploskalo tako vztrajno in stoje Tischlerjevemu nagrajencu. V ponedeljek, 23. januarja 2012, sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev podelila 33. Tischlerjevo nagrado odvetniku Rudiju Vouku in mu s tem izkazala spoštovanje in hvaležnost »za zgledno pokončno držo in dosled no dejavno skrb za pravice koroških Slovencev v politiki, šolstvu, kulturi in gospodarstvu«.
Lavdatorji so bili pravna strokovnjaka univ. prof. dr. Theodor Öhlinger (Inštitut za državno in ustavno pravo na Univerzi na Dunaju), univ. prof. dr. Lojze Ude (predsed nik Zveze društev pravnikov) in predsednik Narodnega sveta Zdravko Inzko.Ob podelitvi Tischlerjeve nagra
de so podelili tudi nagrade govorniškega natečaja. Zmagali so Dion Rop, dijakinja DTAK, Stefan Oraže (Št. Jakob) in Tanja Klančnik (Slovenska gimnazija), predstavili pa so tudi zbornik s prispevkih literarnega natečaja, ki ga prav tako razpisujeta KKZ in NSKS.
Rudi Vouk velja na avstrijskem Koroškem za odvetnika dirkača. Ta neslavni naslov si je pridobil z akcijo prehitre vožnje s samoovadbo, da bi lahko po tej poti sprožil pravno diskusijo in nove razsodbe ustavnega sodišča o manjkajočih slovenskih napisih na krajevnih tab lah. V nad petdesetih postopkih je dosegel za slovensko narodno skupnost novo razmišljanje pri avstrijskih pravnih instancah. Vendar ne samo v zvezi s slovenskimi krajevnimi napisi, ampak tudi v vprašanju slovenščine kot uradnega jezika na Koroškem je Vouk dosegel zgodovinske uspehe.
U r e d n i c a : G a b i F r a n k
Tischlerjeva nagrada Rudiju Vouku
»Spoznajte jih in jih vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje.« Te be-sede Juliusa Kugyja dobro opisu-jejo večer, ko je Gamsova družina na Ločilu vabila na večer s pred-stavitvijo in filmom o grah in gor-stvu.
V petek, 20. 1. 2012 so privabili Slovensko prosvetno društvo Dobrač, Mohorjeva in Slovensko planinsko društvo Celovec lepo število obiskovalcev v prireditveno dvorano h Gamsu na Ločilo.Po pozdravu gostitelja Hanzija Mikla je vodja Mohorjeve založbe Franci Kelih kratko predstavil avtorja knjige »Julijske Alpe« Helmuta Teissla in orisal projekt slovenske izdaje omenjene knjige. Knjiga je prejela nagrado krilati lev za najboljšo tiskano knjigo.
Beljačan Helmut Teissl že desetletja obožuje Julijce, jih redno obiskuje in seveda tudi slika, saj se je vedno bolj navduševal nad fotografiranjem, zlasti nad fotografiranjem narave. Odločilna za njegovo alpinistično in umetniško usmeritev je bila knjiga Juliusa Kugyja, turističnega odkritelja Julijskih Alp. Helmut Teissl je že od svoje mladosti s pešačenjem odkrival ta del Alp, se vzpenjal na njegove vrhove, raziskoval in fotografiral. V gorah srečava in spoznava tudi
Večer z Julijci in Sfingo na Ločilu
Rudi Vouk: Iz pravnega kotička Za zasebni Radio Korotan, od leta 2001 dalje Radio dva, je vrsto let prispeval hudomušne pravno-politične komentarje za »Pravni kotiček«. Teh komentar-jev se je medtem nabralo skoraj šeststo, nekaj od njih pa jih lah-ko sedaj preberete v knjigi: Rudi Vouk: Iz pravnega kotička – Komentarji na pravni položaj koroških Slovencev, 216 strani, mehka vezava, ISBN: 978-3-7086-0494-7, 17 evrov
Aplavz za Rudija Vouka in njegovo ženo Lidijo
Predstavitev knjige
XIV 15ŠTIRINAJST DNI
mohorjeve družbe celovecp r i l o g a
Knjige za te, ki si jih ne morejo kupitiZvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo in Mohorjeva družba Celovec sta pred božičem podarili knjige v vrednosti 50.000 evrov. Knjige so letos prejele štiri ustanove slovenska manjšina v Republiki Srbiji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, društvo Novi paradoks in Pastoralna oskrba slovenskih bolnišnic. Vrednostni bon za knjige sta predstavnikom omenjenih ustanov 19. decembra 2011 izročila veleposlanik Republike Avstrije v Republiki Sloveniji Erwin Kubesch in predsednik Mohorjeve družbe Celovec Jože Kopeinig.
Akcija Podarimo knjige je bila že enajsta po vrsti. Doslej je bilo podarjenih okoli 35.000 izvodov knjig v skupni vrednosti nekaj več kot 550.000 evrov. V prvih letih akcije smo knjige predali slovenskim osnovnim šolam, knjižnicam in župnijam, v zadnjih letih pa zlasti nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju lajšanja različnih socialnih stisk državljanov Republike Slovenije.
Slovensko narodno skupnost v Republiki Srbiji, ki šteje več kot 5.000 registriranih Slovencev, želimo vsestransko ozaveščati in podpirati v njihovi kulturni in narodni identiteti. Imajo 14 društev, redno jih obiskuje beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ki je bil
prisoten pri predaji. Zveza prijateljev mladine Slo
venije je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki ustvarja priložnosti in možnosti za višjo raven kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Nad 5.000 članov in skoraj 10.000 prostovoljcev, ki so organizirani v 150ih društvih, uresničuje svoje cilje z realizacijo programov za zaščito otrokovih pravic, za prosti čas in letovanja, socialnohumanitarni programi, otroški parlamenti, Evropa v šoli, bralna značka, zveza družin, itd.
Novi paradoks je nevladna organizacija in s svojimi programi oskrbuje 730 uporabnikov. To so osebe s posebnimi potrebami in osebe s težavami v duševnem zdravju.
Medškofijski odbor za pastoralo zdravja skrbi za duhovno oskrbo bolnikov v slovenskih bolnišnicah. Duhovna oskrba bolnikov v katoliški Cerkvi sledi sodobnim tokovom antropologije in vpeljane dolgoletne praktičnopastoralne prakse skrbi za bolnike.
Mohorjeva družba Celovec na ta način uresničuje namen svojih ustanoviteljev, Antona Martin Slomška, Andreja Einspielerja in Antona Janežiča, širjenje slovenske knjige med ljudi, posebej tiste, ki si je zaradi materialne ali kakšne druge stiske ne morejo kupiti sami.
druge soplanince in njegova knjiga ne pokaže le Julijcev v sliki, temveč tudi različna doživetja na pohodih in v planinskih kočah. Na zelo lep način je prikazal na Ločilu te »posebnosti« planinstva in v svojem predavanju pokazal Julijce z najlepše strani. Predsednik Slovenske planinske zveze Hanzi Lesjak je v pozdravnih besedah povedal, da se »odlična fotografija zdi kot reklama za gorništvo, ki naj bi bilo kraljestvo svobode. Vendar ne gre za reklamo: gre za življenje, gre za občutke, ki so jih znali zabeležiti že Julius Kugy, Janko Ravnik, pa Jaka Čop, Stane Klemenc, Matevž Lenarčič, Jože Mihelič, če omenim le nekatere.« Predstavitev je bila po njegovem nekaj posebnega tudi zato, ker lahko o Julijskih Alpah govori mojster iz Beljaka: »Nekdo, ki je prečkal mejo, da bi nam pokazal, da meja ni. Da smo samo ljudje, ki živimo v čudoviti naravi.«
V drugem delu je stala v ospredju najvišja gora Slovenije Triglav in najtežji del severne stene, tako imenovana SFINGA. Po triletnih pripravah so snemali plezanje v Sfingi avgusta 2010. Film prikazuje prvo uspešno plezanje iz leta 1966 in njegovo ponovitev leta 1995 vedno znova v paralelah. Prikazuje tehniko plezanja, različno opremo in pristope prostega plezanja v novejšem času. Plezalne scene so zelo dobro posnete. Deloma je tako, da postane gledalec skoraj vrtoglav, a pri tem zelo intenzivno spozna ta del stene Triglava. Film je pomemben del dokumentiranega alpinizma Slovencev, saj predstavlja veliko pomembnih alpinistov in plezalcev naših sosedov.
Večer z Julijci in Sfingo na Ločilu
Mohojreva založba in zvezno Ministrstvo za šolstvo, uMetnost in kulturo podarila že 35.000 knjig
XIV ŠTIRINAJST DNI16
IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Klemen Ban in Vincenc Gotthardt. Glavni urednik: Hanzi Tomažič; lektoriral Klemen Ban. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, [email protected] / [email protected]. Tisk: Mohorjeva Celovec
pokažijez ik Pri PravilaJerne Ja Jezernik
Z iskrico do Iskrice
Mario Korpitsch
Prekaljeni teatrski maček V domači otroški gledališki skupini v Št. Lipšu je Mario Korpitsch že prekaljen teatrski maček. Ima komaj štirinajst let, pa je za njim že cela vrsta zahtevnih vlog. Igrati je začel pri šestih letih, tako da se svoje prve vloge malega brata v Lenči Čenči komaj spominja. Še vedno pa ima v spominu živčno napetost pred premiero. In to, kako je užival v igranju na odrskih deskah in gromkem aplavzu ob koncu. Potem so sledile še vloge vesoljčka, za katerega si je moral Mario izmisliti poseben nezemeljski jezik »blubblubblub«, kar se je zgodilo čisto spontano, igral je v igri Kosmata žaba, ki hoče biti nekaj drugega, kot v resnici je, a pri tem njena druga identiteta nazadnje pač pade (nazaj) v vodo, kar se zdi Mariu nadvse zanimiv poduk, in vlogo Sonca, ki ga je bilo zaradi njegove svetleče vsebine kar težko igrati, saj mora tudi igralec pri tem sijati iz svoje osebnosti. Mario je igral še šerifa Vampija na Divjem zahodu, ki je moral ubogati svojo grozno sitno in lakomno ženo, in seveda tudi že Martina Krpana ter
se moral pri tem na odru boriti proti velikanu Brdavsu − revež, z lesenim konjem namesto s ta pravo kobilo!»Zame je pri igranju najbolj pomembno to, da se pri tem družim s svojimi prijatelji in skupaj z njimi ustvarjam zanimive in hecne like,« je prepričan Mario. »Najraje imam komične vloge, te najbolj ustrezajo mojemu značaju in moji sposobnosti vživljanja v gledališke like.« A pri tem mora igralec zelo dobro vedeti, kaj je v resnici smešno, saj je ni bolj neprijetne reči, kot da človek računa na to, da se bodo gledalci določeni sceni smejali, potem pa je v dvorani vse tiho. Za komičnost moraš pač imeti poseben talent in si seveda srečen, če se ti to posreči.
Z iskrico do Iskrice »Ni ga lepšega sveta, kot je filmski,« je spoznal Mario, ko je začel sodelovati pri projektu Iskrica Mihe Dolinška. Stvari so kmalu postale zelo resne. Treba je bilo razviti zanimivo idejo, napisati scenarij, narisati storyboard, žrtvovati čas za snemanje med počitnicami, odigrati sámo Smrt s koso in tudi nevarne prizore ... Krat
ki film Žrtev, za katerega je zamisel prispeval Mariov prijatelj Paul Schlam berger, z bogato in večplastno filmsko govorico odgovarja na vprašanje, ali je žrtev žrtev ali pa je žrtev Smrt. »Filmski junak se znajde na listi Smrti. Ta po SMSu dobi naročilo, naj fanta ubije. Smrt najprej poskusi z udarcem kose, pa se ji ne posreči. Potem ji prav nesrečno spodrsne na olupku banane, ki jo ima fant za malico, slednjič pa jo v glavo zadene še trda nogometna žoga, ko fant brani gol. Na koncu Smrt preprosto obupa, odvrže svojo palico in odide v cerkev,« Mario strne zgodbo in se veseli, ker je njihov kratki film na podelitvi iskric, koroških oskarjev za mlade filmske ustvarjalce, dobil posebno nagrado za najboljšo filmsko idejo. »Če ima človek v življenju srečo, gotovo ne bo umrl kot revež,« svojo filozofijo po filmu povzame Mario Korpitsch. In če imaš tisto največjo, pač postaneš uspešen in slaven filmski režiser. Včasih tudi tistih največjih dogodivščin svojega življenja.
Je že treba priznati, da Mario Korpitsch, doma iz Kršne vasi in dijak Slovenske gimnazije v Celovcu, v Slovensko študijsko knjižnico resda prihaja vsak dan, a ne vedno po knjige. Velikokrat se preprosto usede za računalnik in se posveti filmski animaciji. Svet soja žarometov mu je sicer znan že z gledaliških desk, toda želja, da bi nekoč postal uspešen
filmski režiser, je v njem prižgal še posebno ustvarjalno i(I)skrico.