MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO DIREKTORAT ZA · PDF filepred Vlado RS izražene pripombe glede tega prenosa. Predlagatelji so se pri snovanju spogledovali predvsem z nekaterimi tujimi

Junij 2011

Kad

rovs

ke in

form

acije

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

DIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADRE

REPUBLIKA SLOVENIJA ______________________________________________________________________________________

12

KADROVSKE INFORMACIJE

12

Ključ do boljše uprave je v ljudeh.

GLASILO

DIREKTORATA ZA ORGANIZACIJO IN KADRE MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO

_______________________________ JUNIJ 2011

Ministrstvo za javno upravo

Izdalo in založilo: Direktorat za organizacijo in kadre Tržaška cesta 21, Ljubljana

Odgovorna urednica: Mojca Ramšak Pešec Glavna urednica: Irena Androjna Uredniški odbor: Irena Androjna

Neda Golobič Jadranka Kološa Rop

Štefka Korade Purg mag. Nina Legat Čož

Mojca Ramšak Pešec mag. Branko Vidič

Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje Prevod: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje Oblikovanje: Irena Androjna

KAZALO UVOD ……...……………………………………………………………………………….…… 5 Mojca Ramšak Pešec , generalna direktorica Direktorata za organizacijo in kadre, Ministrstvo za javno upravo

PREDSTAVITEV JAVNE AGENCIJE ZA JAVNO NARO ČANJE REPUBLIKE SLOVENIJE ………………………………………………...…………..…….. . 6 Sašo Matas, Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije NOVA SISTEMSKA UREDITEV DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA POMENA Kratek povzetek bistvenih rešitev ..……………………………………… ………….....… 9 Štefka Korade Purg , Ministrstvo za javno upravo SPREMEMBA STANDARDOV STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI Z ME RILI ZA IZBIRO IN METODAMI PREVERJANJA USPOSOBLJENOSTI URAD NIŠKEGA SVETA

Spremembe, pomembne za kadrovske službe organov ..… ………..……….…....….. 12 Tea Juratovec, Ministrstvo za javno upravo UPRAVNA AKADEMIJA USPOSABLJA IN RAZVIJA POTREBNE KO MPETENCE JAVNIH USLUŽBENCEV ……………………………………………………………………..

14

mag. Nina Legat Čož, vodja Upravne akademije, Ministrstvo za javno upravo

NOVA CELOSTNA GRAFI ČNA PODOBA, DRUGI DEL Vprašanja uradnikov pri njenem uvajanju .………………………… …………….……... 18 mag. Polona Srebotnjak Verbinc in mag. Matjaž Remic, Ministrstvo za javno upravo DODATNA POJASNILA V ZVEZI Z JEZIKOVNIMI NAVODILI ZA SESTAVO DOPISA ..….....................................................................................................................

21

Irena Androjna, Ministrstvo za javno upravo

KADROVSKE INFORMACIJE – 5

UVOD Prispevki sodelavcev v tej izdaji naše publikacije Kadrovske informacije prinašajo informacije z različnih področij delovanja Ministrstva za javno upravo. Vsem prispevkom pa je skupna želja avtorjev, da dajo zaposlenim v javnem sektorju nekaj novih informacij in usmeritev, ki jim bodo v pomoč pri delu, ter hkrati predstavijo delček svojih dejavnosti. Tako vam predstavljamo novo Javno agencijo za javno naročanje Republike Slovenije kot prvo agencijo, ki deluje na področju našega ministrstva. Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o javni agenciji za javno naročanje, ki je bil sprejet poleti 2010, in je začela delati v prvih dneh letošnjega leta. Naslednja novost, ki pa še ni zaživela, saj je vladni predlog še v zakonodajnem postopku v Državnem zboru RS, je predlog zakona, s katerim se na novo sistemsko urejata organizacija in delovanje storitvenega dela javnega sektorja. Gre za predlog Zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki bo nadomestil veljavni Zakon o zavodih iz leta 1991. Ureja obširno in zahtevno tematiko, ki je bila deležna pospešenega medresorskega usklajevanja in usklajevanja s socialnimi partnerji. V prispevku so na kratko zapisane bistvene rešitve tega zakona. Posledica prizadevanja za hitrejši, preglednejši in predvsem enostavnejši postopek izvedbe posebnih javnih natečajev (za organe, pa tudi za strokovno službo) na eni strani ter za varovanje pravnih interesov kandidatov samih v skladu s sodno prakso na drugi strani so spremenjeni standardi strokovne usposobljenosti, ki jih je sprejel Uradniški svet in jih objavljamo v tretjem prispevku. Novosti, od katerih so nekatere že uvedene v prakso, nekatere pa še bodo, so programi usposabljanja in razvijanja potrebnih kompetenc javnih uslužbencev, ki se izvajajo na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo oziroma se še pripravljajo. Ene in druge zajemamo v posebnem članku. Na koncu pa sta dva prispevka o temi, o kateri smo v tej publikaciji že pisali, in sicer o novi celostni grafični podobi državne uprave. V prvem razkrivamo dileme zaposlenih pri njenem izvajanju, v drugem pa so dodatna pojasnila v zvezi z jezikovnimi navodili za sestavo dopisa. Želim vam zanimivo branje in prijetne dopustniške dni, ki so pred nami.

Mojca Ramšak Pešec generalna direktorica

Direktorat za organizacijo in kadre

6 – KADROVSKE INFORMACIJE

PREDSTAVITEV JAVNE AGENCIJE ZA JAVNO NARO ČANJE REPUBLIKE SLOVENIJE

Sašo Matas, Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije

Državni zbor je 9. 7. 2010 sprejel Zakon o javni agenciji za javno naročanje – ZJAJN (Uradni list, št. 57/2010), ki je začel veljati 7. 8. 2010. S tem se je zaključilo skoraj leto in pol dni dolgo nastajanje zakona, vključno z ustanovitvijo posebne medresorske koordinacijske skupine za javno naročanje, ki jo je vodilo Ministrstvo za javno upravo. Ustanovitev Javne agencije za javno naročanje Republike Slovenije se tako ni zgodila čez noč. Predvidelo jo je kar nekaj vladnih strateških dokumentov, tudi dokument Strukturne prilagoditve v letih 2010 in 2011. Aprila 2009 je morala posebna medresorska skupina, ki jo sestavljajo ministri, državni sekretarji in strokovnjaki s področja javnega naročanja, za eno izmed nalog pripraviti konceptualna izhodišča bodoče agencije za javno naročanje kot podlago za pripravo predloga zakona. V marcu 2010 je nastal prvi osnutek nalog, ki naj bi jih opravljala agencija, čeprav se je v ožjem medresorskem usklajevanju pozneje izkazalo, da morda vseh ne bo mogoče prenesti nanjo. Ker se z zakonom nekatere naloge iz posameznih državnih organov združujejo in prenašajo na agencijo, se je z njim poseglo tudi v pristojnosti (in naloge) teh organov, zato je bilo pričakovati, da bodo k predlogu zakona že v postopku pred Vlado RS izražene pripombe glede tega prenosa. Predlagatelji so se pri snovanju spogledovali predvsem z nekaterimi tujimi rešitvami, ki jih poznajo tudi slovenske sosede, na primer Italija in Avstrija. Skoraj polovica držav članic ima organizirane posebne entitete, ki pomenijo tako ali drugačno centralizacijo naročanja predvsem na državni ravni. Tudi Hrvaška je v prejšnjem letu ustanovila Urad za skupno javno naročanje (Ured za središnju javnu nabavu) za zmanjševanje stroškov države, s čimer je želela ublažiti javnofinančni pritisk recesije. Tako lahko ugotovimo, da imajo v prenekaterih državah EU, predvsem v novih in manj tradicionalno vezanih članicah, ustanovljene različne družbe, bodisi kot agencije in urade bodisi kot gospodarske družbe, ki vodijo skupna javna naročila oziroma naročila za druge državne organe. Z Javno agencijo za javno naročanje Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija) se v pravnem redu Republike Slovenije oblikuje javna agencija, katere namen je gospodarna, pregledna in učinkovita oddaja javnih naročil ter centralizacija javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Agencija opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi s sistemom in izvajanjem teh naročil. Opravlja pa tudi druge naloge, ki so vezane na spodbujanje razvoja sistema javnega naročanja in prenos dobrih praks v ta sistem. Agencija prav tako prevzema številne nove naloge, ki se doslej niso opravljale oziroma so se opravljale le malo. Priprava vzorčnih razpisnih dokumentacij, standardov in elektronskega kataloga, izvedba oz. izgradnja, če bo do te odločitve prišlo, celovitega elektronskega javnega naročanja in svetovanje naročnikom pri pomembnejših javnih naročilih so le nekatere izmed teh nalog. Izvajalske naloge Agencije v letu 2011 Agencija je začela delovati v prvem tednu januarja in takoj prevzela izvedbo javnih naročil Ministrstva za javno upravo nad vrednostjo 40.000 eurov (postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi), razen tistih naročil, ki po vsebini preidejo na Javni nepremičninski sklad RS. Prav tako je prevzela naloge izvajanja skupnih javnih naročil, kar pomeni skrb za upravljanje več deset različnih pogodb, ki so bile iz tega naslova sklenjene v preteklosti. Pomembnejše naloge Agencije, ki izhajajo iz ZJAJN, so predvsem: −−−− za organe Republike Slovenije izvaja skupno javno naročanje vlade v skladu z zakonom, ki ureja

javno naročanje, in druga naročila, za katera jo vlada pooblasti;


−−−− za organe državne uprave izvaja javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije;

−−−− upravlja informacijski sistem za kataloško naročanje; −−−− pripravlja vzorčno razpisno dokumentacijo za tipične vrste javnih naročil; −−−− vzpostavi in skrbi za zbirko tržnih informacij za tipske predmete naročil; −−−− skrbi za prenos dobrih praks v slovenski prostor; −−−− svetuje vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, glede javnega naročanja; −−−− pripravlja analize in priporočila za vlado o sistemu javnega naročanja; −−−− sodeluje pri pripravi predpisov o javnem naročanju; −−−− svetuje naročnikom pri pomembnejših javnih naročilih; −−−− skrbi za informatizacijo in razvoj elektronskega poslovanja v zvezi z javnim naročanjem; −−−− v sodelovanju z resornimi ministrstvi skrbi za standardizacijo tipskih nabav. V skladu s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije za javno naročanje RS lahko Agencija: −−−− v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo izvaja usposabljanja s področja

javnega naročanja in −−−− na različne načine vzpodbuja izvajanje zelenega javnega naročanja. Program dela, ki ga je sprejel Svet Agencije na svoji redni seji 18. 3. 2011, temelji na sodobnih informacijskih tehnologijah z uvedbo elektronskega kataloga in drugih aplikativnih rešitev elektronskega javnega naročanja, zniževanju stroškov pri naro čilih države in drugih naročnikov s povečevanjem predmetov skupnih naročil in naročil po pooblastilih ter preglednejši oddaji naro čil pri t. i. velikih naročilih (nad pragovi EU), ki jih bo Agencija vodila za druge državne organe. V skladu z Uredbo o izvajanju javnih naročil Agencije za javno naročanje (Uradni list RS, št. 3/11, v nadaljevanju Uredba) je Agencija v marcu pripravila prvi načrt skupnih javnih naročil, potem pa za vsako naslednje leto do novembra – predvsem zato, da se organi državne uprave in drugi naročniki, ki se naročilu pridružijo s pooblastilom, lahko pravočasno pripravijo na izvedbo postopkov oddaje javnih naročil. Agencija bo tako predvidoma v letu 2011 izvedla te postopke oddaje skupnih javnih naro čil , ki jih bo kot skupno javno naročilo sprejela Vlada RS s sklepom: −−−− nakup osebnih in kombiniranih vozil razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu; −−−− nakup električne energije; −−−− nakup kurilnega olja, ekstra lahkega; −−−− nakup papirja za tiskanje; −−−− nakup letalskih kart na progi Ljubljana–Bruselj–Ljubljana; −−−− nakup notesnikov; −−−− nakup tiskalnikov; −−−− nakup fotokopirnih strojev. S skupnim javnim naročanjem se lahko dosegajo prihranki med 10 in 25 odstotki, odvisno od njegovega predmeta. Po izkušnjah iz Republike Avstrije, kjer je povprečni prihranek 15-odstoten, bi to v naslednjih letih lahko pomenilo med 15 do 30 milijonov evrov. Kakor je bilo že navedeno, bo Agencija nekatera javna naročila oddajala tudi po pooblastilih . Tako izvedena naročila v širšem smislu štejejo kot skupna javna naročila (za širši krog zavezancev), vendar ni nujno, da jih kot taka določi Vlada RS (torej skupno javno naročanje Vlade RS). Zdaj je kar nekaj naročil, predvsem v zvezi z informatiko, ki se izvajajo kot naročilo po pooblastilih, torej kot skupno javno naročilo, ki pa ni skupno javno naročanje Vlade RS (ni zavezujoče za vse državne organe). Gre za npr. naročila, kakršna so storitve informacijske podpore; vzdrževanje računalniške strojne (in programske) opreme; fotografske storitve; poštne storitve in storitve pravnoinformacijskih sistemov, izdelava inšpekcijskih izkaznic ipd.


Elektronsko poslovanje Agencije v letu 2011 Vzpostavitev elektronskega kataloga je ena pomembnejših nalog v prvem letu delovanja Agencije. V sodobnih evropskih državah z razvitim centralnim sistemom naročanja, kakršnega z ZJAJN nadgrajujemo v Republiki Sloveniji, je pomemben prav način naročanja. Sodobni sistemi in zakonodaja že nekaj časa omogočajo naročanje po elektronskih katalogih, katerih prednost je enostavnost, preglednost in urejenost. To pa omogoča tudi enostaven vpogled v dejansko porabo državnih organov in je lahko v pomoč za pripravo statističnih poročil Ministrstva za finance. Izkušnje, ki so bile pridobljene pri razvoju prototipnega e-kataloga, bodo veliko pripomogle k enostavnejši določitvi vsebinskih (funkcionalnih) zahtev in tako k oblikovanju e-kataloga, ki bo zagotavljal vse funkcionalnosti, potrebne naročnikom. V letu 2011 bo Agencija izvajala postopke oddaje skupnih javnih naročil v imenu in za račun ministrstva, pristojnega za javno upravo, ki bodo presegala mejne vrednosti za objavo na portalu javnih naročil. Zelo pomembna naloga pa bo priprava na oddajo naročil nad evropskimi mejnimi pragovi, ki jih bo Agencija izvajala od začetka leta 2012. V tem segmentu se pričakuje več kakor 300 do 350 največjih naročil ministrstev in organov v sestavi, pri čemer mora biti zagotovljen prehod na Agencijo brez nepotrebnih zastojev. Novi način izvajanja naročil za nekatere izmed naročnikov bo precejšen poseg v ustaljeno delo, zato je treba kar najbolj zmanjšati možnost nastanka dejavnikov, ki bi utegnili podaljšati postopek. V ta namen se bo Agencija v letu 2011 skupaj z Ministrstvom za javno upravo v letu 2011 lotila izdelave prototipa t. i. elektronskega predloga (e-predlog), ki bo omogočal: −−−− poenostavljeno komuniciranje med Agencijo in posameznimi naročniki; −−−− skrajšanje časa, potrebnega za pridobitev in obdelavo podatkov, posledično pa skrajšanje časa, ki

je potreben za izvedbo naročila; −−−− zmanjšanje možnosti nastanka napak zaradi podvajanja vnosov iz predlogov oziroma pooblastil

posameznih naročnikov, ki vplivajo na uspešno izvedbo javnega naročila; −−−− spremljanje uresničitve konkretnih postopkov pri posameznih naročnikih. Poleg tega bo Agencija vzpostavila elektronsko podlago za spremljanje naročila samega, torej celotnega postopka njegove priprave (dokumentacije) in oddaje.


NOVA SISTEMSKA UREDITEV DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA POMENA Kratek povzetek bistvenih rešitev

Štefka Korade Purg,

Ministrstvo za javno upravo

Področje javnega sektorja, kamor v skladu z opredelitvijo v zakonih, ki urejata sistem javnih uslužbencev in sistem plač v javnem sektorju, poleg državnih organov in lokalnih skupnosti uvrščamo javne zavode in javne agencije, urejajo različni predpisi. Med njimi je Zakon o zavodih, ki spada med tiste predpise, ki so bili sprejeti leta 1991 in ki so posegli v organiziranost in upravljavsko strukturo negospodarskih dejavnosti. Vendar pa je to področje kljub spremembam na vseh drugih področjih ostalo doslej nespremenjeno, zaradi česar je potrebna nova sistemska ureditev, ki bo upoštevala lastninske in druge spremembe v državi ter seveda vključenost Republike Slovenije v Evropsko skupnost. Prav zato je bilo treba ob pripravi novih rešitev upoštevati nekatera pravila EU in načela sodobne javne uprave (preglednost, odprtost, usmerjenost k uporabnikom, kakovost), kar je razvidno iz uvodnih vsebin predloga zakona, pa tudi iz obrazložitev posameznih rešitev. Upoštevaje navedeno in seveda izkušnje iz prakse, je Ministrstvo za javno upravo po svojih pristojnostih v sodelovanju s preostalimi ministrstvi, strokovno in drugo javnostjo ter socialnimi partnerji pripravilo predlog zakona, ki sistemsko ureja izvajanje dejavnosti splošnega pomena. Pri tem je treba opozoriti, da so kot dejavnosti splošnega pomena opredeljene dejavnosti, ki jih vključuje tudi veljavni zakon, ki ureja zavode (na primer dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialne varnosti, znanosti, kulture). Kot primarno merilo za določanje dejavnosti splošnega pomena bo treba upoštevati, da so to tiste dejavnosti, s katerimi država ali samoupravna lokalna skupnost trajno in nemoteno zagotavlja dobrine v javno korist. Gre predvsem za dejavnosti, ki so z ustavo določene kot zajamčene pravice (pravica do socialne varnosti – 50. člen, pravica do zdravstvenega varstva – 51. člen, pravice invalidov – 52. člen, izobrazba in šolanje – 57. člen, avtonomnost univerze in drugih visokih šol – 58. člen). Dobrine (blago in storitve), ki bodo v okviru teh dejavnosti zagotovljene uporabnikom, so opredeljene kot javne dobrine, ki bodo morale biti primerne, kakovostne in dostopne vsem pod enakimi pogoji. Bistvene rešitve oziroma novosti se nanašajo na sistemsko ureditev dejavnosti splošnega pomena, na določitev splošnega okvira normiranja, financiranja, izvajanja in nadzora nad opravljanjem dejavnosti, ki so z zakoni ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti opredeljene kot dejavnosti splošnega pomena, na opredelitev statusnih oblik zavoda, pa tudi na določitev organov vodenja, upravljanja in nadzora ter njihovih pristojnosti. Predlog zakona prav tako ureja vsebino in postopek podeljevanja koncesij. Temeljni cilj predlaganih rešitev je torej vzpostaviti sistemske podlage za zagotavljanje z ustavo zajamčenih pravic, in sicer s splošnim okvirom ter enotnimi izhodišči pri opredeljevanju, normiranju, izvajanju in nadzoru dejavnosti splošnega pomena, z določitvijo možne statusne oblike zavoda ter vsebine in postopka podeljevanja koncesij. Rešitve stremijo h kar najboljšemu poslovanju in rabi razpoložljivih materialnih in kadrovskih virov za doseganje ciljev socialne države. Pri tem pa zakon izrecno določa, da se dejavnost splošnega pomena izvaja na nepridobitni način, kar je tudi temeljno načelo delovanja. Toda ne glede na to izrecno dopušča, da se pri izvajanju teh dejavnosti ustvarja tako imenovani zmerni dobiček oziroma donos na vložena lastna sredstva, kar je bilo predmet številnih razprav. Pri tej rešitvi je poudarek na določbi, da doseganje donosa ne sme zmanjševati ravni kakovosti in dostopnosti javnih dobrin. Opredelitev donosa oziroma zmernega dobička je povzeta po 5. členu Odločbe Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kar je bilo treba upoštevati tudi zaradi urejanja problematike državnih pomoči. Predlagane novosti se nanašajo tudi na poenotenje nekaterih elementov pri normiranju dejavnosti, pri čemer je upoštevan obseg tovrstnega urejanja, ki je sprejemljiv in nujen glede na posebnosti posameznega področja. Tako bo treba enotno urediti vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti splošnega pomena, na primer: vrsta in obseg dejavnosti splošnega pomena, ki se opravljajo v javni mreži kot javne službe ali kot sofinancirane dejavnosti; standardi in normativi kot


podlaga za opravljanje dejavnosti splošnega pomena; metodologija za določanje cen javnih dobrin in cen dobrin dopolnilne dejavnosti v javnih zavodih; opredelitev javne mreže in dopolnilne dejavnosti; pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci dejavnosti splošnega pomena (kadrovski, prostorski in drugi); vrsta in obseg javnih dobrin ter pogoji za njihovo zagotavljanje in uporabo; pravice in obveznosti uporabnikov javnih dobrin; viri in način financiranja dejavnosti splošnega pomena ter vrsta in obseg premoženja, potrebnega za opravljanje teh dejavnosti. Ena bistvenih novosti se nanaša na sistem financiranja dejavnosti splošnega pomena, ki bo temeljil na plačilu cene javne dobrine in ne na plačilu izvajalca, kar bo omogočilo, da bodo vsi izvajalci teh dejavnosti v enakopravnem položaju. Zato zakon posebej ureja način oblikovanja cen javnih dobrin, ki bodo regulirane, podlaga za to pa bodo sektorske metodologije za določanje cen. Pomembna je tudi določba o izračunu cene javne dobrine, ki mora biti oblikovana tako, da vključuje vse stroške, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti v povezavi s to dobrino, torej ob materialnih stroških in stroških dela tudi stroške amortizacije in minimalni donos (zmerni dobiček). Zakon vsebuje še podlage za vzpostavitev organizacijskih oblik, ki bodo zagotavljale kar najboljše opravljanje dejavnosti splošnega pomena, kar pomeni, da gre za statusni zakon, ki ureja javni zavod in zasebni zavod kot pregledni in pravnosistemsko urejeni statusni obliki. Pri tem določa, da je treba ločiti med temeljno in dopolnilno dejavnostjo, ki jo lahko opravlja javni zavod, s čimer je povezano tudi njegovo financiranje. Osnovno poslanstvo javnih zavodov je seveda izvajanje dejavnosti splošnega pomena, zato je slednja opredeljena kot temeljna dejavnost, ki se opravlja na nepridobitni način. To pomeni, da mora biti v skladu pravili glede financiranja iz javnih sredstev vsem uporabnikom dostopna pod enakimi pogoji in zagotavljati določeno raven kakovosti. Javni zavod lahko opravlja tudi dopolnilno dejavnost, vendar to ne sme vplivati na izvajanje njegove temeljne dejavnosti. Dopolnilno dejavnost namreč izvaja na trgu, torej na pridobitni način. Zato je zanjo določena posebna ureditev izvajanja, in sicer je dopolnilna dejavnost določena vnaprej, če pa bi njeno izvajanje vplivalo na zagotavljanje javnih dobrin, jo je mogoče omejiti ali celo prepovedati. Glede organiziranosti zakon ureja javni zavod kot statusno obliko pravne osebe javnega prava in zasebni zavod kot statusno obliko osebe zasebnega prava. Opredeljuje ustanovitelje javnega zavoda, ki so lahko Republika Slovenija, lokalna skupnost ali samoupravna narodnostna skupnost, lahko pa tudi pravne osebe javnega ali zasebnega prava. V imenu Republike Slovenije uresničuje ustanoviteljske pravice Vlada Republike Slovenije, v imenu lokalne skupnosti njen svet ali drug organ, v imenu narodnostne skupnosti pa njen reprezentativni organ. Ustanovitelji zasebnega zavoda so lahko pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. Zavod se ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejme ustanovitelj in s katerim se uredijo vsa razmerja med ustanoviteljem in zavodom. Ustanovitelj zavodu zagotovi premoženje, potrebno za izvajanje javne službe javnega zavoda oziroma za izvajanje dejavnosti zasebnega zavoda. Premoženje so nepremičnine, premičnine in finančna sredstva, ki preidejo v last zavoda oziroma uporabo. Premoženje mu zagotovi ustanovitelj, med poslovanjem pa lahko zavod tudi sam pridobiva vse vrste premoženja, če zakon ne določa drugače. Določeno je še, da mora ustanovitelj zagotoviti sredstva za ustanovitev in začetek dela ter osnovno premoženje, ko gre za zavode, ki so pravne osebe z omejeno odgovornostjo. Zakon izrecno določa, da ima javni zavod z omejeno odgovornostjo premoženje v lasti, zavod z neomejeno odgovornostjo pa v uporabi, kar je pomembna razlika od dosedanje ureditve v praksi. Povedati je treba tudi, da je prav predlagana ureditev sprožila številne razprave in pomisleke, vendar pa so zdaj določbe glede možnosti ravnanja s premoženjem zelo natančne in ne dopuščajo morebitnih zlorab, o čemer je bilo precej razprave ob pripravi zakona. Kot novost velja omeniti ureditev organov zavoda, pri čemer je upoštevana tudi novost glede premoženja. Zaradi vzpostavitve razmerij med poslovodenjem, ki je v pristojnosti poslovodstva, in nadzorom poslovanja zakon v javnem zavodu z omejeno odgovornostjo uvaja nadzorni svet namesto sveta zavoda. Poleg nadzornega sveta ima zavod še direktorja ali upravo, lahko pa tudi strokovni svet oziroma druge organe, ki jih bo določila področna zakonodaja. Nadzorni svet je sestavljen iz članov, ki jih imenuje ustanovitelj, in članov, ki jih izvolijo zaposleni v javnem zavodu (do ene tretjine), lahko pa tudi članov iz vrst uporabnikov in financerja, če bo tako določeno s področnim zakonom ali aktom o ustanovitvi. Nadzorni svet je pristojen za nadzor nad izvajanjem programskih dokumentov javnega zavoda, za kar so mu na voljo mehanizmi spremljanja in potrjevanja odločitev uprave, vodenje postopkov imenovanja in razrešitev direktorja ali članov uprave, ter za druge zadeve, ki jih določa zakon ali ustanovitveni akt. Organ poslovodenja javnega zavoda je direktor ali uprava, ki ju imenuje v področnem predpisu določen organ na podlagi javnega razpisa in izvedenega izbirnega postopka.


Svet zavoda je ohranjen kot organ javnega zavoda z neomejeno odgovornostjo in je opredeljen kot organ upravljanja, v katerem so zastopani interesi različnih skupin – podobno kakor v dosedanjih svetih zavodov. Povsem nova je ureditev odnosov z uporabniki. Gre za upoštevanje enega od evropskih standardov za delovanje javne uprave, in sicer je to načelo odprtosti. Tako je urejena javnost dela javnega zavoda z načinom komuniciranja med zavodom in uporabniki. Zakon določa tudi načine zbiranja povratnih informacij o delu ter poti za pritožbe in pripombe uporabnikov. Novost je še določitev programskih dokumentov javnega zavoda. Javni zavod bo tako imel dolgoročno strategijo svojega razvoja, program dela in finančni načrt ter letno poročilo. V skladu s statusom javnega zavoda in pristojnostmi bodo te programske dokumente obravnali in sprejemali pristojni organi ustanovitelja oziroma javnega zavoda. Zakon ureja tudi podeljevanje koncesij, in sicer se lahko podelijo, kadar javna mreža ne more zagotoviti izvajanja javne službe v tolikšnem obsegu ali tako, da bi bila dostopna vsem uporabnikom. Vsebina in obseg dejavnosti, ki je predmet koncesije, se določi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti (koncesijski akt), koncesija pa se podeli z odločbo na podlagi izvedenega postopka, določenega z zakonom. Organ, ki daje koncesijo (koncedent), in oseba, ki se ji daje koncesija (koncesionar), skleneta pogodbo o koncesiji, s katero se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli katerikoli pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje. Predlog zakona določa tudi rok za uskladitev področnih predpisov z določbami tega zakona (tri leta) in prevedbo dosedanjih dejavnosti, ki jih določajo Zakon o zavodih in področni zakoni, v dejavnosti splošnega pomena za čas do uskladitve področnih zakonov. Zakon prinaša vsebinske spremembe, saj je usmerjen k urejanju dejavnosti splošnega pomena. To pomeni, da jih bo treba opredeliti, nato pa sprejeti ustrezne rešitve glede njihove statusne oblike in načina izvajanja za doseganje cilja, to je zagotavljanje javnih dobrin vsem pod enakimi pogoji. Prav zaradi tega so predlogi povzročili številne razprave in razmišljanja o posledicah predlaganih rešitev. Treba je poudariti, da ta zakon ne posega v konkretne dejavnosti, ampak vzpostavlja podlage za konkretne rešitve na posameznih področjih. Zato bo treba proučiti posamezne dejavnosti in pripraviti rešitve glede opredelitve področja, pa tudi glede standardov, normativov in drugih elementov, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti tako, da bo dosežen cilj, zapisan kot vodilo sistemskega urejanja dejavnosti splošnega pomena.


SPREMEMBA STANDARDOV STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI Z ME RILI ZA IZBIRO IN METODAMI PREVERJANJA USPOSOBLJENOSTI URADNIŠKEGA SV ETA

Spremembe, pomembne za kadrovske službe organov

Tea Juratovec, Ministrstvo za javno upravo

Ena najpomembnejših nalog Uradniškega sveta, ki je bil ustanovljen leta 2003 in deluje že drugi mandat (v obstoječi sestavi od leta 2009), je skrb za izbiranje uradnikov na položajih. V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, in 65/08, v nadaljevanju ZJU) gre za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot, pa tudi za druge, z zakonom določene primere. Uradniški svet za vsak primer posebej imenuje posebno natečajno komisijo, ki izvede postopek posebnega javnega natečaja in ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo natečajne pogoje in so glede na strokovno usposobljenost primerni za konkretni položaj. Ta primernost se ugotavlja glede na standarde strokovne usposobljenosti, merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti, ki jih v skladu z ZJU določi Uradniški svet. Prvi dokument z navedeno vsebino je sprejel leta 2003 ter ga pozneje dopolnjeval s stališči in mnenji, povezanimi z razlago samih standardov in s povsem tehničnimi zadevami. Leta 2009 je Uradniški svet imenoval posebno delovno skupino, da celovito in v skladu z dotedanjo prakso prenovi in z aktualnimi potrebami uskladi standarde strokovne usposobljenosti iz leta 2003. Obstoječi standardi oz. njihov razpored »ni bil niti vsebinsko uravnotežen niti v skladu s sodobnim pojmovanjem dela državne uprave v managerskem in razvojnem smislu1«. V posebno delovno skupino so bili poleg članov Uradniškega sveta imenovani tudi zunanji strokovnjaki. Uradniški svet je tako 8. 11. 2010 sprejel nove Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi (objavljeni na spletni strani http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/uradniski_svet/, v nadaljevanju Standardi) z veljavo od 1. 1. 2011, uporabljajo pa se pri vseh posebnih javnih natečajih, ki so objavljeni po določbah ZJU po tem datumu. Standardi prinašajo večjo spremembo v delo posebnih natečajnih komisij, v tem prispevku pa bo poudarek na spremembah, pomembnih za kadrovske službe organov, ki razpisujejo posebne javne natečaje. Uradniški svet je že s spremembo Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij v januarju 2010 določil, da mora prijava na prosto delovno mesto uradnika na položaju obsegati tudi vizijo prednostnih nalog in razvoja organa v mandatnem obdobju, vključno z načini upravljanja virov v organu, za vodenje katerega se kandidat poteguje, aprila istega leta pa je sprejel tudi sklep, da se vloga, ki vizije ne vsebuje in je kandidat v določenem roku ne dopolni, zavrže kot nepopolna. Organi morajo zato vse morebitne kandidate opozoriti na obvezno predlo žitev vizije tudi v besedilu posebnega javnega nate čaja. Strokovna služba MJU je pripravila vzorec besedila takega natečaja, ki je objavljen na spletni strani Uradniškega sveta, seveda pa morajo biti organi pri pripravi besedila pozorni na morebitne posebnosti nezasedenega položajnega delov nega mesta oz. na usklajenost besedila z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Vzorec besedila seveda sproti usklajujemo z veljavno zakonodajo oz. spremembami v praksi Uradniškega sveta. S Standardi se kot novost uvaja tudi formalna vrednost vizije , saj posebna natečajna komisija v njihovem prvem sklopu »izkušnje in managerske sposobnosti« oceni vrednost priložene vizije razvoja organa, in sicer njeno strokovno utemeljenost in uporabnost ter izvedljivost. Glede na Standarde »k oceni 'ustrezno' pripomore čim bolj strokovno utemeljena in realno izvedljiva, a hkrati čim bolj proaktivna in ambiciozna vizija«, obsegati pa mora okvirno dve A4-strani oz. od 2800 do 3000 znakov. Praksa posebnih natečajnih komisij bo pokazala, ali bo vizija predvsem izhodišče za razgovor posebne natečajne komisije s kandidatom ali bo dejansko vplivala na presojo predstojnika pri izbiri kandidata. Standardi iz leta 2003 so v sklopu »znanje« vsebovali tudi element »znanje vsaj enega tujega jezika«, pri čemer pa znanje tujega jezika večinoma ni bilo določeno kot pogoj za zasedbo položajnega

1 Kovač, 2011.


uradniškega delovnega mesta že v aktu o sistemizaciji delovnih mest. V letu 2010 je Uradniški svet na Vlado Republike Slovenije naslovil dopis, s katerim je predlagal, da se za položajna uradniška delovna mesta kot pogoj za njihovo zasedbo zahteva tudi znanje tujega jezika in se to dolo či v aktu o sistemizaciji delovnih mest posameznih organ ov. Uradniški svet je svoj predlog utemeljil s članstvom Slovenije v EU in dejstvom, da posebne natečajne komisije pri ugotavljanju znanja tujega jezika ne morejo oceniti, ali je za opravljanje dela na položaju, za katerega izvajajo postopek, sploh potrebno znanje tujega jezika oz. katerega in na kakšni stopnji. Do zapletov je prihajalo tudi pri dokazovanju oz. preverjanju tega znanja, zato Standardi ne vsebujejo elementa znanja tujega jezika. Za zdaj še ni zaznati delovanja organov v smeri predloga Uradniškega sveta. Sprememba Standardov se je izkazala kot odlična priložnost, da nekatere spremembe v svoj delovni proces vpelje tudi strokovna služba MJU, ki skrbi za strokovno podporo Uradniškemu svetu in posebnim natečajnim komisijam. Potreba po spremembah se je že dalj časa izkazovala pri delu teh komisij in poleg tega je bilo nujno prilagoditi nekatere segmente v smislu pravnomočnih sodb iz prakse Upravnega sodišča RS, ki se nanašajo na sklepe teh komisij. Spremembe so tako posledica prizadevanja za hitrejši, preglednejši in predvsem enostavnejši postopek izvedbe posebnih javnih natečajev (za organe in za strokovno službo) na eni strani ter varovanja pravnih interesov kandidatov samih v skladu s sodno prakso na drugi strani. Ena izmed bistvenih pravic kandidatov v postopku posebnega javnega natečaja je namreč možnost pravnega varstva v skladu s 65. členom ZJU. Zoper sklep posebne natečajne komisije lahko kandidat vloži tožbo v upravnem sporu pred krajevno pristojnim Upravnim sodiščem, in sicer v 30 dneh od vročitve sklepa, če meni, da je bil bistveno kršen postopek javnega natečaja oziroma izbirni postopek, oz. če je posebna natečajna komisija ugotovila, da po strokovni usposobljenosti ni primeren za konkretni položaj, sam pa meni, da je. Zoper sklep komisije lahko vloži tožbo v upravnem sporu tudi, če meni, da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, in sicer v 30 dneh od dneva, ko je izvedel, kdo je izbrani kandidat, torej od vro čitve obvestila pristojnega ministrstva o izbranem kandidatu. Organ, ki razpisuje poseben javni nate čaj, mora namre č po prvem odstavku 64. člena ZJU o izbiri obvestiti izbranega in neizbrane kandidate. Glede na namen pravnega varstva strokovna služba MJU meni, da pravica izpodbijanja izpolnjevanja pogojev izbranega kandidata pripada tudi kandidatom, ki so bili uvrščeni v izbirni postopek, vendar jih je posebna natečajna komisija ocenila kot neprimerne, zato mora organ, ki razpisuje posebni javni natečaj, o izbiri obvestiti primerne, a neizbrane kandidate, pa tudi neprimerne. Zoper obvestilo sicer kandidati nimajo možnosti pritožbe, vendar pa jim z dnem vro čitve začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, kar pomeni, da je v tem primeru smiselna osebna vročitev obvestila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Vse pomembne podatke in po novem tudi sklepe o primernosti primernih kandidatov bo kadrovskim službam organov zagotovila strokovna služba MJU, pri čemer organom ne bo več posebej predloženo poročilo o delu posebne natečajne komisije. Pri tem se šteje, da so vsi kandidati, ki so uvrščeni na seznam primernih kandidatov, glede na strokovno usposobljenost primerni za konkretno delovno mesto, funkcionar, ki mu je uradnik na položaju podrejen, pa si bo pri izbiri lahko pomagal z vsebino vloge kandidata oz. spisovno dokumentacijo, pa tudi s priloženo vizijo. LITERATURA IN VIRI: −−−− Kovač, Polona (2011). Izvajanje in razvoj meril in postopkov izbora najvišjih položajnih

uradnikov – med teorijo, predpisi in sodno prakso. V: HRM – letnik 9, št. 39 (februar 2011), str. 11–20.

−−−− Standardi strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi št. 0131-57/2010/1 z dne 8. 11. 2010.

−−−− Poslovnik o delu posebnih natečajnih komisij št. 0131-42/2008/7 z dne 8. 11. 2010. −−−− http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/uradniski_svet/.


UPRAVNA AKADEMIJA USPOSABLJA IN RAZVIJA POTREBNE KO MPETENCE JAVNIH

USLUŽBENCEV

mag. Nina Legat Čož, vodja Upravne akademije, Ministrstvo za javno upravo

Izhodišča za stalni in sistematični razvoj usposobljenosti in znanja javnih uslužbencev so dana v 81. členu XI. poglavja, v XIII. in XXIII. poglavju Zakona o javnih uslužbencih ter v zakonodaji s področja plačnega sistema, ki vzpostavlja povezave med delovno uspešnostjo, uporabo novega znanja in mehanizmi nagrajevanja, opredeljuje odgovornost za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje ter nosilce za njihovo načrtovanje, pa tudi ciljne skupine ter organiziranje in izvajanje izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja na posameznih organizacijskih ravneh upravne organizacije. V skladu s 102. členom Zakona o javnih uslužbencih ima javni uslužbenec pravico in dolžnost usposabljati se na delovnem mestu ter izpopolnjevati svoje strokovno znanje po določenem programu in po napotitvi nadrejenega. Stroški tega usposabljanja in izpopolnjevanja bremenijo delodajalca. Program usposabljanja v Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo uravnavamo tako, da načrtno spodbujamo razvoj, kompetentnost in zadovoljstvo zaposlenih v upravi. Organiziranje usposabljanja javnih uslužbencev je osredotočeno na strateške cilje in koncepte razvoja v času in prostoru. Izhajamo iz ciljev razvoja države in javne uprave ter naravnanosti v učinkovitejšo in cenejšo upravo. Cilj usposabljanja na Upravni akademiji je, da javni uslužbenci ravnajo zakonito, samostojno, politično nevtralno, nepristransko, odgovorno, odprto in etično. Zagotoviti želimo, da javni uslužbenci pridobijo čim več kompetenc, ki jih od njih pričakujejo uporabniki:

−−−− moralni in etični čut za poštenost, −−−− natančnost in vestnost pri delu, −−−− sposobnost za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje delovnih procesov, spremljanje

zakonodajnih in sistemskih novosti, −−−− samozavestno odločanje in sprejemanje odločitev na svojem strokovnem področju, odgovornost

za zagotavljanje kakovosti pri delu, −−−− spodbujanje prenašanja znanja, −−−− prevzemanje odgovornosti za samo učenje na podlagi prepoznavanja lastnih prednosti in

slabosti ter za vseživljenjsko učenje, −−−− učinkovito upravljanje informacij, −−−− povezovanje informacijskega znanja s poslovnimi funkcijami, −−−− sposobnost za delo v skupini in timsko delo ter −−−− uspešno in učinkovito komuniciranje s sodelavci in strankami.

Vse to pa je mogoče doseči ob hkratni motiviranosti in zadovoljstvu javnih uslužbencev. Za dosego teh ciljev razvijamo sistematično usposabljanje posameznih skupin zaposlenih glede na njihov položaj in glede na delo, ki ga opravljajo. Upravna akademija se trudi ob manjših stroških za izobraževanje zagotoviti javnim uslužbencem več znanja, in sicer s pospeševanjem usposabljanja za izvajanje sprejetih zakonov, podzakonskih aktov in pomembnih drugih dokumentov, pa tudi internega usposabljanja v organih in s prenosom znanja med zaposlenimi ter ne nazadnje z nižjimi kotizacijami za seminarje v organizaciji Upravne akademije. Skratka, cene seminarjev smo v povprečju občutno znižali. Smo prožni, se hitro obrnemo in sledimo potrebam po konkretnem znanju v posameznih organih. Zavedamo pa se, da so nekatere vsebine takšne, da morajo biti dostopne vsem, torej morajo biti seminarji brez kotizacij.


Program usposabljanja na Upravni akademiji je živ, zato na svoji spletni strani predstavljamo tekočo ponudbo. Iz meseca v mesec se program spreminja, dopolnjuje z novimi vsebinami, povečuje. Sproti s pisnimi obvestili državnim organom, z objavami na spletni strani in z obveščanjem javnih uslužbencev, ki so pristojni za usposabljanje zaposlenih, seznanjamo javne uslužbence z novostmi na tem področju – z možnostmi pridobivanja novega znanja. Od vseh novosti je najprej treba opozoriti na tri:

• modularni program usposabljanja javnih uslužbencev, zaposlenih v kadrovskih službah; • modularni program: Usposabljanje izvajalcev usposabljanj; • seminar z delavnico: Nomotehnika.

Usposabljanje zaposlenih v kadrovskih službah Aktualni ukrepi v javni upravi postavljajo tudi kadrovske službe pred večje preizkušnje. Ker želimo v teh razmerah opozoriti zlasti na pomen učinkovite kadrovske funkcije v javni upravi, smo pripravili razvojni program usposabljanja, ki zajema bistveno znanje o delu kadrovskega delavca. Da bi bil dostopen prav vsem zainteresiranim, najprej seveda vsem vodjem kadrovskih služb v organih državne uprave, je celotno usposabljanje, ki traja 33 pedagoških ur oziroma štiri dni, brezplačno. Izvajalci so, razen izvajalcev komunikacijske delavnice, zaposleni na Ministrstvu za javno upravo in Inšpektoratu za javno upravo. Osnovni cilj programa je pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti s področja upravljanja kadrovskih virov, ki je osnova za učinkovito in kakovostno delo v upravi. Usposabljanje poteka v sklopih v obliki seminarjev oziroma delavnic, ki temeljijo na teoretičnem delu in primerih dobrih praks ter izkušnjah udeležencev. Sklopov je 11 in skupaj tvorijo vsebinsko celoto. Kandidati se prijavijo za celoten program in ob zaključku prejmejo potrdilo. Pogoj za pridobitev potrdila je udeležba na vseh sklopih, izda pa ga Ministrstvo za javno upravo, Upravna akademija. Vsebinski sklopi so:

1. Upravljanje kadrovskih virov v upravi. Udeleženci se seznanijo s strateškim pomenom kadrovskih virov v upravi, z vlogo in etiko kadrovskih strokovnjakov, vlogo menedžmenta pri ravnanju s kadrovskimi viri v upravi, procesom načrtovanjem kadrov …

2. Zaposlovanje javnih uslužbencev in njihovo uvajanje v delo. Udeleženci se seznanijo z načini pridobivanja in zaposlitve delavcev – pravne podlage, postopki javnega natečaja, internega natečaja in posebnega javnega natečaja, z izbirnimi postopki, pomenom zaposlitvenega intervjuja …

3. Organizacija in sistemizacija delovnih mest. Udeleženci obnovijo pravno podlago za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, vsebino aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji, oblikovanje delovnih mest in določanje pogojev za zasedbo …

4. Plačni sistem v javnem sektorju. Določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja, način razvrščanja v plačne razrede, ocenjevanje in napredovanje javnih uslužbencev, določitev osnovne plače v obdobju do dokončne odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, dodatki in delovna uspešnost … so le nekatere od vsebin.

5. Izobraževanje in usposabljanje javnih uslužbencev. Kaj vse morajo vedeti odgovorni, ki skrbijo za usposabljanje javnih uslužbencev v svojem organu, o programu dela Upravne akademije in za kaj vse se lahko obrnejo nanjo.

6. Informacije javnega značaja in osebni podatki v kadrovskih postopkih. Kaj vse iz vsebine zakona in uredbe o dostopu do informacij javnega značaja morajo vedeti kadrovske službe, kateri podatki, ki jih imajo, so osebni in kateri so informacije javnega značaja.

7. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in pravno varstvo javnih uslužbencev. Odprava in razveljavitev pravnomočnih individualnih aktov, posebnosti pritožb v zvezi z določitvijo plače – dosedanja praksa Komisije za pritožbe.

8. Kadrovski modul MFERAC. Povezave in izmenjava podatkov v KE-MFERAC, kadrovski procesi v KE-MFERAC, izpisovanje individualnih aktov za zaposlene …

9. Predstavitev najpogostejših napak v praksi glede sistema javnih uslužbencev – pri sistemiziranju delovnih mest, pri objavi pogojev za zasedbo prostih delovnih mest, pri izvedbi


izbirnega postopka in izbiri kandidatov, pri izdaji posamičnih individualnih aktov javnim uslužbencem …

10. Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vodenje disciplinskega postopka. Predstavitev pravne ureditve, praktični napotki in opozorila glede spremljanja izvajanja teh postopkov v praksi.

11. Veščine komuniciranja za kadrovske delavce. Usposabljanje izvajalcev usposabljanj Javni uslužbenci morajo poleg rednega dela posredovati znanje in novosti – sistemske in zakonodajne, pri oblikovanju katerih so sodelovali – vsem, ki so novo znanje in pravne akte dolžni uresničevati v praksi. Nekateri javni uslužbenci so pri tem bolj, drugi pa manj vešči, pa naj gre za prenos znanja v lastni delovni enoti: oddelku, sektorju, v širši (na internih usposabljanjih), ali pa še širše – prenos znanja javnim uslužbencem iz drugih organov in organizacij. Izvajanje bo po tem bolj kakovostno, znanje, ki ga imajo, pa bodo znali uspešneje predstaviti – strokovnjaki jih poučijo in naučijo potrebnih veščin, tistih najosnovnejših in tistih, ki dopolnjujejo že usvojene. Naučijo se, kako se pripraviti na izvedbo predavanja, kako uspešno sodelovati z udeleženci (slušatelji), spoznajo najsodobnejše predstavitvene – učne pripomočke in metode, pripravijo svoj nastop, ki ga posnamejo in ga v skupini analizirajo. Skupine so majhne, obvladljive in zato kar najučinkovitejše. Ciljna skupina so izvajalci usposabljanj v javni upravi brez izkušenj ali pa z izkušnjami, ki bi jih radi izpopolnili. Cilji usposabljanja:

– razumeti, katere so najpomembnejše lastnosti kakovostnega izobraževalca; – spoznati posebnosti poučevanja odraslih in kako se mu ustrezno prilagoditi; – znati prepoznati in razumeti različne sloge učenja; – naučiti se pripraviti kakovosten program usposabljanja (oz. učni načrt) in učinkovito

organizirati njegovo izvajanje; – spoznati pomen analiziranja potreb po usposabljanju kot neizogibno vodilo pri oblikovanju

programa usposabljanja; – spoznati sodobne metode in tehnike za prenašanje znanja (učne metode in moderatorske

tehnike), vključno z uporabo avdiovizualnih pripomočkov in razporeditvijo v učilnici; – znati predstaviti informacijo jasno, jedrnato in privlačno; – znati z izbiro ustreznih metod spodbuditi motivacijo, sodelovanje in primerno interaktivnost

udeležencev; – razviti primerno strategijo za zagotovitev osebne verodostojnosti trenerja in za obvladovanje

motečih udeležencev; – znati preveriti razumevanje ključnih konceptov in izboljšati pridobljeno znanje udeležencev

na podlagi individualne praktične predstavitve; – znati ovrednotiti rezultate usposabljanja.

Prvi dan je namenjen pripravam na izvedbo predavanja, spretnostim uspešnega sodelovanja z udeleženci ter drži in nastopu izvajalca. Drugi dan spoznamo učne metode oz. moderatorske tehnike, tretji, zadnji dan pa je namenjen snemanju izvedbe predstavitve udeležencev s kamero ter razpravi in vrednotenju izvedb in nastopov vseh udeležencev usposabljanja. Nomotehnika Prvi pogoj za zagotavljanje pravne varnosti in uresničevanje pravne države je dosledno upoštevanje pravil vede o izdelavi pravnih predpisov: nomotehnike. Zato Upravna akademija septembra začenja tovrstno usposabljanje javnih uslužbencev. V Resolucijo o normativni dejavnosti smo namreč zapisali: »Pripravo predpisov je treba v celoti zaupati javnim uslužbencem, ki morajo imeti najboljši pregled nad stanjem na svojem področju, znati predlagati primerne, strokovno utemeljene rešitve, obvladati pravila nomotehnike in skrbeti za uspešno izvedbo in spremljanje sprejetih predpisov. Za vso to dejavnost jim je treba dati primeren čas za proučevanje in analiziranje problemov, pripravo medsektorsko in medresorsko usklajenih rešitev ter njihovo preverjanje in usklajevanje s strokovno in z drugo zainteresirano javnostjo.«


Namen seminarja, ki bo, upamo, prerasel v modularni program, je, teoretično in praktično prikazati pomen dobrega poznavanja nomotehničnih veščin v širšem ustavnopravnem in pravnosistemskem smislu ter v ožjem smislu s konkretnimi bistvenimi poudarki in premisleki. Cilj seminarja je, izboljšati in poglobiti nomotehnično znanje in nomotehnične veščine v širšem in ožjem smislu. Namenjen je vsem, ki so kot redaktorji osnutkov besedil udeleženi pri pripravi predpisov – predvsem pravnikom, pa tudi področnim strokovnjakom in lektorjem. Teme seminarja:

• pomen nomotehnike v pravu • Resolucija o normativni dejavnosti in Poslovnik Vlade Republike Slovenije • pravila in usmeritve za pisanje predpisov (metode normiranja, notranja ureditev in

sestavni deli predpisa, jezikovno izražanje, sklicevanje, veljavnost, novele …) • posebnosti pri izvajanju in prenašanju pravnih aktov Evropske unije v pravni red

Republike Slovenije • najpogostejše napake pri pisanju predpisov • praktični primeri

Metode poučevanja in dela: razgovori, predavanja, študije primerov, skupinsko delo, simulacije in igre vlog. Poleg omenjenih, treh novosti je še vrsta drugih, za kakovostno delo javnih uslužbencev nič manj pomembnih in potrebnih: • Mediacija v javni upravi. Namenjena je predstavitvi alternativnega reševanja sporov, ki se je že

uveljavilo v izobraževalnih ustanovah, v delovnih sporih, kot sodišču pridružena mediacija in v gospodarskih organizacijah, mogoče pa ga je razvijati in uporabljati tudi v organih javne uprave med zaposlenimi, nadrejenimi in sodelavci, strankami in javnimi uslužbenci, pogodbenimi izvajalci in organi v vlogi naročnikov ...

• Osnovno usposabljanje za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov je namenjeno ne le javnim uslužbencem, ampak tudi zasebnemu sektorju.

• Izbor kandidata za zaposlitev. Seminar je namenjen zaposlenim v kadrovskih oddelkih in drugim javnim uslužbencem, vključenim v postopke izbire novih sodelavcev. Njegov cilj je, usposobiti se za izbiro in strokovno izvedbo najprimernejšega tipa intervjuja glede na značilnosti delovnega mesta ter strukturo in število kandidatov. Seminar traja dva dni. Prvi dan je namenjen analizi pogojev in zahtev razpisanega delovnega mesta, sodobnim metodam in tehnikam za izbiro kadrov – kako izbrati najustreznejšo, spoznavanju vrst intervjujev … Drugi dan pa je simulacija intervjuja z videoanalizo.

Je pa v programu Upravne akademije še vrsta drugih, novih ali prenovljenih seminarjev. Vsak dan obstaja velika verjetnost, da se začenja izvajati nov seminar, npr. o javnih financah, zelenem javnem naročanju, podnebnih problemih in spremembah ali o predstavitvi katere od sistemskih ali zakonskih sprememb. Program Upravne akademije je živ in razvijajoč se, vsekakor pa sledi potrebam in zahtevam kakovostnega dela vsakega izmed javnih uslužbencev, pa naj bo zaposlen v organu državne uprave, v upravi lokalne skupnosti, v drugem državnem organu ali širšem javnem sektorju: v agenciji, zavodu, skladu …


NOVA CELOSTNA GRAFI ČNA PODOBA, DRUGI DEL Vprašanja uradnikov pri njenem uvajanju

mag. Polona Srebotnjak Verbinc in mag. Matjaž Remic,

Ministrstvo za javno upravo V Kadrovskih informacijah št. 11 sva predstavila novo celostno podobo, ki se je uveljavila z določbami Uredbe o celostni grafični podobi Vlade RS in drugih organov državne uprave (Uradni list RS, št. 58/2010; v nadaljevanju Uredba). Uredba je začela veljati 4. avgusta 2010, vendar je bil zaradi racionalizacije poslovanja – da se porabijo tiskovine s staro celostno podobo, ki jo je uvedel Pravilnik o celostni grafični podobi organov državne uprave (Uradni list RS, št. 46/2008 in naslednji) – s prehodnimi določbami predviden postopen prehod na nova oblikovalska izhodišča. Prehodno obdobje se je izteklo 31. decembra 2010, zato bi od takrat Vlada Republike Slovenije, vladne službe, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote morali uporabljati celostno podobo na dokumentih v najširšem smislu, poslovnih vizitkah, ovojnicah in spletnih straneh. Prehodno obdobje pa je v izognitev nastajanja dodatnih stroškov odprto za označevalne table, ki jih morajo organi po Uredbi namestiti na pročeljih stavb; njihova zamenjava namreč ni časovno omejena, ampak vezana na zamenjavo zaradi reorganizacije ali iztrošenosti. Analiza je pokazala, da so zavezani organi skoraj v celoti spoštovali normativne zaveze iz Uredbe. Izjema je le Statistični urad Republike Slovenije, ki meni, da bi nova celostna podoba bistveno zmanjšala njihovo prepoznavnost. Takšno stališče je z vidika brezpogojne zavezanosti vladnih služb nesprejemljivo. Vendar pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so preostali organi novo celostno podobo sprejeli, kar ni veljalo za celostno podobo, ki jo je leta 2008 uveljavil zgoraj omenjeni pravilnik, čeprav z vidika vezanosti na splošni akt ni nobenih razlik. Tudi iz tega je mogoče sklepati, da je veljavna celostna podoba sprejeta bolje kakor predhodna. Kljub temu uvajanje celostne podobe ni potekalo povsem gladko, kar je glede na obsežnost projekta delno pričakovano. Nastajale so manjše težave s pripravljenimi vzorci posameznih organov, ki so bili objavljeni v spletnem priročniku, vendar so bile s sodelovanjem avtorja celostne podobe (Gigodesign, d. o. o.) pravočasno odpravljene. Največ energije in časa je skrbniška ekipa porabila za pomoč posameznim uporabnikom, organom ali javnim uslužbencem. To je zahtevalo veliko predanosti in pogosto tudi potrpežljivosti, saj so se z uveljavitvijo grafičnih elementov odpirala vprašanja, ki s celostno podobo niso povezana. Skrbniška ekipa, ki jo vodi Ministrstvo za javno upravo, je vsak dan odgovarjala na dileme in pomisleke, povezane z uvedbo in uporabo celostne podobe. Najznačilnejša vprašanja in odgovore predstavljava v nadaljevanju, saj glede na telefonske klice in pogosta elektronska sporočila kaže, da so še vedno aktualna.

1. Kdo so skrbniki CGP v posameznem organu? Ta dilema je bila zelo aktualna v novembru in decembru 2010, ko so se v precej organih zavedeli, da je potrebna izpolnitev normativne obveznosti. Kljub temu da so se na uvedbo nove celostne podobe pripravljali že od začetka 2010 in da so bili takrat imenovani tudi njeni skrbniki s sklepom vlade, se je izkazalo, da ti sploh niso vedeli za svojo funkcijo in naloge, ki so vezane na to. Največ težav je povzročal dostop do spletnega priročnika in črpanja vsebin. 2. Kdaj se zamenjajo ozna čevalne table? Kakor je omenjeno uvodoma k temu prispevku, Uredba ni določila absolutnega roka, v katerem morajo biti zamenjane označevalne table, ampak je zaradi zmanjšanja stroškov, ki so povezani s prehodom na novo celostno grafično podobo, predvidela zamenjavo ob prvi reorganizaciji oziroma ob iztrošenosti obstoječe table. 3. Kdaj se zamenjajo žigi in ali je treba na žig na vesti nadrejeni organ? Z Uredbo ni predvidena zamenjava obstoječih žigov – v spletnem priročniku je določen le oblikovalski pogled na žig organa v sestavi, vsebinsko pa žig določa drugi odstavek 165. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Zato je vsebino zapisnika treba obravnavati kot priporočilo,


kakšni oblikovalski standardi naj se v prihodnje (pri rednih zamenjavah zaradi iztrošenosti) upoštevajo pri oblikovanju žiga (npr. glede velikosti žiga in črk). 4. Ali so navodila »Jezik in oblika dopisa v skladu s CGP državne uprave« zapovedujo ča? Ministrstvo za javno upravo je to navodilo pripravilo kot pripomoček organom in javnim uslužbencem pri njihovem delu, zato nimajo namena vzpostavljati zapovedujočih pravil ravnanja. Zaradi poenotenja poslovanja tudi pri uporabi jezika pa je zaželeno, da bi jih naslovniki čim bolj upoštevali, sicer nova celostna grafična podoba ne bo v celoti dosegla svojega cilja. 5. Zakaj je potrebna namestitev nove črkovne vrste »Republika«? Namestitev črkovne vrste »Republika«, ki je bila razvita posebej za celostno podobo, je nujna zaradi pravilnega prikaza novih predlog dokumentov, zato je vsem uporabnikom dosegljiva v spletnem priročniku. Opozarjamo pa, da imajo nekatere predloge omenjeno črkovno vrsto že nameščeno, zato jih svetujemo pri elektronskem poslovanju z naslovniki, ki te črkovne vrste ne uporabljajo. 6. Kako se zapisuje naziv organov? Kljub temu da to ni vprašanje, ki bi ga urejala pravila o celostni grafični podobi, menimo, da bi se naziv organa ali vladne službe moral navesti s celotnim imenom, ki je določen v aktu o ustanovitvi, npr. Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, razen če omenjeni akt eksplicitno ne dovoljuje uporabe skrajšanega imena. 7. Kateri so novi elementi dopisa? Predloge dokumentov uporabljajo nekatere oblikovne rešitve, ki jih lahko označimo kot novosti: sredinska postavitev podpisnika in njegova leva poravnava, uporaba pisave Arial velikosti 10 pt, modra črtica na zgornjem levem robu predloge, ki je namenjena prepogibanju dopisa zaradi ovojnic z dvema okencema (če naslovnika v dopisu ni, se lahko besedilo pomakne nad modro črtico), preostala vprašanja, ki se nanašajo na pisanje velikih začetnic in postavljanje končnih ločil, pa so predmet slovenske slovnice. Pri tem želiva poudariti, da se z Uredbo posega v ustaljeni način poslovanja v večjem obsegu, kakor ga določa omenjeni predpis, kar v grobem pomeni, da se na dokumentih uskladijo glava, mesto naslovnika, navedba številke, datuma, zadeve ipd., vse drugo (številčenje strani, drugi deli besedila, npr. odredbe za vročanje, priloge) pa se uporablja kakor doslej. Poudarjava, da se pri oblikovanju upravnih aktov (upravnih odločb) spreminja le glava. 8. Ali se na dopisu lahko uporabijo dodatni logotip i in znaki? Uporaba dodatnega znaka je po novi celostni (monolitni) grafični podobi dovoljena le izjemoma, če je takšen znak določen s področnim predpisom, objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato razni interni akti temu merilu ne zadostijo. Spričo izhodišč o celostni podobi so na uradnih dokumentih prepovedani vsi komercialni in njim podobni simboli – ISO, družinam prijazno podjetje ipd. 9. Ali je uporaba ovojnic z dvema okencema nujna? V skladu z 12. členom Uredbe organi za poslovanje po pošti praviloma uporabljajo pisemske ovojnice z dvema prozornima okencema, skozi kateri so razvidni podatki o pošiljatelju in naslovniku, natisnjeni na pošiljanem dokumentu. Zato lahko ugotovimo, da je njihova uporaba nujna, kadar ne nasprotuje predpisom (npr. v zvezi s tajnimi podatki, davčnimi skrivnostmi) in z njeno uporabo dosegamo želeni cilj zmanjšanja stroškov zaradi vnaprejšnjega tiska ovojnic z logom organa. Kadar zaradi objektivnih razlogov (npr. več naslovnikov) uporaba ni mogoča, se seveda dopušča tudi uporaba obstoječih zaprtih ovojnic. 10. Poslovne vizitke Največ vprašanj se je nanašalo na prevod nazivov – kako se prevajajo in ali jih je sploh treba prevajati. Oblikovano je bilo neobvezno stališče, da nazivov ni treba prevajati, lahko pa se organ odloči tudi drugače. Znanstveni nazivi se pišejo pred imenom in priimkom, dosežena dodiplomska izobrazba (tudi po bolonjskem študiju) pa za njima.


11. Katere dokumente in obrazce je treba prilagodit i Uredbi? V skladu z novo celostno grafično podobo morajo biti usklajeni vsi dokumenti, ki nastajajo v organu, in morajo zadostiti oblikovnim značilnostim iz 164. člena Uredbe. Obrazci, ki jih organi pripravljajo za uporabnike svojih storitev (vloge v upravnem postopku), že po naravi stvari ne uporabljajo logotipa organa, zato tudi po Uredbi na njih ne uporabljamo predpisanih elementov. 12. Kako se spremeni naziv organa v predlogi s »pow er pointom«? Za predstavitve v »power pointu« je bila narejena splošna predloga za vse organe skupaj; naloga vsakega organa posebej pa je, da si to predlogo prilagodi (matrica/matrica diapozitiva). 13. Kako odpraviti napa čne avtorje dokumenta v »lastnostih dokumenta«? Zgolj v nekaterih predlogah dokumentov se kot avtor izpiše izdelovalec predloge in gospodarska družba, v kateri je slednji zaposlen. Zato se v teh primerih popravi osnova predloge (datoteka/lastnosti dokumenta) z navedbo želenih podatkov, pri tem pa je pomembno, da se popravljena predloga shrani pod enakim imenom s končnico DOT. 14. Ali je podpis v elektronski pošti nujen? Spletni priročnik vsebuje oblikovalsko rešitev posebnega podpisa v elektronski pošti, ki pa ga Uredba ne zahteva, zato je odvisno od vsakega organa posebej, ali se bo odločil za njegovo uporabo. Če se bo, se priporoča uporaba predlaganih in poenotenih oblikovalskih rešitev. Pri tem pa velja previdnost, saj lahko odločitev za uporabo bolj obremeni prenosne in diskovne zmogljivosti. Poleg tega se na računalnikih, kjer nimajo nameščene nove črkovne vrste »Republika«, grb ne vidi. 15. Kako uporaba Uredbe vpliva na oblikovanje uprav nih aktov? Osnovne elemente upravnih aktov določa Zakon o splošnem upravnem postopku. Uredba nima namena in pristojnosti posegati v njihovo vsebino, zato ta ostane enaka kakor prej. Nesporno je, da se glava uporablja v obliki, predpisani z Uredbo. Pod glavo se navedeta številka in datum. Opozarjamo pa, da je zato predlogo dokumenta iz Priročnika treba prilagoditi tako, da se izbriše okno, namenjeno vpisu naslovnika. Seveda se pri pisanju dokumenta uporabljajo pravila o črkovni vrsti, velikosti črk in številk, razmiki ipd. (glej 8. člen Uredbe). Navedba podatka o pripravljavcu odločbe in o odločujočem sledi dosedanji praksi, po kateri se pripravljavec napiše ob levi rob dokumenta, odločujoči pa na desno polovico dokumenta, pri tem se lahko uporabi leva poravnava, kakršna se priporoča v predlogah.

Upava in želiva si, da sva s predstavitvijo vprašanj in odgovorov nanje komu olajšala poslovanje, ki je vezano na uporabo elementov celostne grafične podobe.


DODATNA POJASNILA V ZVEZI Z JEZIKOVNIMI NAVODILI ZA SESTAVO DOPISA

Irena Androjna, Ministrstvo za javno upravo

Uvod V decembru je Ministrstvo za javno upravo organom razposlalo priročnik Jezik in oblika dopisa v skladu s celostno grafično podobo državne uprave kot dopolnitev priročnika za uporabo nove celostne grafične podobe v državni upravi. Priročnik je bil pripravljen na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo2 kot pomoč pri oblikovanju vsebinskih elementov in upoštevanju pravopisnih pravil v skladu s celostno grafično podobo. Njegov namen pa je bil tudi spodbujanje reševanja jezikovnih vprašanj in usklajevanja rešitev med organi glede uporabe nove grafične podobe in pisanja upravnih besedil. Odziv na priročnik je bil precejšen in raznovrsten; večinoma so uporabniki napotke sprejeli kot dobrodošle pri sestavljanju upravnih besedil, prejeli smo veliko pohval, opozorili pa so nas tudi na pomanjkljivosti. Najpomembnejše pripombe navajam v nadaljevanju. Primeri in zgledi so zaradi večje preglednosti navedeni ležeče. Popravki Najprej moramo opozoriti na dve napaki, ki sta se prikradli v besedilo. Na strani 4 je pod točko 3 (Številka in datum ) napačno navedeno, da številko in datum pišemo pod glavo pošiljatelja na levi strani. Pravilno je: »Številko in datum pišemo pod glavo naslovnika na levi strani.« Na strani 6 je v prvem odstavku pod točko 7 (Podpisnik ) neustrezno zapisano: »Če je podpisnik samo eden, je naveden desno (v skladu s CGP na sredini strani).« Pravilno je: »Če je podpisnik samo eden, je naveden na sredini strani.« Dodatna pojasnila in komentarji V priročniku so nekateri pogrešali navedbo tipa in velikosti pisave ter poravnavo v dokumentih. To je določeno v Uredbi o celostni grafični podobi Vlade RS3 (v nadaljevanju Uredba), in sicer: »Vsebina dokumenta se piše v črkovni vrsti »Arial«. Velikost črk in številk je 10 pt. Kadar oblika ali vsebina dokumenta zahteva (statistične tabele ipd.), se velikost črk ustrezno prilagodi. Razmik med črkami je 0 pt. Uporablja se leva poravnava besedila, lahko tudi obojestranska.« Eno od vprašanj se je nanašalo na pravilno začetnico, kadar pred imenom glavnega podpisnika stoji akademski naziv (npr. mag. Andrej Novak). Če za zaključnim pozdravom (Lep pozdrav, Lepo pozdravljeni, S spoštovanjem ipd.) napišemo vejico ali ločilo celo opustimo (kar slovenski pravopis tudi dopušča – torej npr. Lep pozdrav, ali Lep pozdrav), se naziv piše z malo začetnico, saj se šteje kot nadaljevanje povedi. Če pa napišemo piko ali klicaj (slednji se uporablja redkeje, a ni napačen, torej Lep pozdrav. ali Lep pozdrav!), je naziv pisan z veliko začetnico, saj z njim začenjamo novo poved oz. besedilno enoto:

2 Priročnik je dostopen tudi na spletni strani Upravne akademije http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/organizacija_kadri_in_place/upravna_akademija_usposabljanje_in_strokovni_izpiti/aktualno/. 3 Uredba o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije in drugih organov državne uprave http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201058&stevilka=3238.


Lep pozdrav, Postopek vodil: mag. Janez Kovač mag. Andrej Novak višji svetovalec vodja Sektorja za upravne notranje zadeve ali Lep pozdrav. Postopek vodil: mag. Janez Kovač Mag. Andrej Novak višji svetovalec vodja Sektorja za upravne notranje zadeve Morebitni naziv osebe, ki je postopek vodila, se piše z malo začetnico, saj je naveden v drugi vrstici in ne na začetku besedilne enote. Ali se pri podpisnikih piše strokovni naziv, je stvar presoje avtorja besedila. Načelno pišemo akademski naziv in v tem primeru ne navajamo še strokovnega. Paziti pa je treba na doslednost navajanja, da torej nazive navajamo pri vseh podpisnikih dokumenta enotno. Opozoriti moramo, da se pri krajšavah nazivov pišejo presledki, saj gre za več besed, torej Alenka Jesenšek, univ. dipl. prav. Nekaj pripomb se je nanašalo na izraz 'Vročiti' pod točko 9 (Vročiti: ) kot neprimerno zamenjavo za 'Poslati:' ali 'V vednost:'. Razlog, da smo se odločili za ta izraz, je bil, da vključuje tako pošiljanje kot vročanje in pošiljanje v vednost, skratka, vsakršno obliko pošiljanja (tudi v skladu z definicijo Pošte Slovenije). Za podrobnejšo določitev načina pošiljanja pa se za imenom in priimkom naslovljenca napišeta pomišljaj in vrsta vročanja (osebno, po e-pošti, priporočeno s povratnico …). Navadno pošiljanje po pošti se ne navede. Prav tako se ne navaja vlaganje v zbirko dokumentarnega arhiva (kot je že navedeno v priročniku). Poudarjamo, da je to priročnik z usmeritvami in torej še vedno lahko uporabite izraz 'Poslati' ali 'V vednost', če imate za to poseben razlog; Uredba namreč teh izrazov ne določa. Prejeli smo nekaj predlogov, da bi bilo treba tudi za upravne akte natančno določiti obliko, ki bi jo uporabljali vsi državni organi, v čemer naj bi bil tudi smisel celostne grafične podobe državne uprave. Vsem, ki so nam poslali svoja vprašanja, mnenja in predloge, se zahvaljujemo, saj bomo z njihovo pomočjo lahko izboljševali jezikovno in oblikovno podobo besedil v državni upravi.

Documents

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO DIREKTORAT ZA · PDF filepred Vlado RS izražene pripombe glede tega prenosa. Predlagatelji so se pri snovanju spogledovali predvsem z nekaterimi tujimi