MINISTERSTVO ZA FINANSII - finance.gov.mk

22002

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, fevruari 2002

Internet adresana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresana Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresana Agencijata na Republika Makedonija za privatizacijahttp://www.mpa.org.mk/

Internet adresana Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresana Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite - kandidati za priem vo Evropskata Unija . . . . . .6Tabela 3: BDP spored proizvoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Tabela 4: BDP spored rashodniot metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Tabela 5: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Pazar na rabotna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Industrisko proizvodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Tabela 6: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Tabela 7: Prihodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Tabela 8: Rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27Tabela 9: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Tabela 10: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . .29Tabela 11: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Tabela 12: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Tabela 13: Republi~ki zavod za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Tabela 14: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Tabela 15: Makedonska berza - izve{taj za trguvawe od 01.01 do 31.01.2002 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Stranski direktni vloùvawa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Fakti za privatizacijata - 31.12.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

STATII

Kratki vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50Kratkoro~ni ekonomski perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59Valutnite krizi, deviznite reìmi i sistemite za rano predupreduvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66Kiki Mangova Powavi} - Pari~ni pobaruvawa, za{titni klauzuli i makedonskoto obligaciono pravo . . .69Biljana Mitevska - Reforma na platniot promet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75m-r Aneta Naumovska - Monetarnata politika vo evro - zonata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77Aleksandra Na}eva - Nov koncept na zakonskata regulativa vo oblasta na osiguruvaweto . . . . . . . . . . . . . . . .80Sini{a Velkovski - Konvertibilnosta na valutite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84Elena Jakimovska Petrovska - Evropskite pazari na kapital - III del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88Aleksandar Stojkov - Me|unarodniot monetaren fond - natrapnik ili dobronamernik? . . . . . . . . . . . . . . . . .94d-r Boris Blaèvski - Odr`liviot razvoj - imperativ za Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .98Prof. d-r. Risto Gogoski - Valutniot odbor i zemjite vo tranzicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102Dejan Runtevski - Fiskalnoto optovaruvawe vo zemjite vo tranzicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108Kiril Todorovski - Proekti na Zavodot za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113Nikica Mojsoska - Svetskata ekonomija vo 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116Andrija Aleksoski - Mala ekonomija so visoka tehnologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121Bor~e Smilevski - Sofisticirani oblici na dano~na evazija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123Boris âlovski - Sozdavawe liberalen trgovski ambient i liberalizacijana trgovijata vo Jugoisti~na Evropa, interes za Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126Mi{o Nikolov - Ulogata na kamatnite stapki vo pottiknuvaweto na ekonomskiot rast . . . . . . . . . . . . . . . .132J. Vaskova, @. [okarovska, E. Sirkarovska, M. Petrovska -Zabavni i korisni termini od oblasta na investiciite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136Kratkoro~ni ekonomski dvièwa vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141

Pred Vas e fevruarskiot broj na Biltenot na Mi-nisterstvoto za finansii. Vo nego, kako i obi~no, giimate site najnovi makroekonomski dvièwa so ko-mentari, po~nuvaj}i od nadvore{niot dolg, monetar-nite dvièwa, buxetskite sostojbi, berzanskite dvi-èwa i mnogu drugi detali. Vo vtoriot del sleduvaatgrupa na avtorski tekstovi na temi koi se aktuelniod rabotata na Ministerstvoto za finansii i Vla-data na Republika Makedonija, a koi se aktuelni i sedel od sega{nite reformi, odnosi so me|unarodnifinansiski institucii, proekti na Vladata, novinivo zakonite od ekonomskata i finansiskata oblast,progres vo odredeni proekti i opis na idni proektiili analizi. Novina od ovoj broj e {to se vmetnuva ieden nov dodatok od Sektorot za makroekonomska irazvojna politika na Ministerstvoto za finansiipod naslov "Kratkoro~ni ekonomski dvièwa vozemjata# koj se podgotvuva 45 dena po istekot na me-secot, otkako }e se dobijat site pozna~ajni kratko-ro~ni rezultati od statisti~ka oblast potrebni zakratkoro~na analiza, i ovaa analiza }e moète da ja~itate vo sekoj broj na ovoj bilten. Taka, vo ovoj broj}e bide detalno obraboten dekemvri 2001 godina. Vigo prepora~uvam ova simpati~no par~e.

Zabeleìtelen e zna~ajniot porast na posetata naveb stranicata na Ministerstvoto za finansii, kadese nao|a i ovoj bilten, za onie koi ne go dobivaat vope~atena forma. Sepak na veb stranicata pokrajBiltenot ima i mnogu drugi informacii koi goprivlekuvaat vnimanieto na ~itatelite i verojatnotoa e pri~inata {to posetata vo odnos na dekemvri ezgolemena za ~etiri pati, kako od zemjata taka i odstranstvo. Novina na veb stranicata, a vo vrska sokomunikacijata so javnosta e {to od neodamna na neasekoja nedela moè da se pro~ita stavot na minis-terot za finansii za odredeni aktuelni temi vo eko-nomijata vo zemjata. Ovoj stav pak, ako nekoj toa gosaka i se prijavi, moè avtomatski da se dobie po e-mail na doma{na adresa, a po nego moè da se is-pra}aat i komentari i pra{awa. Novina, isto taka, erubrikata "forum#, na koja vo sekoj moment sekoj mo-è da dade komentar ili da postavi pra{awe na koe}e mu bide odgovoreno od visoki eksperti na minis-terstvoto, na temi i oblasti koi se objaveni za dis-kusija od strana na Ministerstvoto vo tekovniot

mesec. Vo momentov se objaveni ~etiri temi: noviotplaten promet vo zemjata, makroekonomskata politi-ka na zemjata, voveduvaweto na nacionalnata plate`-na karti~ka i diskusija vo oblasta na informati~-kata tehnologija i planovite i ~ekorite za napredokvo Ministerstvoto za finansii. Naskoro ovie temiotkako }e se iscrpat, }e se zatvorat i }e se otvoratnovi temi za ìva 24 ~asovna komunikacija, prekukoja se ispra}aat i primaat mnogu novi idei ili za-bele{ki za ministerstvoto, zemjata, ekonomijata,progresot ili odredeni zastoi vo sekoj pogled.

Na veb stranicata se nao|aat na makedonski i naangliski jazik site pozna~ajni zakoni vo Makedoni-ja, nekoi od niv duri i vo nacrt-verzija, dodeka seu{-te se vo parlamentarna procedura. Tuka se i sitesoop{tenija na ministerstvoto i mnogu drugi de-tali. Silno Vi ja prepora~uvam veb stranicata naMinisterstvoto za finansii.

Fevruari, vo ekonomska smisla, vo Makedonija be-{e odli~en, meren, barem spored prihodite vo Buxe-tot, {to e eden od pozna~ajnite barometri za ekono-mijata. Vremenskite nepogodi koi go zafatija regio-not kon krajot na dekemvri i re~isi cel januari kogagolem broj gradovi bea otse~eni od sne`ni nanosiis~eznaa. Ova ne be{e slu~aj samo vo Makedonijatuku vo celiot region. Nezapamtenata sne`na zimasi go donese svoeto negativno ekonomsko vlijanie

2 / 2 0 0 2B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

Po~ituvani,

4 / 5

iako vlastite se vozdràa od voveduvawe na vonred-na sostojba vo zemjata na koja gradona~alnikot naglavniot grad apelira{e.

Vo me|uvreme, Ministerstvoto za finansii pod-gotvi pove}e novi zakonski proekti koi se vo parla-mentarna procedura, po~nuvaj}i od Zakonot za banki,Zakonot za osiguruvawe na {tednite vlogovi nagra|anite, Zakonot za supervizija na osiguruvaweto,Zakonot za izdavawe na prvite obvrznici za dena-cionalizacijata, nekolku zakoni povrzani so zabrzu-vawe na ste~ajot, dopolnuvawa na Zakonot za hartiiod vrednost, obligacioni odnosi, formirawe bankiza mikrofinansirawe, i pove}e drugi.

Noviot platen sistem ve}e odli~no funkcionira,a napreduvaat i drugite proekti kako voveduvawetona fiskalnite ma{ini, nacionalnata plate`na kar-ti~ka, re{avaweto na zagubarite, progresot vo FE-SAL aran`manot so svetskata banka, ostvaruvawetona programata so MMF so predvidenata dinamika iproekcii, a novata programa so Svetskata banka zareformi vo dràvnata administracija (PSMAK) eve}e vo procedura na odobruvawe pred Bordot naSvetskata banka. Najnovoto novogodi{no nadgradu-vawe na trezorskiot sistem ve}e e vo polna funkci-ja i odli~no funkcionira, a pomina i o~ekuvaniotprvi~en otpor kaj administracijata, na koja {to

zaedno so voveduvaweto na noviot platen sistem vozemjata i se vidoa premnogu promeni vo isto vreme.

Kako rezultat na podobruvawe na sostojbite vozemjata po prestanuvaweto na vojnata, Centralnatabanka vo fevruari u{te edna{ gi simna kamatnitestapki na blagajni~kite zapisi, {to bankite sood-vetno go pratat. Skoro doneseniot Zakon za amnesti-ja od strana na Parlamentot se o~ekuva da gi elim-inira site mo`nosti od povtorno razgoruvawe navojnata, a dojde i o~ekuvanata Donatorska konferen-cija kako poddr{ka od svetot za Makedonija, za nej-zino uspe{no vra}awe na patekite na koi be{e trg-nala pred vojnata.

Sega se ~ini, zemjata povtorno se vra}a vo forma,kako vo politi~ka taka i vo ekonomska smisla nazborot. Treba da se nadomesti izgubenata godina vovojna, da se saniraat posledicite, da se obezbedat do-volno sredstva za sproveduvawe na decentralizacija-ta vo zemjata i da se ostvari rast na BDP, a ekonomi-jata da go doìvee noviot bum, sli~en na onoj od god-inata pred vojnata.

Nie sme podgotveni za eden takov pohod, za koj smesvesni deka ne e ni malku lesen, no e predizvikuva~-ki i posakuva~ki.

Nikola Gruevski


OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 3.4 4.3 4.6 * -4.6 *

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 5.8 ** 5.5

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 6.1 ** 3.7

Impliciten deflator % 442.1 151.9 17.1 2.9 3.4 1.4 2.7 7.5 * 3.8 *

Buxetsko saldo (centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.7 0.0 2.5 * -6.2 *

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9 68.1

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3 69.2

Izvoz (C.I.F.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 * 0.87 *

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 * 1.13 *

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.60 -0.59 -0.76 * -0.26 *

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.31 -0.11 -0.11 * -0.23 *

kako % od BDP % 0.8 -4.7 -4.9 -6.3 -7.2 -8.7 -3.0 -3.1 * -11.0 *

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.33 0.48 0.71 0.78

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 1.9 2.1 3.2 4.1 6.1 2)

Nadvore{en dolg1) USD mld. 1.14 1.26 1.44 1.17 1.13 1.44 1.49 1.49 * 1.44 *

kako % od BDP % 45.5 37.2 32.3 26.5 30.3 40.1 40.6 41.7 * 41.6 *

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata Banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a kratkoro~nite, srednoro~nitei dolgoro~nite krediti.2) Zaklu~no so noemvri 2001 godina.* Procenka ili preliminarni podatoci.** Vo 2000 i 2001 godina, inflacijata e prikaàna preku tro{ocite na ìvot.Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI ZA PRIEM VOEVROPSKATA UNIJA

Realen BDP Potro{uva~ki ceni1) Tekovna smetka (saldo)2)

1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002

Kandidati za priem

vo Evropskata unija - 4.8 0.2 3.4 25.3 24.4 21.5 18.1 -4.1 -5.2 -3.0 -3.9

Bugarija 2.4 5.8 4.5 3.8 2.6 10.4 7.2 4.2 -5.3 -5.8 -7.1 -5.7

ê{ka Republika -0.4 2.9 3.3 3.1 2.1 4.0 3.9 3.8 -2.9 -4.8 -5.5 -5.2

Estonija -0.7 6.9 4.5 4.1 3.3 4.0 5.7 3.0 -4.7 -6.4 -6.8 -6.8

Ungarija 4.5 5.2 3.7 3.5 10.0 9.8 9.2 5.5 -4.3 -3.3 -2.2 -2.6

Latvija 1.1 6.6 7.0 4.5 2.4 2.6 2.5 3.0 -9.8 -6.9 -7.1 -7.0

Litvanija -3.9 3.9 3.9 4.3 0.8 1.0 1.4 2.2 -11.2 -6.0 -6.0 -5.8

Polska 4.1 4.1 1.5 2.2 7.3 10.1 5.7 5.1 -7.5 -6.3 -4.0 -4.3

Romanija -2.3 1.6 4.8 4.6 45.8 45.7 34.1 25.9 -4.1 -3.7 -6.0 -5.6

Slova~ka 1.9 2.2 2.7 3.1 10.7 12.0 7.5 4.1 -5.7 -3.7 -8.6 -7.7

Slovenija 5.2 4.6 3.0 3.0 6.2 8.5 6.5 6.0 -3.9 -3.2 -0.1 -2.5

Turcija -4.7 7.2 -6.1 4.1 64.9 54.9 53.9 46.4 -0.7 -4.9 1.6 -1.4

1) Godi{en prosek.2) Procent od BDP.

Izvor: World Economic Outlook, International Monetary Fund, Washington D.C., December 2001, str. 46.

6 / 7


BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED PROIZVODNIOT METODVo milioni denari Po tekovni ceni

NKD Indeksi

sektor Naziv 1999 20001) 20011) 2001/2000

A Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 23094 23339 21617 92.6

B Ribarstvo 29 29 29 100.0

V Vadewe na rudi i kamen 1620 2071 1932 93.3

G Prerabotuva~ka industrija 36764 41589 38788 93.3

D Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 9203 10085 9682 96.0

\ Grade`ni{tvo 10880 11675 11497 98.5

E Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,

motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata 22383 28596 27928 97.7

@ Hoteli i restorani 3984 4176 3630 86.9

Z Soobra}aj, skladirawe i vrski 17233 19569 21330 109.0

Y Finansisko posreduvawe 6977 7697 8744 113.6

I Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti 5890 6498 7096 109.2

J Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za{tita 14351 14779 17748 120.1

K Obrazovanie 8769 8883 8883 100.0

L Zdravstvo i socijalna rabota 8592 8644 8815 102.0

Q Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti 4967 5116 5584 109.1

Imputirani stanarini 9597 10537 11713 111.2

Minus: imputirani bankarski uslugi 5017 5535 6288 113.6

A. Dodadena vrednost po osnovni ceni 179316 197749 198726 100.5

B. Neto danoci na proizvodstvo 29694 37732 34364 91.1

A + B BRUTO DOMA[EN PROIZVOD 209010 235481 233090 99.0

1) Proceneti podatoci.Izvor: Dràven zavod za statistika

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED RASHODNIOT METODVo milioni denari Vo %

1997 1998 1999 1997 1998 1999

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD 186.019 194.979 209.010 100,0 100,0 100,0

(po tekovni ceni)

Finalna potro{uva~ka 172.187 180.582 188.702 92,6 92,6 90,3

Finalna potro{uva~ka na doma}instvata 135.487 141.078 145.693 72,8 72,4 69,7

Finalna javna potro{uva~ka 36.700 39.504 43.009 19,7 20,3 20,6

Bruto-investicii 39.014 43.408 41.171 21,0 22,3 19,7

Investicii vo osnovni sredstva 32.236 33.982 34.710 17,3 17,4 16,6

Porast na zalihi 6.778 9.426 6.461 3,6 4,8 3,1

Izvoz na stoki i uslugi 69.408 80.343 88.143 37,3 41,2 42,2

Izvoz na stoki 61.630 70.618 67.988 33,1 36,2 32,5

Izvoz na uslugi 6.393 7.147 14.367 3,4 3,7 6,9

Nabavki na nerezidentite vo zemjata 1.385 2.579 5.788 0,7 1,3 2,8

Uvoz na stoki i uslugi 94.590 109.355 109.007 50,8 56,1 52,2

Uvoz na stoki 80.872 92.845 90.554 43,5 47,6 43,3

Uvoz na uslugi 13.718 16.510 18.543 7,4 8,5 8,8

Izvor: Dràven zavod za statistika.

8 / 9

OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVIProcentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno

2000 2001 2001 2001

Q1 Q2 Q3 Q4 X XI XII

REALEN SEKTOR

Proizvodstvo

realni promeni

Bruto doma{en proizvod 4.6 -4.6 -6.3 -4.8 -6.9 -

Industrisko proizvodstvo 3.5 -10.1 -8.6 -8.9 -14.0 -8.7 -2.0 -0.4 -23.3

nominalni promeni

Investicii vo ma{ini i oprema 20.8 - -57.3 1.0 15.6 -

Ceni

Tro{oci na ìvot 5.8 5.5 5.0 4.4 6.0 4.1 4.7 3.9 3.7

Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi 8.9 2.0 4.6 3.8 1.6 -1.8 -0.8 -2.1 -2.4

NADVORE[EN SEKTOR

nominalni promeni na dolarski vrednosti

Izvoz na stoki (FOB) 10.7 -12.5 -11.8 -10.0 -14.2 -13.7 -3.6 -6.9 -29.0

Uvoz na stoki (CIF) 17.4 -19.6 -34.6 -14.7 -19.8 -6.9 -0.3 -11.8 -8.7

Trgovski bilans (milioni SAD $) -766 -521 -105 -125 -81 -209 -58 -60 -90

Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $) -108 -56 -127 - - - - -

Promena vo deviznite rezervi (milioni SAD $) 236 203 -126 - - - - -

"-# zna~i namaluvawe

Nadvore{en dolg srednoro~en dolgoro~en

(kraj na period vo milioni SAD $) 1,436 1,377 1,417 1,382 1,413 1,377 1,408 1,397 1,377

Kursevi

denar/EURO 0.2 0.3 0.3 0.3 0.3 0.3 0.3 0.3 0.3

denar/SAD $ 15.8 3.3 7.2 7.0 2.2 -2.6 -5.3 -3.4 1.1

VLADINI FINANSII

nominalni promeni

Prihodi -10.3 8.5 -29.4 -15.1 -0.7 5.0 -0.3 -6.1

Dano~ni prihodi -6.9 6.4 -26.7 -14.4 8.7 6.0 0.0 21.6

DDV -1.8 63.9 -34.7 -19.3 5.4 -7.2 -6.9 46.8

Rashodi 27.0 13.4 40.7 41.0 15.4 35.7 9.6 8.5

Tekovni rashodi 31.9 17.5 35.2 49.0 25.9 47.1 6.9 27.2

Kapitalni rashodi 28.3 -20.9 108.2 24.7 22.4 5.5 99.7 10.3

Pazar na rabotna sila

Stapka na nevrabotenost (ARS) 32.2 30.5

Broj na novovraboteni 101,996 90,308 28,226 21,103 19,520 21,459 7,594 8,015 5,850

Broj na novovraboteni na neopredeleno vreme 63,987 63,346 18,960 14,927 13,646 15,813 5,482 6,106 4,225

Otpu{teni poradi ste~aj i tehnolo{ki vi{ok - 10,125 1,797 1,949 1,892 4,487 1,055 2,698 734

Socijalna za{tita

Broj na penzioneri 238,162 244,035 241,795 243,287 244,773 246,286 245,158 246,499 247,200

Broj na doma}instva koi primaat socijalna za{tita 75,277 - 77,989 76,492 76,062 - 77,161 78,747 -

Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni 34,618 36,975 36,685 36,606 36,230 38,381 36,638 37,129 41,375


- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002) 20012)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,732 1,781 1,848 1,925 1,813

Izvor: Dràven zavod za statistika

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo


6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999 2000*

- realni stapki, vo procenti

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

CENI- prose~ni stapki, vo procenti


- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8 5.5

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6 5.2

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1 3.7

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8 1.2

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002) 20012)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,458 3,575 3,730 3,901 3,692


1 0 / 1 1

CENI

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001*Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319 1,155

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085 1,688

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766 -533 Izvor: Dràven zavod za statistika

11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0


1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

- kraj na godina, vo procenti

* Preliminarni podatoci


- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000 2001

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6 862.5

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8 599.3

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7 263.2

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)


Aktivno naselenie Vraboteni Nevraboteni

Vozrast Vkupno Rabotna sila Neaktivno

Naselenie vkupno vraboteni nevraboteni naselenie

Vkupno 1554420 862504 599308 263196 691916

15-24 330237 131804 57808 73996 198434

25-49 739141 579253 411092 168161 159889

50-64 299949 134831 114305 20526 165118

65 i pove}e 185093 16619 16104 515 168474

Naselenie na vozrast nad 15 godini spored ekonomskata aktivnost, po vozrast i pol, oktomvri 2001 godina

Stapki na aktivnost na naselenieto na vozrast nad 15 godini, spored vozrasta i polot, oktomvri 2001 godina

Vozrast Stapka na aktivnost Stapka na vrabotenost Stapka na nevrabotenost

Vkupno 55.5 38.6 30.5

15-24 39.9 17.5 56.1

25-49 78.4 55.6 29.0

50-64 45.0 38.1 15.2

65 i pove}e 9.0 8.7 3.1

Spored prethodnite podatoci dobieni od Anketa-ta za rabotnata sila, sprovedena od Dràvniot zavodza statistika vo oktomvri 2001 godina, vkupnata ra-botna sila iznesuva 863 iljadi lica, od koi 599 ilja-di se vraboteni i 263 iljadi se nevraboteni lica.

Od vkupnoto naselenie na vozrast nad 15 godini,spored prethodnite podatoci, 44.5% se neaktivni.

Stapkata na aktivnost iznesuva 55,5%, stapkata navrabotenost 38,6%, a stapkata na nevrabotenost30,5%.

PAZAR NA RABOTNA SILA

1 2 / 1 3

Ekonomski aktivnoto naselenie gi vklu~uva vra-botenite i nevrabotenite na vozrast od 15 do 80 go-dini.

Vraboteni se onie koi:l za vreme na izve{tajnata nedela rabotele za

pari (vo gotov ili vo natura) ili profit, naj-malku 1 ~as;

l za vreme na izve{tajnata nedela ne rabotele(spored gorenavedenite kriteriumi);

l aktivno barale rabota, t.e. prezemale konkret-ni aktivnosti za nao|awe rabota;

l bile podgotveni da prifatat rabota vo izve{-tajnata nedela ili vo narednata nedela.

Stapkata na aktivnost se presmetuva kako u~es-tvo na rabotnata sila vo vkupnoto naselenie nad 15godini.

Stapkata na vrabotenost se presmetuva kako u~es-tvo na brojot na vrabotenite vo vkupnoto naseleniena vozrast nad 15 godini.

Stapkata na nevrabotenost se presmetuva kakou~estvo na brojot na nevrabotenite vo vkupnata ra-botna sila.

Izvor: Dràven zavod za statistika (Oddelenie za pazar na trud), dekemvri 2001 godina

METODOLO[KI OBJASNUVAWAI DEFINICIIAnketata za rabotnata sila e edno od najseopfat-

nite istraùvawa na pazarot na trudot. Celta naovaa Anketa e da se soberat podatoci za golemina-ta, strukturata i karakteristikite na rabotnatasila vo Republika Makedonija spored me|unarodni-te standardi.

Anketata se sproveduva vo soglasnost so metodo-lo{kite preporaki na Me|unarodnata organizacijana trudot (ILO) i preporakite na Evropskoto sta-

tisti~ko biro (EUROSTAT) i pretstavuva najva-èn izvor na me|unarodno sporedlivi podatoci vooblasta na statistikata na trudot.

Anketata e sprovedena vo periodot od 01 do 07 ok-tomvri, 2001 godina.

Izve{taen period na koj se odnesuvaat pra{awa-ta za ekonomskata aktivnost e 24-30 septemvri 2001godina. Anketata e sprovedena na primerok od 7200doma}instva na teritorijata na celata zemja, so is-klu~ok na Debar.

2 / 2 0 0 2B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2001 godina (po meseci)

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIITekoven mesec / prethoden mesec 75.5 104.7 106.2 101.0 94.4 98.2 96.1 99.4 103.0 126.5 91.7 85.6

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 100.4 96.6 91.3 92.5 92.8 91.2 90.7 90.4 89.4 90.4 91.2 89.9

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 100.4 93.2 83.1 96.0 93.8 84.2 87.6 87.7 82.6 98.0 99.6 76.7

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Spored prethodnite podatoci na Dràvniot zavod zastatistika, aktivnosta na industrijata vo 2001 godina enamalena za 10,1% vo sporedba so prethodnata godina,{to se dolì na namalenoto proizvodstvo na materi-jali za reprodukcija (za 13,5%) i na stokata za {irokapotro{uva~ka (za 8,8%). Istovremeno, proizvodstvotona sredstva za rabota zabeleà porast od 23,2%.

Inaku, vo dekemvri ovaa godina industriskotoproizvodstvo beleì pad od 14,4% vo sporedba so pret-hodniot mesec, pred s¢, kako rezultat na namalenotoproizvodstvo na sredstvata za rabota za 8,8%, stokataza {iroka potro{uva~ka za 12,8% i materijalite zareprodukcija za 16,6%. Od vkupno 32 industriski gran-ki, samo vo 5 granki proizvodstvoto vo dekemvri 2001godina e povisoko vo odnos na noemvri, dodeka vo ednaindustriska granka proizvodstvoto e na isto nivo. Po-zabeleìtelen porast e ostvaren kaj elektrostopan-stvoto (za 12,3%), proizvodstvoto na ko`ni obuvki igalanterija (8,9%) i grafi~kata dejnost (za 8,8%).

Sporedeno so istiot mesec minatata godina, indus-triskoto proizvodstvo vo dekmvri ovaa godina e nama-leno za 23,3%. Padot glavno se dolì na namalenotoproizvodstvo na prehranbeni proizvodi (za 30,8% po-malku) i proizvodstvoto i prerabotkata na tutun (za43,3% pomalku), a ~ie u~estvo vo strukturata na fizi~-kiot obem na industriskoto proizvodstvo e 11,9% i6,8%, respektivno.

Dokolku se izvr{i desezonirawe na industriskotoproizvodstvo (otstranuvawe na sezonskite vlijanija),analizite na mese~nata dinamika pokaùvaat deka povisokiot pad na aktivnosta na industrijata za vreme nakulminacijata na bezbednosnata kriza, ve}e vo oktom-vri 2001 godina zapo~na nejzinoto normalizirawe.

Stapkata na porast na tro{ocite na ìvot vo prvi-ot mesec od godinata iznesuva{e 1,1%. Pri toa, glav-na determinanta na zgolemuvaweto e porastot na tro-{ocite za: obleka i obuvki (5,2%), ishrana (1,6%) istoki (1,2%).

Vakviot mese~en porast determinira{e godi{natastapka na inflacijata (januari 2002/januari 2001) daiznesuva 4,2%, {to e za 0,5 procentni poeni povisokovo odnos na dekemvri minatata godina. Od aspekt napooddelnite grupi na tro{oci, najgolemo vlijanievrz porastot imaa cenite vo grupite: ishrana (8,2%) iobleka i obuvki (6,8%).

Cenite na malo vo tekot na januari ovaa godina ost-varija poumeren porast vo odnos na tro{ocite na ì-vot, pri {to zgolemuvaweto iznesuva{e 0,4%. Toapred s¢ se dolì na porastot na maloproda`nite cenina zemjodelskite proizvodi (za 4,7%), poradi poviso-kite ceni na zelen~ukot (za 6,7%) i ovo{jeto (5,2%).

Vo odnos na minatogodi{niot januari, malopro-da`nite ceni se povisoki za 1,5%, {to sporedeno sodekemvri 2001 godina pretstavuva zgolemuvawe od 0,3procentni poeni, a namaluvawe od 6,5 procentni poe-ni vo odnos na relacijata januari 2001/januari 2000.Vkupniot indeks na cenite na malo vo januari ovaa go-dina vo odnos na prosekot od prethodnata godina e po-visok za 0,5%.

CENI


Tekoven mesec / prethoden mesec Kumulativen period za izminatitemeseci / ist period od prethodnata godina

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

1 4 / 1 5


- indeksi

Ceni na malo I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I-2002Tekoven mesec / prethoden mesec 99.5 100.4 100.0 100.3 100.5 101.9 98.6 100.4 99.9 99.5 100.4 99.8 100.7

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 108.0 107.4 107.5 103.5 103.2 105.8 104.7 105.4 104.7 103.9 101.7 101.2 101.5

Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 108.0 107.7 107.6 106.7 104.6 106.9 106.5 106.3 106.2 105.9 105.5 105.2 101.5


- indeksi

Tro{oci na ìvot I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I-2002Tekoven mesec / prethoden mesec 99.7 101.3 100.1 100.9 100.5 102.0 98.3 100.2 99.9 99.8 100.7 100.2 101,1

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 104.1 104.7 106.0 103.2 103.2 106.9 106.0 106.6 105.5 104.7 103.9 103.7 104,2

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 104.1 104.4 105.0 104.7 104.6 106.0 106.0 106.0 105.9 105.8 105.7 105.5 104,2

10710610510410310210110099989796

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I-2002

TRO[OCINA @IVOT

CENINA MALO

110

108

106

104

102

100

98

96

94

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I-2002


Obemot na nadvore{no-trgovskata razmena na Re-publika Makedonija vo dekemvri 2001 godina dostig-na nivo od 254.1 milion dolari, {to e re~isi iden-ti~no so ostvaruvaweto od prethodniot mesec, odnos-no zabeleàno e minimalno namaluvawe od 0.1% ili2.2 milioni dolari.

Strukturata na nadvore{no-trgovskata razmena vodekemvri pokaùva deka zadrùvaweto na obemot narazmenata e ostvareno preku zgolemuvawe na uvozotza smetka na izvozot na makedonskite stoki. Taka, voposledniot mesec od 2001 godina, izvozot na stoki odRepublika Makedonija iznesuva{e 82.0 milioni do-lari, {to pretstavuva namaluvawe od 16.2% ili 15.9milioni denari. Vo isto vreme, uvozot e zgolemen za13.7 milioni denari ili 8.6% i dostigna vrednost od172.1 milion denari. Ovie nepovolni tendencii vonadvore{no-trgovskata razmena pridonesoa defici-tot vo dekemvri da dostigne iznos od duri 90.1 mili-on dolari, {to sekako pretstavuva najvisok mese~eniznos vo 2001 godina.

Kumulativno gledano, obemot na nadvore{no-tr-govskata razmena vo periodot januari-dekemvri 2001godina iznesuva 2.842,7 milioni dolari i e za 16.5%pomal vo odnos na istiot period od prethodnata go-dina. Pritoa, u~estvoto na izvozot vo vkupnata raz-mena iznesuva 40.6%, dodeka u~estvoto na uvozot iz-nesuva 59.4%. Pokrienosta na uvozot so izvoz e68.4%, a saldoto na razmenata e negativno i iznesuva532.5 milioni dolari.

Kaj izvozot, vo periodot januari-dekemvri 2001 go-dina najgolemo e u~estvoto na raznite gotovi proiz-vodi i proizvodite klasirani spored materijalot nakoi vkupno otpa|a 64.6% od izvozot na RepublikaMakedonija. Od ostanatite sektori, pozna~ajno vli-janie vrz izvozot ima sektorot pijalaci i tutun(10.5%), kako i sektorot ma{ini i transportni ure-di (6.6%). Zgolemuvawe na izvozot vo odnos na pret-hodnata godina e zabeleàno edinstveno kaj sektorothemiski proizvodi (1.1%). Nabquduvano spored eko-nomskata namena, izvozot na Republika Makedonijare~isi vo celost se potpira na dve grupi na proizvo-di: proizvodi za reprodukcija i stoka za {iroka

potro{uva~ka, koi imaat re~isi podednakvo u~estvoi opfa}aat 97.4% od vkupniot izvoz. Od druga stra-na, strukturata na izvozot spored pova`nite proiz-vodi, pokaùva deka najvisoki devizni prilivi Re-publika makedonija ostvaruva od izvozot na: proiz-vodi od tekstilnata industrija - ènski bluzi i ko-{uli i ma{ki ko{uli od pamuk (116.2 milioni dola-ri), toplovalani proizvodi od èlezo (84.6 milionidolari), cink (50.6 milioni dolari) i tutun (45.6 mi-lioni dolari). Od aspekt na geografskata disperzi-ranost, makedonskiot izvoz e naso~en glavno vo dvapravci: razvieni zemji, a vo ramkite na niv zemjiteod EU so 48.7% od vkupniot izvoz na RM i zemjite odporane{nata SFRJ so 31.4%. sporedeno so istiot pe-riod od prethodnata godina, evidentirano e zgolemu-vawe na izvozot vo zemjite od EU od 0.2% i zemjite odEFTA (1.3%). Vo ramkite na izvozot, najzna~ajnipartneri na makedonskata ekonomija i ponatamu se:SR Jugoslavija (23.1%), Germanija (20.6%), Grcija(8.8%) i SAD (8.6%).

Kaj uvozot pak, pregledot na stokovnata razmena sostranstvo po sektori vo periodot januari-dekemvri2001 godina, pokaùva pogolema sektorska disperzi-ranost sporedeno so izvozot. Taka, najgolemo u~estvoima sektorot transakcii i nespomnata stoka(24.5%), potoa ma{ini i transportni uredi (16.8%),mineralni goriva i maziva (13.9%), kako i proizvo-dite klasirani spored materijalot (12.2%). Pritoa,zgolemuvawe na uvozot vo odnos na prethodnata godi-na e registrirano samo vo dva sektora: ìvotinski irastitelni masla (15.1%) i razni gotovi proizvodi(2%). Gledano spored ekonomskata struktura, raduvagolemoto u~estvo na stokite so ponizok stepen na ob-rabotka, odnosno proizvodite za reprodukcija(66.4%), po {to sledat stokite za {iroka potro{u-va~ka (20.7%) i sredstvata za rabota (12.4%). Inte-resna slika dava i pregledot na uvozot na pova`niproizvodi vo Republika Makedonija, od koj se voo~-livi proizvodite za koi najpove}e se tro{at deviznisredstva. Kako po tradicija, tuka spa|aat: naftata imaslata (118.1 milion dolari), maslata za loèwe(39.3 milioni dolari) i motornite vozila (30.4 mil-

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA

2001 godina (po meseci) - vo milioni SAD dolari

Nadvore{no - trgovska razmena I - XII 2000 I -XII 2001 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIIVkupen izvoz 1319 1155.0 82.0 98.8 110.8 95.6 88.9 100.6 96.7 92.3 106.3 102.6 97.9 82.0

Vkupen uvoz 2085 1687.6 117.6 129.5 150.0 130.5 141.5 137.9 130.6 115.5 126.3 160.8 158.4 172.1

Saldo -766 -532.6 -35.6 -30.7 -39.2 -34.9 -52.6 -37.3 -33.9 -23.2 -20.0 -57.1 -60.5 -90.1

1 6 / 1 7


Vkupen izvoz Vkupen uvoz

Vku

pen

uvoz

Vku

pen

izvo

z

ioni dolari). [to se odnesuva do geografskata naso-~enost na uvozot, toj glavno e disperziran vo tripravci i toa: zemjite od EU so u~estvo od 42.4% vovkupniot uvoz na Republika Makedonija, potoa zemji-te od Centralna i Isto~na Evropa i porane{niot

SSSR so 23.3%, kako i zemjite od porane{nite jugo-slovenski prostori so 19.4%. Gledano po oddelnizemji, dominira uvozot od Germanija (12.6% od vkup-niot uvoz), Grcija (10.9%), Jugoslavija (9.3%0 i Rusi-ja (8.3%).


Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija pret-stavuva konsolidiran dolg kon stranstvo na central-nata dràvna vlast, vonbuxetskite fondovi, javnitepretprijatija, centralnata banka i privatniot sek-tor. So ogled na minornoto u~estvo na kratkoro~niotdolg (58 milioni SAD dolari, sostojba 31.12.2001 god-ina) vo strukturata na vkupniot nadvore{en dolg naRepublika Makedonija, vo prodolènie }e bide anal-iziran edinstveno nadvore{niot dolg vrz osnova nasrednoro~no i dolgoro~no zadolùvawe.

1. Sostojba na dolgotSpored preliminarnite podatoci dobieni od Na-

rodnata banka na Republika Makedonija, nadvore{ni-ot dolg na Republika Makedonija, vrz osnova na dolgo-ro~no i srednoro~no zadolùvawe, na krajot na 2001godina iznesuva{e 1.377 milioni dolari. Vo sporedbaso sostojbata na krajot na minatata godina, nadvore{-niot dolg na zemjata e namalen za 59,4 milioni dolari.

1.1. Struktura na dolgot spored osnoven dol`nik kon stranstvoNa krajot na 2001 godina, spored preliminarnite

podatoci, nadvore{niot dolg na javniot sektor, po

osnov na srednoro~no i dolgoro~no zadolùvawe, iz-nesuva 1.233 milioni dolari, odnosno 89,5%. Pritoa,obvrskite kon stranstvo na Vladata na Republika Ma-kedonija iznesuvaat 1.045 milioni dolari, dodeka ob-vrskite na javnite pretprijatija i Narodnata bankaiznesuvaat 117 i 71 milioni dolari, respektivno. Is-tovremeno, nadvore{niot dolg na privatniot sektoriznesuva 144 milioni dolari, odnosno 10,5% (dolgotna privatniot sektor gi opfa}a obvrskite kon stran-stvo na trgovskite dru{tva i ovlastenite banki vo Re-publika Makedonija).

1.2. Struktura na nadvore{niot dolg po kreditoriNajgolemiot del od nadvore{niot dolg na Republi-

ka Makedonija e kon multilateralnite kreditori(49,8%) i kon komercijalnite kreditori (29,8%). Voramkite na dolgot kon multilateralnite kreditori,Republika Makedonija najve}e £ dolì na Svetskatabanka (IBRD i IDA), odnosno 27,5% od vkupniot dolg,dodeka najgolemiot iznos vo ramkite na komercijalni-

te kreditori se dolì kon komercijalnite banki(19,0% od vkupniot nadvore{en dolg). Pritoa, dokol-ku se izzemat obvrskite kon bilateralnite kreditori(Pariski klub i Londonski klub na kreditori) koi,glavno, pretstavuvaat nasleden dolg od porane{naSFRJ, moè da se konstatira deka najgolemiot del odnadvore{niot dolg e kon Me|unarodnoto zdruènie zarazvoj ( IDA), ~ii krediti se davaat pod isklu~itelnokoncesionalni uslovi: bez kamata, so provizija od sa-mo 0,75% na povle~enite sredstva, rok na otplata od35 godini i grejs period od 10 godini.

Orientacijata vo pozajmuvaweto kon multilateral-nite kreditori i reprogramiraweto na obvrskite konPariskiot i Londonskiot klub na kreditori pridone-soa za relativno povolna ro~na struktura na nadvo-re{niot dolg na Republika Makedonija. Imeno, najgo-lemo u~estvo, okolu dve tretini od dolgot, imaat kre-ditite so rok na dospeanost nad 10 godini, potoa doa-|aat kreditite so rok na otplata od 6 do 10 godini, a nakrajot kreditnite obvrski so rok na dostasuvawe me|u1 i 5 godini.

I pokraj vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostoj-ba, Vladata na Republika Makedonija i doma{niteekonomski subjekti redovno i navremeno gi servisir-

aa dospeanite obvrski kon stranstvo. Taka, zaklu~noso 30 septemvri 2001 godina, Republika Makedonija poosnov na dospeani obvrski za kamata i glavnicaisplati vkupno 172,5 milioni SAD dolari, od koi 53,2milioni SAD dolari po osnov na kamata i 119,3 mil-ioni SAD dolari po osnov na glavnica.

Sporedeno so izminatata godina, zaklu~no so31.12.2000 godina, kon stranskite kreditori po osnovna srednoro~en i dolgoro~en dolg se izvr{eni pla}a-

NADVORE[EN DOLG

I pokraj vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba, Vladatana Republika Makedonija i doma{nite ekonomski subjekti

redovno i navremeno gi servisiraa dospeanite obvrski konstranstvo

Nadvore{en dolg na Republika Makedonija po dol`nici(kraj na 2001 godina)

Privatensektor10,5%

Javensektor89,5%

Struktura na nadvore{niot (srednoro~en i dolgoro~en) dolg po kreditori,kraj na 2001 godina

Komercijalnikreditori

29.8%

Bilateralnikreditori

20.4%

IFAD0.3% EU

3.2%EUROFIMA

1.0%Sovet naEvropa0.4%

EBRD4.4%

EIB5.4%

IFC2.4%

IBRD/IDA27.5%

IMF5.2%

1 8 / 1 9

wa vo vkupen iznos od 165,1 milioni dolari, i toa ot-plata na glavnina na dolgot vo 111,3 milioni SAD do-lari i otplata na kamata vo iznos od 53,77 milioniSAD dolari.

2. Stepen na nadvore{na zadolènostStepenot na nadvore{na zadolènost na Republika

Makedonija, izrazen preku u~estvoto na nadvore{niot

dolg vo odnos na BDP, na 31.12.2001 godina dostignanivo od 40,0%. Vo sporedba so sostojbata na dolgot nakrajot na 2000 godina, koga nadvore{niot dolg kakoprocent od BDP iznesuva{e 40,2%, nadvore{nata za-dolènost e namalena za 0,2 procentni poeni. Vredno

e da se napomene deka dokolku vo tekot na 2001 godinane be{e ostvarena negativna stapka na rast na BDP,drasti~no namalenoto zadolùvawe i redovnoto inepre~eno servisirawe na obvrskite kon stranstvo votekot na godinata }e rezultiraa vo zna~itelno nama-luvawe na u~estvoto na nadvore{niot dolg vo odnos naBDP. Taka na primer, pod pretpostavka deka BDP vo2001 godina bi ostanal na nivoto od 2000 godina (3.568milioni SAD dolari, po tekoven kurs), nadvore{niotdolg na zemjata kon stranstvo bi iznesuval 38,6% odBDP.

Nabquduvano po godini, najgolemiot porast na nad-vore{niot dolg (kako % od BDP) e ostvaren vo perio-dot od 1996 do 1998 godina i toa vo iznos od 51,0%. Vrzosnova na analizata na strukturata na dolgot, moè dase zaklu~i deka ova delumno se dolì na vklu~uvawetona prevzemenite obvrski za servisirawe kon London-skiot i Pariskiot klub vo evidencijata na Narodnatabanka na Republika Makedonija, a delumno na finan-

siskata nedisciplina i neodgovorniot odnos kon za-dolùvaweto. Edinstvenata pri~ina za skromniot po-rast na stepenot na zadolènost vo periodot 1998-2000godina e namaluvaweto na dolarskata vrednost naBDP, kako rezultat na visokata aprecijacija na dola-rot vo odnos na denarot (za 16% vo sporedba so 1999 go-dina i za 21% vo sporedba so 1998 godina). Imeno izra-zeno po tekoven kurs, BDP na Republika Makedonijaza 2000 godina iznesuva 3.568 milioni dolari, dodekapo konstanten kurs od 1998 godina, BDP za 2000 godinadostignuva 3.978 milioni SAD dolari. Spored toa, do-kolku BDP za 2000 godina se izrazi po vrednosta na de-narot vo odnos na dolarot za 1998 godina, stapkata nazadolènost vo 2000 godina iznesuva 37,2%, {to e re-alno, imaj}i go predvid nominalniot i realniot po-rast na BDP vo 2000 godina pri re~isi nepromenetonivo na nadvore{en dolg.

Inaku, spored me|unarodno prifatenite standardiza ocenka na dol`ni~kata pozicija, Republika Make-donija se vbrojuva vo grupata na sredno, odnosnoumereno zadolèni zemji. Dokolku se sporedi stepe-not na nadvore{na zadolènost na Republika Makedo-nija so soodvetniot indikator vo drugite zemji votranzicija na krajot na 2001 godina, moè da se zaklu-~i deka postojnoto nivo na nadvore{niot dolg vo od-nos na BDP e vo sosema zadovolitelni granici, odnos-no ne e visoko za edna zemja vo tranzicija.

1996 1997 1998 1999 2000 2001

Nadvore{en dolg

(vo milioni SAD dolari) 1.123 1.141 1.380 1.438 1.436 1.377

Srednoro~en i dolgoro~en nadvore{en dolg

(% od BDP) 25,5 30,6 38,5 39,1 40,2 40,0

Stepen na nadvore{na zadolènost (% od BDP)

Orientacijata vo pozajmuvaweto kon multilateralnitekreditori i reprogramiraweto na obvrskite kon Pariskiot iLondonskiot klub na kreditori pridonesoa za relativnopovolna ro~na struktura na nadvore{niot dolg na RepublikaMakedonija

Dokolku se sporedi stepenot na nadvore{na zadolènost naRepublika Makedonija so soodvetniot indikator vo drugitezemji vo tranzicija na krajot na 2001 godina, moè da sezaklu~i deka postojnoto nivo na nadvore{niot dolg vo odnos naBDP e vo sosema zadovolitelni granici, odnosno ne e visoko zaedna zemja vo tranzicija

Belorusija

Azerbejxan

Romanija

Albanija

Ukraina

Slovenija

Makedonija

ê{ka

Polska

Litvanija

Ermenija

Gruzija

Slova~ka

Hrvatska

Bosna i Hercegovina

Estonija

Latvija

Ungarija

Rusija

Kazakstan

Uzbekistan

Turkmenistan

Bugarija

Moldavija

Taxikistan

Kirgistan

SR Jugoslavija

(Izvor: Transition Report 2001, EBRD).

Nadvore{niot dolg vo zemjite vo tranzicija(% od BDP, kraj na 2001 godina)


(vo milioni SAD, $ na kraj na periodot)

1996 1996 1997 1998 1999 2000 31.03.2001 30.06.2001 30.09.2001 31.12.20013) 31.01.20023)

Vkupno: Srednoro~en

i dolgoro~en dolg1 1,062 1,123 1,141 1,380 1,438 1,436 1,417 1,382 1,413 1,377 1,358

Multilateralni kreditori 399 468 490 687 714 715 703 670 704 686 680

IMF 69 80 103 114 113 82 75 73 74 71 70

IBRD / IDA 178 206 237 296 339 373 360 362 380 378 377

IFC 5 2 0 56 57 57 56 37 39 33 33

EIB 82 76 37 54 68 67 70 67 78 75 73

EBRD 15 69 83 90 72 72 74 65 65 61 60

EUROFIMA 40 29 25 23 17 17 14 14 14 14 14

Sovet na Evrop. Razvojna Banka 10 6 5 5 5 7 6 6 6 6 6

EU 48 41 37 44 42 46 44 43

IFAD 1 2 3 3 4 4 4 4

Bilateralni kreditori2 412 402 377 289 317 316 308 305 292 281 268

Komercijalni Banki (L. Klub) 251 253 274 404 407 405 406 406 416 410 410

Komercijalni banki 229 229 241 243 250 253 258 258 262 262 258

Drugi 22 24 33 161 157 152 148 148 155 148 152

Vkupno, bez MMF 993 1,043 1,038 1,266 1,325 1,355 1,341 1,309 1,339 1,306 1,288

Kratkoro~en dolg 60 55 52 33 47 50 58

Srednoro~en i dolgoro~en dolg (kako % od vkupno)

Multilateralni kreditori 37.6 41.7 42.9 49.8 49.7 49.8 49.6 48.5 49.9 49.8 50.1

Bilateralni kreditori 38.8 35.8 33.0 20.9 22.0 22.0 21.8 22.1 20.7 20.4 19.7

Privatni kreditori 23.6 22.5 24.0 29.3 28.3 28.2 28.6 29.4 29.5 29.8 30.2

1 Samo srednoro~en i dolgoro~en dolg.2 Vklu~uvaj}i go i dolgot garantiran ili osiguren samo od Vladata ili dràvnite agencii.3 Preliminarni podatoci.

Nadvore{en dolg na Republika Makedonija po kreditori

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

2 0 / 2 1

Vkupnite prihodi na centralniot buxet na Republi-ka Makedonija vo periodot januari-dekemvri 2001 godi-na dostignaa nivo od 63.110 milioni denari, {to e naednakvo nivo so naplatenite buxetski prihodi vo mina-tata godina (63.097 milioni denari). Imaj}i ja predviderozijata na dano~nata baza, kako posledica na nega-tivnoto vlijanie na teroristi~kite napadi vrz vkupna-ta ekonomska aktivnost vo zemjata vo pogolemiot del od2001 godina, moè da se zaklu~i deka e izvr{ena uspe{-na fiskalna konsolidacija. Imeno, so cel da se osiguradeka raspolo`livite resursi }e bidat dovolni za nep-re~eno izvr{uvawe na funkciite na dràvata i odlu~-no sproveduvawe na reformite, bea odloèni merkiteza namaluvawe na prihodite planirani za juni, a na 1 ju-li 2001 godina be{e voveden i noviot danok na finan-siski transakcii. Pokraj fiskalniot aspekt, odnosnopotrebata da se sozdade prostor za dopolnitelnite tro-{oci povrzani so krizata, celta na voveduvaweto na da-nokot na finansiski transakcii be{e da se obezbedisilna poddr{ka na monetarnata politika, odnosno dase izbegne pogolemo koristewe na depozitite na Buxe-tot kaj centralnata banka so {to bi se zgolemila i po-baruva~kata za devizi. Osven toa, vo poslednite meseciod 2001 godina naplatata na buxetskite prihodi be{ezna~itelno podobrena, pred s¢, kako rezultat na prviteznaci na zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija. Is-tovremeno, toa pretstavuva solidna osnova na o~ekuva-wata za zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost vo na-rednata godina i podobruvawe na naplatata na buxet-skite prihodi.

Strukturno nabquduvano, dano~nite prihodi imaadominantno u~estvo vo vkupnite prihodi na centralni-ot buxet pri {to se naplateni 47.566 milioni denari,odnosno 75,4%. Vo ostanatata ~etvrtina od vkupnitebuxetski prihodi, 12,5 procentni poeni otpa|aat naprihodite od privatizacija, 5,4 procentni poeni na ne-dano~nite prihodi, dodeka u~estvoto na kapitalniteprihodi, transferite i donacii, kako i zadolùvawetovo stranstvo e marginalno.

Dano~ni prihodi

Personalen danok na dohodOd vkupno planiranite prihodi so Rebalansot na

Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina po os-nov na personalen danok na dohod vo iznos od 7.191 mil-ioni denari, vo periodot januari - dekemvri 2001 godi-na se ostvareni 7.248 milioni denari ili 100,8%, {tozna~i deka realiziranite prihodi od personalniot da-nok na dohod vo 2001 godina se pogolemi za 0,8% od pla-niranite. Sporedeno so minatata godina, ostvareno eizvesno namaluvawe na prihodite koe be{e sosema o~e-kuvano, so ogled na izmenite na Zakonot za personalendanok od dohod napraveni vo fevruari ovaa godina, sokoi se izvr{i redukcija na dano~nite stapki. Imeno,dotoga{nite tri dano~ni stapki po koi se presmetu-

va{e personalniot danok na dohod od 23%, 27% i 35%se zamenija so samo dve stapki od 15% i 18%, {to dove-de do zna~ajno namaluvawe na tro{ocite na rabotewena firmite, podobruvawe na konkurentnosta i zgolemu-vawe na ekonomskata aktivnost. Vo strukturata na pri-hodite, voobi~aeno, najgolem del se ostvareni od dano-kot od plati i drugi li~ni primawa od raboten odnos itoa 77,9%, potoa od danok na primawa ostvareni po os-nov na dogovor za povremeno ili privremeno vr{ewe nauslugi na pravni i fizi~ki lica (9,1%), od kazni za ne-pla}awe na personalen danok od dohod (5,1%), kako i oddanok od avtorski prava i prava od industriska sop-stvenost (1,7%). U~estvoto na prihodite po drugite os-novi vo strukturata na personalniot danok na dohod emarginalno.

Danok na dobivka Od danokot na dobivka, vo fiskalnata 2001 godina se

realizirani 3.007 milioni denari, ili 101,1% od vkup-no planiranite prihodi po ovoj osnov so rebalansot naBuxetot na Republika Makedonija za 2001 godina, {tozna~i deka i kaj ovoj danok, ostvarenite prihodi se po-golemi od planiranite. Istovremeno, prihodite od da-nokot na dobivka beleàt zgolemuvawe i vo odnos naminatata godina za 7,7% ili 214 milioni denari. Vostrukturata na prihodite po osnov na danokot na dobiv-ka preovladuvaat prihodite od danokot na dobivka odpravni lica so op{testven kapital i od danok na dobiv-ka od pravni lica so privaten kapital i toa so 44,8% i54,9%, respektivno, dodeka danokot na dobivka od fi-zi~ki lica koi vr{at registrirana dejnost ima nezna-~itelno u~estvo od 0,3% kako rezultat na pla}awata nastarite obvrski na obvrznicite po ovoj osnov.

Danok na dodadena vrednostDanocite na potro{uva~kata (DDV i akcizite), i po-

natamu zazemaat najzna~ajno mesto vo strukturata navkupnite dano~ni prihodi, na koi otpa|aat duri 58,5%.Pritoa, vo periodot januari-dekemvri 2001 godina, oddanokot na dodadena vrednost se ostvareni vkupno17.132 milioni denari ili 93,9% od planiranite.

Dokolku se pogledne mese~nata dinamika na realizi-ranite prihodi od DDV vo 2001 godina, evidentno e na-maluvawe na prihodite vo odnos na planiranite vo pe-riodot april-septemvri. Pri~inata za ova leì vofaktot {to danokot na dodadena vrednost, kako potro-{uva~ki danok e vo direktna korelacija so odnesuvawe-to na potro{uva~ite. Ottuka, naru{enata bezbednosnasostojba vo spomenatiot period ima{e svoe negativnovlijanie vrz doma{nata potro{uva~ka i uvozot. Sonormalizirawe na sostojbata, naplatata na prihoditeod DDV postepeno se zgolemuva{e, pri {to ve}e vo pos-ledniot kvartal ostvareniot iznos gi nadmina o~ekuva-wata. Istovremeno, naplateniot DDV pri uvoz na dob-ra vo zemjata vo mesec dekemvri 2001 godina e vo iznosod 1.619 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe

BUXETSKI PRIHODI


od 15,6% vo odnos na prethodniot mesec, dodeka spore-deno so ovogodi{niot prosek od 1.155 milioni denari,prihodite se povisoki za 40,2%, {to e samo u{te ednapotvrda na konstatacijata za zaìvuvawe na ekonomska-ta aktivnost vo zemjata.

Inaku, vo dekemvri e izvr{en povrat na DDV vo iz-nos od 535 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuva-we od 30,5% vo odnos na prethodniot mesec. Prose~ni-ot povrat na DDV vo periodot januari-dekemvri 2001iznesuva 505 milioni denari, {to e re~isi identi~nona minatogodi{niot prosek.

AkciziVo tekot na 2001 godina, od akcizite se naplateni

10.680 milioni denari, ili 89,0% od vkupno planira-nite prihodi po ovoj osnov. Sporedeno so istiot peri-od minatata godina, prihodite od akcizi beleàt na-maluvawe od 13,0%. Vakvoto otstapuvawe se dolì,pred s¢, na neostvaruvawe na planiranite prihodi odakcizi od nafteni derivati, potoa od alkoholni pija-laci i od patni~kite avtomobili. Sepak, so svoeto dvo-tretinsko u~estvo vo strukturata na vkupnite akcizniprihodi, prihodite od akcizi od nafteni derivati ima-at najgolemo vlijanie vrz visinata i dvièweto navkupnite akcizni prihodi i se osnovnite pri~initeliza neostvaruvaweto na planiranite sredstva. Vo krajnalinija, namaluvaweto na prihodite e rezultat na nama-lenata potro{uva~ka na naftenite derivati predizvi-kana od politi~ko - bezbednosnata sostojba vo Republi-ka Makedonija vo izminatite meseci, kako i poznatiotnedostatok na nafteni derivati vo tekot na nekolkutemeseci od 2001 godina, koj be{e nadminat vo sredinatana avgust. Od druga strana, zgolemenata potro{uva~ka-ta na nafteni derivati evidentirana vo poslednite ne-kolku meseci, koja direktno rezultira{e vo zgolemenivkupni akcizni prihodi, go potvrduva faktot deka oviesostojbi se nadminati, pri {to potro{uva~kata, a vokorelacija so nea i prihodite po ovoj osnov se vra}aatvo ramkite na normalnite. Pritoa, uplatenata akcizapo oddelnite nafteni derivati pokaùva deka priho-dite po ovoj osnov se ostvaruvaat glavno od benzinite -so strukturno u~estvo od 46,6%, potoa dizel gorivataso 28,1% i derivatite od uvoz so 24%.

Prihodite od akcizi, kako vo odnos na planiranite,taka i vo odnos na minatogodi{nite, beleàt zgolemu-vawe edinstveno kaj tutunskite prerabotki. Taka, voperiodot januari - dekemvri 2001 godina od tutunskiteprerabotki se realizirani 2.173 milioni denari ili108,0%, {to pretstavuva zgolemuvawe na ostvareniteprihodite od 8% nad planiranite. Sporedeno so mina-tata godina, prihodite se zgolemeni za 298 milioni de-nari ili 15,9%. Pritoa, raduva faktot {to od doma{-no proizvodstvo se ostvareni 2.018 milioni denari ili93%, dodeka od uvoz se ostvareni 154 milioni denari,odnosno 7% od prihodite od akcizi od tutunski prera-botki. Vakviot soodnos minatata godina iznesuva{e

86,5% od doma{no proizvodstvo i 13,5% od uvoz, {toupatuva na zgolemeno u~estvo na tutunskite prerabotkiod doma{no proizvodstvo vo 2001 godina.

Najgolem pad vo realizacijata na planiranite priho-di od akcizi e zabeleàn kaj alkoholnite pijalaci. Ta-ka, od akcizi od alkoholni pijalaci vo tekot na 2001godina se naplateni 998 milioni denari, ili 77,4% odplaniranite prihodi po ovoj osnov. Namaluvaweto naprihodite vo najgolem del se dolì na redistributiv-nite efekti vo potro{uva~kata predizvikani od poli-ti~ko - bezbednosna sostojba vo zemjata. Pritoa, odvkupno ostvarenite prihodi od akcizi od alkoholni pi-jalaci vo periodot januari - dekemvri 2001 godina, naakciza od pivo otpa|aat 85% ili 849 milioni denari,dodeka 15% ili 149 milioni denari se ostvareni od ak-ciza od drugi alkoholni pijalaci.

Kaj patni~kite avtomobili, vo razgleduvaniot pe-riod se realizirani 451 milion denari ili 85,3% odplaniranite. Pri~inata za vaka niskite prihodi leìvo dvojno pomaliot broj na prodadeni avtomobili vo te-kot na 2001 godina, sporedeno so prose~niot broj od11.000 prodadeni avtomobili godi{no vo periodot1995-2000 godina. Drasti~no namalenata proda`ba e re-zultat na visokoto dano~no optovaruvawe na patni~ki-te avtomobili koe nastana so voveduvaweto na danokotna dodadena vrednost, a koe kumulativno iznesuva{e od68% kaj niskolitra`nite avtomobili, do 126% kaj pat-ni~kite avtomobili so zafatnina na motorot nad 2.000sm3. Me|utoa, so usvojuvaweto na Zakonot za izmenuvawei dopolnuvawe na Zakonot za akcizite, propi{ana e ak-cizna stapka od 7,5% za site patni~ki avtomobili bezogled na rabotnata zafatnina na motorot, so {to seovozmoì namaluvawe na vkupnoto dano~no optovaru-vawe od 68% na 40% kaj niskolitra`nite, odnosno od126% na 40% kaj visokolitra`nite avtomobili. Naovoj na~in, vkupnoto dano~no optovaruvawe na patni~-kite avtomobili se doveduva na isto nivo kako i predvoveduvaweto na DDV. O~ekuvawata se deka vakvoto ra-dikalno namaluvawe na akciznite stapki }e pridoneseza zgolemuvawe na proda`bata na patni~kite avtomo-bili, {to od svoja strana }e ima pozitivno vlijanie vrzprihodite od carini i DDV.

Danok od me|unarodna trgovija i transakciiOd danokot od me|unarodna trgovija i transakcii, od-

nosno od carinite i drugite uvozni dava~ki, vo razgle-duvaniot period se naplateni 6.112 milioni denari,ili 81,5% od planiranite. Pri~inite koi dovedoa dovakvata diskrepanca me|u realiziranite i planiraniteprihodi treba da se baraat vo: 1/ posledicite od bezbed-nosnata kriza vo zemjata, koi dovedoa do drasti~no na-maluvawe na uvozot vo zemjata; 2/ namaluvawe na ponde-riranata carinska stapka; i 3/ efektuirawe na nekoiod spogodbite za slobodna trgovija. Tuka pred s¢, semisli na dogovorite so: Hrvatska, Slovenija, Jugosla-vija, Bugarija, Ukraina, Turcija, zemjite ~lenki na EF-

2 2 / 2 3

TA i Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU,a vo tie ramki i Spogodbata za trgovija.

Inaku, strukturata na prihodite od danokot na me|u-narodna trgovija i transakcii ja so~inuvaat: carinski-te prihodi so u~estvo od 78%, prihodite od 1% carins-ka evidencija so 13,5%, prelevmanite so 5,7% i drugicarinski prihodi so 2,8%.

Danok na finansiski transakciiDanokot na finansiski transakcii inicijalno be{e

voveden na 1 juli 2001 godina so cel da se sozdade pros-tor za dopolnitelnite tro{oci povrzani so krizata ida se obezbedi poddr{ka na monetarnata politika. Voizminatiot {estmese~en period po osnov na ovoj danokse naplateni 3.111 milioni denari, ili 135,4% vo odnosna planot. Povisokiot priliv se dolì na porelaksi-ranata sostojba vo ekonomijata vo poslednite meseci od2001 godina, koja dovede do zgolemuvawe na obemot nafinansiskite transakcii po site osnovi na dano~niteobvrznici, a delumno i na ograni~enata mo} pri proek-tiraweto, bidej}i ne se raspolaga{e so serija na isto-riski podatoci. Imaj}i go predvid prose~noto mese~noostvaruvawe vo tekot na 2001 godina od danokot na fi-nansiski transakcii vo iznos od 518 milioni denari,moè da se konstatira deka prihodite od ovoj danok vogolema mera pomognaa da se namali pritisokot vrz fis-kalnata pozicija.

Nedano~ni prihodiVo tekot na minatata godina nedano~nite prihodi se

realizirani vo iznos od 3.401 milioni denari, {topretstavuva 88,5% od planiranite, ili 5,4% od vkupni-te prihodi na centralniot buxet za 2001 godina. Struk-turno nabquduvano, najgolem priliv na sredstva e ost-varen od prihodite od javni finansiski i nefinansis-ki institucii (kamati, Agencija za sanacija na banki i

sli~no), od taksi i nadomestoci (pari~ni kazni i suds-ki i administrativni taksi), kako i prihodi od drugivladini uslugi.

Kapitalni prihodiKapitalnite prihodi, isklu~uvaj}i gi prihodite od

privatizacijata, koi spored metodologijata na MMFimaat tretman na priliv za finansirawe na buxetski-ot deficit, vo minatata godina iznesuvaa 462 milionidenari. Najgolemiot del od niv e ostvaren so proda`bana kapitalni sredstva (95,1%), a preostanatite sredst-va se od proda`ba na zemji{te i nematerijalni vloù-vawa.

Transferi i donaciiI pokraj silniot pritisok vrz fiskalnata pozicija,

prilivite vo centralniot buxet po osnov na transferii donacii bea mo{ne skromni (415 milioni denari), anositelite na fiskalnata politika bea prinudeni dase potprat, glavno, na doma{nite izvori na sredstva.Vo ramkite na ovoj iznos, najgolemiot priliv be{e poosnov na vtorata tran{a od grantot na Evropskata uni-ja namenet za begalcite.

Prihodi od privatizacijaVo tekot na 2001 godina od Agencijata na Republika

Makedonija za privatizacija bea transferirani sred-stva vo centralniot buxet vo iznos od 840 milioni de-nari. Isto taka, so Rebalansot na Buxetot za 2001 godi-na be{e opfaten i delot od prihodite od privatizaci-ja na Telekomot, koj vo tekot na 2001 godina be{e isko-risten za finansirawe na prioritetnite investicioniproekti, na del od dopolnitelnite tro{oci povrzaniso krizata i za isplata na 8% razlika vo penziite, {tospored Odlukata na Ustavniot sud na Republika Make-donija pretstavuva dolg na dràvata. Zaedno so priho-dite od koncesijata za vtor mobilen operator, vkupni-te prihodi od privatizacija vo 2001 godina iznesuvaa8.834 milioni denari.

Zadolùvawe vo stranstvoPo osnov na zadolùvaweto vo stranstvo, odnosno za-

dolùvaweto kaj me|unarodnite razvojni agencii, voperiodot januari-dekemvri se evidentirani 763 milio-ni denari. Vo ramkite na ovoj iznos, 607 milioni dena-ri se povle~eni vo fevruari 2001 godina, kako prvatran{a od Kreditot na Evropskata unija namenet zamakrofinansiska poddr{ka, dodeka vo dekemvri 2001godina e evidentiran priliv na 156 milioni denari poosnov na Kreditot za itna ekonomska obnova od Svet-skata banka (Emergency Economy Recovery Credit - EERC),kako poddr{ka na buxetot.

Struktura na prihodite na centralniot buxet(2001 godina)

Prihodi odsukcesijata

2.6%

Dano~ni prihodi 75.4%

Nedano~niprihodi

5.4%

Kapitalniprihodi

0.7%

Transferi i donacii

0.7%

Prihodi od privatizacijata

14.0%Zadolùvawevo stranstvo

1.2%


PRI

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)O

stva

reno

vo

Reba

lans

Ostv

aren

o vo

Ost

vare

ni p

riho

di p

o me

seci

Vid

na p

riho

diJa

nuar

i-De

kemv

riBu

xet

Janu

ari-

Deke

m.Ja

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

Avgu

stSe

ptem

vri

Okt

omvr

iNo

emvr

iDe

kemv

ri

2000

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

BI

LA

NS

NA

PRI

HOD

ITE

63,0

97

75,8

42

63,1

104,

508

4,

156

5,

139

4,02

14,

833

6,81

94,

718

4,89

34,

332

6,43

45,

121

8,14

6I

ZVO

RNI

PRI

HOD

I56

,760

54,2

92

50,9

674,

446

3,

504

4,

704

3,

738

3,

828

3,

311

4,

310

3,

577

3,

945

5,36

34,

916

5,32

5D

AN

O^N

I P

RIHO

DI

51,1

20

50,4

84

47,5

664,

261

3,

256

4,

091

3,

463

3,

310

3,

059

4,

016

3,

405

3,

739

5,17

34,

691

5,10

2D

anok

od

doho

d, o

d do

bivk

a i

od k

apit

alni

dob

ivki

13,5

86

10,1

66

10,2

5692

6

890

1,

041

76

8

745

80

2

756

74

6

728

954

889

1,00

9P

erso

nale

n da

nok

od d

ohod

10,7

93

7,19

1

7,24

871

5

575

58

3

587

55

8

591

55

1

559

52

161

363

176

4D

anok

od

dobi

vka

2,79

3

2,97

5

3,00

721

1

315

45

8

182

18

8

211

20

5

187

20

734

125

724

5D

oma{

ni d

anoc

i na

sto

ki i

usl

ugi

29,7

33

30,2

51

27,8

122,

900

1,

859

2,

544

2,

362

1,

906

1,

602

2,

401

1,

821

2,

111

2,97

62,

614

2,71

7D

anok

na

prom

et i

DD

V (o

d 1.

04.2

000)

17,4

52

18,2

51

17,1

322,

252

1,

042

1,

585

1,

298

1,

056

65

5

1,38

3

1,14

8

1,22

52,

080

1,64

41,

765

Akc

izi

12,2

81

12,0

00

10,6

8164

7

817

96

0

1,06

4

850

94

7

1,01

9

673

88

689

697

095

2D

anok

od

me|

unar

odna

trg

ovij

a i

tran

sakc

ii (c

arin

i i

dava

~ki)

7,73

3

7,50

0

6,11

242

4

457

50

0

289

65

5

649

36

4

387

42

964

160

471

3Uv

ozni

dav

a~ki

6,04

0

5,90

0

4,82

133

8

361

36

5

215

50

9

528

29

1

290

33

852

649

057

0D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

1,60

0

1,29

086

96

13

5

74

146

12

1

72

97

9111

511

414

3D

rugi

dan

oci

63

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Dru

gi d

anoc

i ko

i ne

se

klas

ific

iran

i na

dru

go m

esto

63

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Dan

oci

od s

peci

fi~

ni u

slug

i5

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Kom

unal

ni d

anoc

i5

10

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0Ta

ksi

za k

oris

tew

e il

i do

zvol

i za

vr{

ewe

na d

ejno

st0

260

27

4

11

50

6

44

3

6

17

2

1858

3723

Doz

voli

za

vr{

ewe

dejn

ost

024

6

257

10

48

4

43

2

5

15

0

17

5635

22Ta

ksa

za m

otor

ni v

ozil

a0

14

18

1

2

2

1

1

1

2

2

1

22

1D

anok

na

fin

ansi

ski

tran

sakc

ii-

2,29

7

3,11

1-

--

--

-47

7

449

45

354

454

864

0N

EDA

NO

^NI

PRI

HOD

I3,

023

3,80

8

3,40

118

5

248

61

3

275

51

8

252

29

4

172

20

619

122

522

3P

retp

riem

a~ki

pri

hod

i pr

ihod

od

imot

1,13

32,

063

1,

822

84

124

39

5

152

38

1

126

16

7

87

100

6193

53P

rof

it o

d do

poln

itel

ni a

ktiv

nost

i na

Vla

dini

ins

titu

cii

15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Pri

hodi

od

javn

i f

inan

sisk

i i

nef

inan

sisk

i in

stit

ucii

697

1,

976

1,

095

52

70

320

67

29

6

54

96

17

4718

3820

Dru

gi p

riho

di o

d im

ot42

1

87

727

33

54

75

85

85

72

71

69

5343

5533

Taks

i i

nado

mes

toci

1,21

6

1,20

0

1,09

570

69

10

9

92

89

90

91

58

7991

9412

7P

ari~

ni k

azni

170

15

0

144

17

5

8

9

8

8

14

4

7

1111

42S

udsk

i ta

ksi

495

50

0

448

17

32

48

40

40

38

36

23

39

4346

46A

dmin

istr

ativ

ni t

aksi

551

55

0

468

35

32

53

43

41

44

42

31

34

3737

39D

rugi

Vla

dini

usl

ugi

325

50

0

486

28

47

10

5

27

47

33

38

26

2937

3237

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

349

45

31

3

8

3

3

2

2

-2

1

-2

25

6K

AP

ITA

LN

I P

RIHO

DI

2,61

7

10,0

42

460

62

33

32

27

29

31

21

25

3241

4978

Pro

da`

ba n

a ka

pita

lni

sred

stva

2,61

7

10,0

27

439

60

31

31

27

28

30

20

1930

3948

76Pr

oda`

ba n

a ze

mji{

te i

nem

ater

ijal

ni v

lo`

uvaw

a0

15

24

2

3

1

0

1

1

1

6

23

12

TRA

NS

FER

I I

DO

NA

CI

I4,

155

6,

897

41

5

0

12

0

0

78

310

9

0

0

02

4Tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

5,

872

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0D

onac

ii o

d st

rans

tvo

3,43

8

1,02

5

415

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

24

Op{

ti i

tek

ovni

don

acii

3,43

8

1,02

5

415

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

24

PRI

HOD

I O

D P

RIV

ATI

ZAC

IJA

I K

ON

CES

IJA

-8,

231

8,83

4-

-40

325

589

71,

498

378

1,29

134

51,

030

154

2,58

3P

RIHO

DI

OD

SUK

CES

IJA

-1,

669

1,66

9-

--

--

1,66

9-

--

--

-ZA

DO

L@

UVA

WE

VO

STR

AN

STV

O2,

182

4,

611

763

0

607

0

0

0

0

0

0

0

00

156

Me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

4,

611

763

0

60

7

0

0

0

0

0

0

00

015

6

2 4 / 2 5

Poradi vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba,vo tekot na minatata godina na nekolku pati be{e izvr-{eno redizajnirawe na osnovnite makroekonomskipretpostavki i na ekonomskata, monetarnata i fiskal-nata politika za 2001 godina. Pritoa, Vladata na RMcvrsto opstoi na osnovnite opredelbi za odrùvawe namakroekonomskata stabilnost na zemjata. Vrz osnova narevidiranite fiskalni proekcii, Ministerstvoto zafinansii go izgotvi Rebalansot na Buxetot na Repub-lika Makedonija za 2001 godina, vo koj bea vgradeni: a)revidiranite makroekonomski pretpostavki; b) redov-noto finansirawe na funkciite i obvrskite na drà-vata; v) dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata; g)merkite za nadminuvawe na posledicite od prolongi-raweto na reformite; d) investicionite proekti fi-nansirani so sredstva od privatizacijata na Teleko-mot; |) mo`nostite za za{tedi; e) finansirawe na de-ficitot i poddr{ka na monetarnata politika. Vovkupno planiranite rashodi vo originalniot Buxetot

za 2001 godina, 4,71 milijardi denari se odnesuvaa nat.n. neidentifikuvani merki,1 stavka koja vsu{nost nepretstavuva{e planiran tro{ok, tuku prostor za pona-tamo{no namaluvawe na danocite i finansirawe namerki za namaluvawe na siroma{tijata vo vtorata polo-vina od godinata. Me|utoa, poradi zgolemenite tro{o-ci od bezbednosen karakter i potrebata od maksimalno{tedewe, racionalizacija i namaluvawe na tro{ocitevo poziciite od diskrecionen karakter, planiranitetro{oci za ponatamo{no namaluvawe na danocite i zafinansirawe na merki za namaluvawe na siroma{tijatabea `rtvuvani.

Iako vkupno planiranite buxetski rashodi so Reba-lansot za 2001 godina iznesuvaa 75.842 milioni denari,Vladata na RM napravi napori za dopolnitelna racio-nalizacija na buxetskata potro{uva~ka pri {to,spored preliminarnite podatoci, se isplateni 68.885milioni denari, odnosno 90,8% vo odnos na planot.Za{tedite se napraveni vo poziciite koi imaat dis-krecionen karakter, pri toa strogo vodej}i smetka dane se naru{i redovnoto funkcionirawe na dràvata.

TEKOVNI RASHODI

Tekovnite rashodi na centralniot buxet vo 2001 go-dina iznesuvaa 57.944 milioni denari, {to e za 34,2%pove}e vo odnos na istiot period minatata godina.Strukturno nabquduvano, najgolemiot del od niv setro{oci za stoki i uslugi (29,0%), po {to sleduvaat te-kovnite transferi od centralniot buxet (25,2%) i pla-tite i nadomestocite (23,8%). Kompozicijata na tekov-nite tro{oci ne e svojstvena za buxetskata politika vomirnovremeni uslovi i e isklu~ivo izraz na kolektiv-nite potrebi da £ se dade najvisok prioritet na nacio-nalnata bezbednost.

Plati, naemnini i nadomestociZa plati, naemnini i nadomestoci vo tekot na 2001

godina se isplateni 16.407 milioni denari, odnosno23,8% od vkupnite rashodi na centralniot buxet. Pri-toa, iskoristenosta na sredstvata za ovaa kategorijatro{oci iznesuva{e 99,3% vo odnos na planiranitesredstva za celata godina vo iznos od 16.528 milioni de-nari. Ovie tro{oci ne otstapuvaat vo odnos na plani-ranite, za razlika od periodot pred donesuvaweto naRebalansot za 2001 godina, koga kako pri~ini za zgole-menoto tro{ewe po ovoj osnov bea zadocnetoto donesu-vawe na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Za-konot za personalen danok, kako i aktuelnata sostojbavo dràvata, koja naloùva{e potreba od dopolnitel-ni vrabotuvawa vo Ministerstvoto za odbrana i Mi-nisterstvoto za vnatre{ni raboti.

Stoki i uslugiOd vkupno planiranite 20.294 milioni denari za sto-

ki i uslugi so Buxetot na Republika Makedonija za 2001godina, vo tekot na izminatata godina realiziran e iz-nos od 19.992 milioni denari.

Vkupnata realizacija na ovaa kategorija tro{oci esosema vo ramkite na Rebalansot za 2001 godina. Vrednoe da se odbeleì deka vlo{enata politi~ko-bezbednos-na sostojba i potrebata od intenzivni aktivnosti i mo-biliziranost na bezbednosnite sili nametnaa dopolni-telen pritisok vrz rashodnata strana od buxetot, pred

BUXETSKI RASHODI

1 Soglasno so Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija, stavkata na neidentifikuvani merkimoè da se koristi samo vrz osnova na akt donesen od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

Tekovni transferi od centralniot buxet(2001 godina)

Detskidodatok

2.7%

Drugo18.0%

Socijalnoprogrami

18.4%

Strukturnireformi

1.4%Reformi na javnata

administracija5.4%

Begalci3.4%

Transfer doZavodot za

vrabotuvawe20.7%

Transfer doPIOM30.1%

Iako vkupno planiranite buxetski rashodi so Rebalansot za2001 godina iznesuvaa 75.842 milioni denari, Vladata na RMnapravi napori za dopolnitelna racionalizacija nabuxetskata potro{uva~ka pri {to, spored preliminarnitepodatoci, se isplateni 68.885 milioni denari, odnosno 90,8%vo odnos na planot. Za{tedite se napraveni vo poziciite koiimaat diskrecionen karakter, pri toa strogo vodej}i smetka dane se naru{i redovnoto funkcionirawe na dràvata


s¢, preku zna~itelno zgolemenite tro{oci za materija-li, no i patni i dnevni tro{oci. Vo prilog na ovaa kon-statacija govorat i brojkite za mese~nite izvr{uvawana rashodite po ovoj osnov, koi ukaùvaat na drasti~-noto zgolemuvawe na tro{ocite vo periodot od mart dodekemvri, vo sporedba so zna~itelno poniskite vred-nosti vo prvite dva meseci od 2001 godina.

Tekovni transferiTekovnite transferi od centralniot buxet vo tekot

na 2001 godina, iznesuvaa 17.345 milioni denari, odnos-no 25,2% od vkupnite rashodi na centralniot buxet.

Strukturno nabquduvano, vo ramkite na realiziran-iot iznos na tekovni transferi od centralniot buxet5,2 milijardi denari ili 30,1% bea nameneti za Fondotza penzisko i invalidsko osiguruvawe, 3,6 milijardidenari ili 20,7% za Zavodot za vrabotuvawe, potoa sle-dat 3,2 milijardi denari ili 18,4% za socijalni pro-grami itn.

Inaku, pretprijatijata koi iskaùvaat zagubi vosvoeto rabotewe pretstavuvaat teòk tovar za ekono-mijata i osobeno za Buxetot na Republika Makedonijavo tekot na celiot period na tranzicija. Za taa cel be-{e usvoen Akcionen plan za prestruktuirawe na pret-prijatijata koi iskaùvaat zagubi spored koj oviepretprijatija }e bidat analizirani, so cel da se utvrdidali treba da bidat likvidirani ili privatizirani,odnosno, dokolku postoi mo`nost, da bidat prestruk-tuirani. Analizite }e bidat izvr{eni od strana na re-nomirani nezavisni konsultanski ku}i, ~ija zada~a }ebide i iznao|awe strate{ki partner za pretprijatija-ta koi imaat izgledi za opstanok. Ovie pretprijatija}e bidat prodavani so me|unaroden tender, vo sostojbakakvi {to se.

Vo taa smisla, Vladata na Republika Makedonija seobvrza da ja zajakne socijalnata komponenta na buxet-skite rashodi, preku isplata na tekovni transferi zapoddr{ka na strukturnite reformi. Vo 2001 godina, odcentralniot buxet se isplateni 239 milioni denari,{to pretstavuva ostvaruvawe od 77,6% vo odnos na rev-idiraniot plan za celata godina. Strukturno nabqudu-vano, za pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguru-vawe, kako i pari~en nadomestok za licata, koi ostanaabez rabota kako rezultat na privatizacijata, odnosnootpu{tenite rabotnici od 12-te zagubari (Frinko iHemteks), vo 2001 godina bea isplateni 62,7 milionidenari. Isto taka, od predvidenite sredstva za struk-turni reformi vo 2001 godina, vo noemvri bea isplate-ni 65,9 milioni denari na ime ednokraten nadomestokvo vid na ispratnini za vrabotenite na "Zletovo Bate-rii#, a vo mesec dekemvri bea isplateni 61,5 milionidenari kako ednokratna pari~na pomo{ na pretprija-tijata zagubari.

Vo nasoka na realizacija na zalo`bite za reformina javniot sektor i sozdavawe na mala, no efikasna ad-ministracija, za samo tri meseci od ovaa godina be{eizvr{eno bruto namaluvawe na brojot na vraboteni vojavnata administracija za okolu 4.500 lica, bez pritoada bidat sozdadeni socijalni tenzii. Planiraweto irealizacijata na reformite na javnata administracijase vr{i vo sorabotka so Svetskata banka vo ramkite naaktivnostite za sklu~uvawe na Zaemot za prisposobu-vawe na upravuvaweto so javniot sektor (PSMAL aran-`manot).

Sekako deka ova e samo edna od merkite vo ramkite nastrategijata za reforma na javnata administracija, nosigurno e deka poleka se sozdava realna osnova za nama-luvawe na rashodite i menuvawe na nepovolnata struk-tura na buxetot. Pri toa, vo tekot na 2001 godina od

centralniot buxet za reforma na javnata administra-cija bea isplateni 944 milioni denari, od koi najgolemdel bea za spogodbeno raskinuvawe na rabotniot odnos(40,8%) i uplata na pridonesi vo Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe za dokup na rabotniot sta`(26,9%).

Kamatni pla}awaKamatnite pla}awa vo izminatata godina iznesuvaa

4.201 milioni denari, odnosno 6,1% od vkupnite rasho-di ili 7,3% od tekovnite rashodi na centralniot bu-xet. Za kamati po nadvore{en dolg bea isplateni 3.134milioni denari, odnosno 74,6%, od koi najgolemiot delbea kamatni pla}awa kon Londonskiot i Pariskiotklub na kreditori.2 Silniot pritisok vrz fiskalnata

Kamatni pla}awa od centralniot buxet(2001 godina)

2 Kamatite po nadvore{niot dolg go vklu~uvaat i iznosot na kapitaliziranata kamata kon Londonskiot klub nakreditori vo iznos od 604 milioni denari.

Pridonesi doPIOM za dokup

na rabotniotsta`

26.9%

Predvremenopenzionirawe

25.3%

Spogodbenoraskinuvawena rabotniot

odnos40.8%

Drugo7.0%

Reformi na javnata administracija(transferi od centralniot buxet vo 2001 godina)

Kamati podoma{en dolg

25.4%

Kamati ponadvore{en

dolg74.6%

�Staro� devizno{tedewe

11.2%

Nova obvrznica(Stopanska banka

8.1%

Golema obvrznica6.1%

2 6 / 2 7

pozicija povrzan so dopolnitelnite tro{oci za kriza-ta, ne go pokoleba Ministerstvoto za finansii da pro-dolì so redovnoto servisirawe na obvrskite vo zemja-ta i kon stranstvo, pri {to se izvr{i isplata na kama-tite po doma{niot dolg vo visina od 1.066 milioni de-nari, so cel da se reguliraat nasledenite obvrski odizminatite godini.

Najgolemiot del od niv se odnesuvaat na izdadeniteobvrznici za re{avawe na problemot na "staroto# de-vizno {tedewe (11,2% vo odnos na vkupnite kamatnipla}awa) i izdadenite obvrznici za prezemeni lo{iplasmani pri privatizacijata na Stopanska banka vodekemvri 1999 godina, ili t.n. nova obvrznica (8,1% voodnos na vkupnite kamatni pla}awa).

KAPITALNI RASHODI

Zgolemuvaweto na kapitalnite rashodi e zna~ajno zadolgoro~niot ekonomski rast, imaj}i predvid dekasredstvata, glavno, se vloùvaat za novi javni investi-

cii, rekonstrukcija na postojnite objekti i moderniza-cija na opremata. Od tie pri~ini, a i zaradi kompara-tivno niskoto u~estvo na ovie rashodi vo strukturatana buxetot vo izminatite godini, Vladata na RepublikaMakedonija poslednite nekolku godini zna~itelno gozgolemi u~estvoto na investiciite vo buxetskatapotro{uva~ka.

Vo 2001 godina kapitalnite rashodi na centralniotbuxet (vklu~uvaj}i gi strategiskite rezervi na stoki iu~estvoto vo kapitalot na me|unarodnite finansiskiinstitucii) iznesuvaa 7.776 milioni denari, ili 10,4%od vkupnata buxetska potro{uva~ka. Dokolku se izzemedopolnitelniot tovar na buxetot vo izminatava godi-na, odnosno tro{ocite povrzani so krizata, u~estvotona kapitalnite investicii vo vkupnata buxetska pot-ro{uva~ka bi iznesuvalo 12,6%.

So ogled na neodgovorniot odnos i negriàta vo iz-minatiot period, Vladata na Republika Makedonijastavi zna~aen akcent na renoviraweto i modernizaci-jata na objektite i opremata. Taka, najgolemiot del odkapitalnite rashodi na centralniot buxet se investi-cii vo postojani sredstva (46,2%) i kapitalni transfe-ri (28,4%). Vredno e da se napomene deka kako poddr{kana Programata za pati{ta do Fondot za magistralni iregionalni pati{ta se prefrleni 1.655 milioni dena-ri, dodeka za izgradbata na èleznicata se isplateni210 milioni denari.

So Rebalansot za 2001 godina be{e opfaten i delotod Telekom investicionite proekti koj se finansira-{e vo tekot na vtorata polovina od godinata. Izborotna investicioni proekti vo javniot sektor e izvr{envrz osnova na nivnoto zna~ewe za ekonomskiot razvoj,vlijanieto vrz namaluvawe na siroma{tijata i nevra-botenosta, pridonesot za regionalniot razvoj i tn.Glavno, proektite se odnesuvaat na javnata infrastruk-tura (vodosnabduvawe i odrùvawe na pati{tata), kakoi sanacija na u~ili{ta i nabavka na oprema za zdrav-stvenite centri. Za nivnata implementacija, vo tekotna vtorata polovina od 2001 godina bea isplateni 1.342milioni denari, odnosno 17,3% od vkupnite kapitalnitro{oci.

OTPLATA NA DOLG

I pokraj vlo{enata bezbednosna sostojba i dopolni-telnite tro{oci povrzani so bezbednosnite aktivnos-ti, Ministerstvoto za finansii prodolì so redovno-to servisirawe na obvrskite vo zemjata i kon stranst-vo. Taka, vo 2001 godina za otplata na glavnica po doma-{en i nadvore{en dolg bea isplateni 3.549 milioni de-nari. Najgolemiot del be{e namenet za otplata na glav-nica po nadvore{en dolg (3.542 milioni denari), glav-no, obvrski kon Pariskiot i Londonskiot klub na kre-ditori, Svetskata banka, Evropskata investicionabanka i sl. Za otplata na glavnica po doma{en dolg(kredit od NBRM) se iskoristeni 7 milioni denari.

Vladata na Republika Makedonija se obvrza da ja zajaknesocijalnata komponenta na buxetskite rashodi, preku isplatana tekovni transferi nameneti za poddr{ka na strukturnitereformi

Imaj}i go predvid komparativno niskoto u~estvo na ovierashodi vo strukturata na buxetot vo izminatiot period,Vladata na Republika Makedonija poslednite nekolku godinizna~itelno go zgolemi u~estvoto na investiciite vo buxetskatapotro{uva~ka

Struktura na kapitalnite tro{oci (2001 godina)

Kapitalnitransferi

28.4%

Investicii vo postojanisredstva

46.2%

Strategiskirezervi

5.1%

Kapitalnitro{oci povrzani

so krizata 2.6%

Telekomproekti 17.3%

U~estvo vokapital

0.5%

U~estvo na investiciite vo vkupnata buxetska potro{uva~ka (1995 - 2001)

n Izvor: Zavr{ni smetki za soodvetnite godini.

RAS

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)

Ost

vare

no v

oRe

bala

nsO

stva

reno

vo

Ost

vare

ni r

asho

di p

o me

seci

vo

2001

godi

na

Vid

na r

asho

diJa

nuar

i-De

kemv

riJa

nuar

i-De

kem.

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sept

emvr

iOk

tomv

riNo

emvr

iDe

kemv

ri

2000

2000

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

VK

UP

NI

RA

SH

OD

I57

,689

75,8

4268

,885

5,08

53,

444

5,05

85,

267

5,27

76,

527

7,29

45,

633

6,18

45,

321

5,25

98,

360

TEK

OV

NI

TR

O[

OC

I46

,985

64,1

9457

,955

5,27

73,

153

4,39

54,

697

4,69

75,

938

5,91

65,

165

4,48

64,

896

4,30

46,

160

Pl

ati,

nae

mni

ni i

nad

omes

toci

16,2

8516

,492

16,4

074,

395

1,34

21,

426

1,33

01,

346

1,35

01,

368

1,17

31,

346

1,43

61,

432

1,43

4O

snov

ni p

lat

i i

naem

nini

14,3

83

14,4

7714

,437

4,69

71,

150

1,23

11,

153

1,17

41,

171

1,19

91,

170

1,18

61,

259

1,25

71,

247

Nad

omes

toci

1,90

2

2,01

51,

970

183

193

195

176

172

179

169

316

017

717

618

7S

toki

i u

slug

i6,

294

19,9

6219

,990

380

347

1,31

31,

641

2,92

12,

674

1,92

62,

563

1,53

71,

746

1,28

22,

660

Pat

ni i

dne

vni

tro{

oci

300

3,

522

3,19

225

2518

121

720

527

036

744

336

043

832

633

5K

omun

alni

usl

ugi

375

71

875

325

2675

4965

7059

7247

7666

123

Tro{

oci

za z

atop

luv

awe

486

82

474

246

8713

643

7144

2311

2078

7410

9M

ater

ijal

i3,

076

12

,371

12,6

3219

699

750

1,09

41,

582

2,04

71,

235

1,61

784

794

658

31,

636

Tro{

oci

za t

rans

port

199

69

370

015

2254

4959

6180

5390

7154

92Te

kovn

o (r

utin

sko)

od

rùv

awe

126

14

512

88

310

1319

810

119

715

15D

ogov

orni

usl

ugi

819

89

885

554

5964

6910

181

8259

8164

7665

Dru

gi o

pera

tivn

i tr

o{oc

i91

3

792

991

1126

4310

959

9370

5982

6588

286

Teko

vni

tran

sfer

i22

,790

23,6

4317

,345

1,19

71,

317

1,54

41,

404

1,36

31,

735

1,44

11,

348

1,36

61,

396

1,48

61,

748

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

2,00

12,

063

9552

157

162

206

229

171

124

107

139

180

441

lic

a i

na n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii13

,328

13

,597

13,6

161,

077

1,09

41,

077

1,06

01,

047

1,32

31,

171

1,05

21,

207

1,15

61,

165

1,18

7Tr

ansf

eri

po o

snov

na

subv

enci

i7,

076

8,

045

1,66

725

172

309

181

111

184

9817

352

101

142

119

Kam

atni

pl

a}aw

a1,

616

4,09

74,

211

1,19

614

611

231

328

179

1,17

191

237

318

113

317

Kam

ata

na d

oma{

ni k

red

iti

0

997

1,06

91

400

284

1811

118

027

280

2826

2K

amat

a na

str

ansk

i kr

edit

i1,

616

3,

100

3,14

61,

195

106

112

299

691,

153

9121

138

7855

KA

PI

TAL

NI

TR

O[

OC

I5,

186

8,19

97,

134

179

208

383

549

668

517

510

326

588

425

725

2,05

6K

upuv

awe

na k

apit

alni

sre

dst

va3,

231

6,11

75,

111

6420

825

424

844

126

539

123

341

628

261

61,

693

Kup

uvaw

e na

zem

ji{

ta i

nem

ater

ijal

ni s

red

stva

0

2020

00

00

020

00

00

00

Kup

uvaw

e na

gra

de`

ni o

bjek

ti59

0

624

574

04

7730

178

56

1625

4843

142

Meb

el i

kan

cel

aris

ka o

prem

a22

5

1,22

451

89

710

2739

3212

2315

3133

280

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

17

915

70

411

104

129

46

429

55F

izib

ilit

i st

udii

, pod

goto

vka

na p

roek

ti4

87

190

00

06

00

00

11

11P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

1,00

11,

150

013

039

7567

5921

033

205

2511

419

3I

zgra

dba

, ren

ovir

awe

i un

apre

duv

awe

951

1,

662

1,63

851

4666

5159

8775

108

117

123

209

646

Osn

ovno

i s

peci

jal

no o

dr`

uvaw

e1,

099

1,

320

1,03

74

1852

5688

6059

4848

5018

836

6K

apit

alni

tra

nsf

eri

1,95

62,

082

2,02

311

50

129

301

227

252

119

9317

214

310

936

3K

apit

alni

tra

nsf

eri

do v

ladi

ni i

nsti

tuci

i1,

771

1,

825

1,82

211

50

129

301

227

240

110

7811

612

376

307

Kap

ital

ni t

rans

fer

i d

o ed

inic

ite

na l

okal

na s

amou

prav

a18

5

258

201

00

00

012

915

5620

3356

DA

VA

WE

NA

ZA

EMI

, UÊ

STV

O V

O D

EL O

D H

ART

II

TE O

D V

RED

NO

ST

IO

TPL

ATA

NA

GL

AV

NI

NA

5,51

73,

449

3,84

480

912

028

030

2773

878

142

1,11

10

230

144

Dav

awe

na z

aem

i i

u~es

tvo

vo d

el o

d h

arti

ite

od v

red

nost

3,95

636

029

511

033

3027

2215

2053

063

21Za

emi

na p

oed

inci

i n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii3,

434

13

085

110

215

56

04

00

294

U~e

stvo

vo

del

od

javn

ite

pret

prij

atij

a52

2

230

209

00

1225

2216

1516

530

3416

Am

orti

zaci

ja (

otpl

ata

na g

lav

nica

)1,

561

3,08

93,

550

798

120

247

00

5186

312

21,

058

016

712

4O

tpl

ata

na d

oma{

en d

olg

8

87

30

00

00

00

40

00

Otp

lat

a na

nad

vore

{en

dol

g1,

553

3,

082

3,54

279

412

024

70

051

863

122

1,05

40

167

124


2 8 / 2 9

Zabele{ka:Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.

BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001 2002

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Rebalans Buxet

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 63,096,945,248 75,842,074,000 66,310,000,000IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 56,760,081,178 64,334,443,000 52,836,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 51,120,246,281 50,484,000,000 50,009,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,585,772,246 10,166,000,000 10,415,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,792,594,721 7,191,000,000 7,384,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,793,156,390 2,975,000,000 3,031,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 21,135 0 /

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,733,381,929 30,251,000,000 28,840,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 7,055,788,708 0 /

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 10,396,551,663 18,251,000,000 17,898,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,281,041,470 12,000,000,000 10,942,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 7,733,381,467 7,500,000,000 5,321,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 6,040,495,875 5,900,000,000 4,330,024,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,692,885,592 1,600,000,000 990,976,000

Drugi danoci 123,627,594 62,644,972 0 0

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 5,065,667 10,000,000 10,000,000

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost - - 260,000,000 199,000,000

Danok na finansiski transakcii - - 2,297,000,000 5,224,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 5,639,834,897 13,850,443,000 2,827,000,000

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,133,367,383 2,063,000,000 1,087,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,215,770,217 1,200,000,000 1,200,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 324,812,933 500,000,000 500,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 349,306,600 45,000,000 40,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 2,616,577,764 10,027,443,000 5,123,000,000

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vloùvawa - - 15,000,000 15,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 4,155,269,452 6,896,631,000 4,736,000,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 716,822,828 5,871,631,000 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 3,438,446,624 1,025,000,000 4,736,000,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,181,594,618 4,611,000,000 3,600,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,181,594,618 4,611,000,000 3,080,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,689,326,703 75,842,074,000 66,310,000,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,985,485,342 60,981,237,000 51,096,213,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,285,267,541 16,491,970,000 17,709,161,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,293,788,729 20,769,555,000 12,145,890,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,409,470 19,405,712,000 17,612,162,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,314,000,000 3,629,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,477,309 11,210,837,000 8,499,787,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,738,464 8,894,794,000 5,877,702,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,738,845 2,316,043,000 2,622,085,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,053 3,650,000,000 6,714,000,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,261 579,500,000 382,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,070,500,000 6,332,000,000


FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET

Zavr{na Zavr{na Buxet za Buxet zasmetka smetka 2001 2002 1999 2000 2001 20021999 2000 Struktura

VKUPNO 49,761 57,689 75,842 66,310 100.0 100.0 100.0 100.0

1 Op{ti javni uslugi 8,707 12,985 11,214 13,365 17.5 22.5 14.8 20.2

2 Raboti vo vrska so odbranata i uslugi 3,804 4,613 15,909 6,049 7.6 8.0 21.0 9.1

3 Javen red i bezbednost 4,634 5,741 9,855 6,807 9.3 10.0 13.0 10.3

4 Obrazovanie i uslugi 7,905 8,055 7,672 7,591 15.9 14.0 10.1 11.4

5 Zdravstveni uslugi 291 314 333 332 0.6 0.5 0.4 0.5

6 Socijalna za{tita i socijalna sigurnost 14,671 14,410 15,458 14,951 29.5 25.0 20.4 22.5

7 Domuvawe i odrùvawe na urbanata sredina 157 303 337 266 0.3 0.5 0.4 0.4

8 Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi 1,206 1,346 1,348 1,280 2.4 2.3 1.8 1.9

9 Aktivnosti so gorivo i energija 15 5 5 5 0.0 0.0 0.0 0.0

10 Zemjodelstvo, regulativa i operacii 527 743 853 859 1.1 1.3 1.1 1.3

11 Rudarstvo, industrija i grade`ni{tvo 250 264 88 151 0.5 0.5 0.1 0.2

12 Transport i komunikacii, aktivnosti i uslugi 1,545 2,297 2,324 1,720 3.1 4.0 3.1 2.6

13 Drugi razli~ni uslugi 2,241 2,843 2,461 2,086 4.5 4.9 3.2 3.1

14 Multi funkcionalni tro{oci 478 593 600 888 1.0 1.0 0.8 1.3

15 Transakciite vo vrska so javniot dolg

koi ne se klasificiraat po funkcii 3,331 3,177 7,385 9,961 6.7 5.5 9.7 15.0

Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi.

Funkcionalnata klasikacija na rashodite na centralniot buxet(Rebalans na Buxetot za 2001 godina)

Socijalna za{titai socijalna sigurnost

20.4%Op{ti javni uslugi

14.8%

Javen red ibezbednost

13.0%

Obrazovanie iuslugi10.1%

Transakciite vo vrska sojavniot dolg koi ne se

klasificiraat po funkcii9.7%

Drugi uslugi3.2%

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

21.0%

Drugo1.8%

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

1.8%

Transport i komunikacii,aktivnosti i uslugi

3.1%

Zemjodelstvo, regulativa i operacii1.1%

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWEVkupnite prihodi na Fondot za penzisko i inva-

lidsko osiguruvawe vo 2001 godina iznesuvaa 24.289milioni denari, {to pretstavuva porast od 6,1% voodnos na prethodnata godina. Ovoj planiran porastna vkupnite prihodi be{e rezultat na proektirani-te obvrski na dràvata za sproveduvawe na struktur-nite reformi, reformite vo javna administracija,za isplata na zaostanatiot dolg kon penzionerite(spored presudata na Ustavniot sud na RM) i drugizakonski obvrski. Vo vkupnata struktura na prihodi-te, izvornite prihodi u~estvuvaat so 70,5%, koi be-leàt namaluvawe za 1% vo odnos na 2000 godina.Transferite od Buxetot na RM do Fondot u~estvu-vaa so 23,6% vo vkupnite prihodi, {to pretstavuvaporast od 37,6% vo odnos na prethodnata godina.

Vkupnite rashodi na Fondot vo 2001 godina bea os-tvareni vo iznos od 24.697 milioni denari, {to voodnos na minatata godina pretstavuva zgolemuvaweza 7,7%. Zgolemenite tro{oci se glavno rezultat naporastot na brojot na novi korisnici na penzii po-radi ostvaruvawe na pravo na predvremena penzija,povisokoto nivo na starosna penzija na novite ko-risnici na penzija i zakonskoto usoglasuvawe napenziite so dvièweto na platite. Vo strukturatana vkupnite rashodi, dominantno u~estvo imaat tro-{ocite za penzii (86,2%), iako zna~aen del otpa|a ina interfondovskiot transfer do Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe (11,4%).

Na krajot na 2001 godina, Fondot ostvari deficitvo iznos od 407 milioni denari.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Dek.

Izvr{eno

PRIHODI 20,717 21,229 22,883 25,601 24,289Pridones od plati 13,373 14,316 15,722 16,563 15,671Pridones od dohodot 239 311 311 328 331Prihodi od Buxetot na Republikata 3,618 3,266 4,174 5,954 5,744Prihodi od privaten sektor 400 439 404 428 377Prihodi od individualni zemjodelci 74 65 58 61 41Prihodi od akcizi 691 632 804 825 716Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 961 868 1,101 1,177 1,126Drugi prihodi 122 45 74 65 73Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost 50 67 53 200 209Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 419 841 167 0 0Preneseni prihodi od prethodna godina 201 201 0 0 0RASHODI 20,521 20,669 22,940 25,601 24,697Penzii 17,730 17,756 19,774 21,840 21,278Redovni penzii 16,912 16,977 18,948 19,645 19,041Voeni penzii 464 458 505 525 514Zemjodelski penzii 354 321 321 319 297Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 1,090 1,167Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 106 112Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 155 148Nadomestok za telesno o{tetuvawe 63 69 72 70 72Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 98 95 94 105 91Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 15 13 12 6 7Pridones za zdravstvena za{tita 2,321 2,450 2,672 2,927 2,805Nadomestok na stru~nata slu`ba 133 132 141 156 153Drugi rashodi 161 154 175 196 254Kapitalni sredstva - - - 301 37RAZLIKADeficit / Suficit 196 560 -57 0 -407

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

3 0 / 3 1


FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Dekem.

Izvr{eno

PRIHODI 11,087 12,068 12,790 13,048 12,295

Pridonesi 6,7736 7,363 7,745 8,171 7,528

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,309 2,417 2,649 2,927 2,616

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 1,037 1,350 1,941 1,609 1,554

Pridonesi od Ministerstvoto za trud i socijalna politika 45 0 0 45 48

Drugi prihodi 851 938 455 37 70

Prihodi po dogovori za sini kartoni 109 0 0 0 0

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe - - - 259 166

Prenesen vi{ok od prethodnata godina - - - 0 313

RASHODI 13,689 11,692 12,463 13,048 12,205

Ambulantni tro{oci 5,303 2,491 2,486 2,615 2,505

Bolni~ko lekuvawe 4,702 5,482 5,737 6,025 5,919

Tro{oci po programi 214 125 105 259 306

Lekovi 1,214 1,249 1,681 1,650 1,555

Zabna za{tita 638 667 687 700 522

Ortopedski tro{oci 208 154 143 150 111

Lekuvawe vo stranstvo 290 161 70 85 90

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 719 801 694 850 769

Administracija 326 288 250 248 268

Oprema i odrùvawe 36 39 90 266 44

Drugi tro{oci 41 234 200 48 48

Krediti i kamati 0 0 321 152 71

RAZLIKA

Deficit / suficit -2,602 376 326 0 90


Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstvo vo 2001godina iznesuvaa 12.295 milioni denari, {to pret-stavuva namaluvawe od 2,7% vo odnos na vkupniteprihodi ostvareni vo 2000 godina. Vo strukturata navkupnite prihodi vo 2001 godina, redovnite prihodiu~estvuvaat so 66,1% dodeka 33,9% od ostvareniteprihodi otpa|aat na transferite od Fondot za pen-zisko osiguruvawe i od Zavodot za vrabotuvawe.Pritoa, vakvata struktura na vkupno ostvareniteprihodi vo 2001 godina e vo linija so strukturata naprihodite na Fondot za zdravstvo realizirana voprethodnite dve godini (1999 i 2000 godina).

Pridonesite od Fondot za penzisko osiguruvawevo 2001 godina u~estvuvaat so 62,7% vo vkupnitetransferi, {to e za 5 procentni poeni ponisko odu~estvoto vo 2000 godina. Najgolem del od pridone-site od Fondot za penzisko osiguruvawe ili 98,6%otpa|a na redovnite pridonesi, a ostanatiot del napridonesite po osnova na reformite vo javnata ad-

ministracija. Vo ramki na pridonesite od Zavodotza vrabotuvawe, najgolemo u~estvo zazemaat redovni-te pridonesi (96,8%), potoa sledat pridonesite up-lateni poradi 25 zagubari i Fesal 2 aran`manot.

Rashodite na Fondot za zdravstvo vo 2001 godinadostignaa nivo od 12.205 milioni denari {to pret-stavuva namaluvawe od 2,0% vo odnos na minatata go-dina. I ovaa godina, vo strukturata na rashodite naFondot najgolemo u~estvo imaat tro{ocite za bol-ni~ko lekuvawe na koi otpa|a 48,5% od vkupnite ras-hodi, {to pretstavuva malo zgolemuvawe od 3,9% voodnos na tro{ocite za bolni~ko lekuvawe vo 2000 go-dina. Od drugite rashodi, ambulantnite tro{oci itro{ocite za lekuvawe vo stranstvo s¢ na isto nivokako i vo 2000 godina, dodeka namaluvawe e ostvare-no kaj tro{ocite za lekovi (1,2%) i kategorijatadrugi tro{oci.

Vo 2001 godina, Fondot za zdravstveno osiguru-vawe ostvari suficit od 90 milioni denari.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWE(vo iljadi denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Jan.-Dekemvri

Izvr{eno

PRIHODI 4,260,446 4,128,879 5,118,775 4,979,207 4,826,615

Prihodi od pridonesi 990,240 1,057,733 1,120,684 1,093,000 1,136,209

Pridones od plati 968,627 1,036,577 1,098,269 1,052,500 1,113,484

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 21,610 21,156 22,415 40,500 22,725

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 3 0 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 3,261,419 3,065,639 3,989,732 3,874,207 3,677,428

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,737,137 2,575,427 3,470,462 3,160,229 3,170,373

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 524,282 490,212 515,891 684,678 480,978

Po drugi osnovi 0 0 3,379 29,300 26,077

Drugi prihodi 8,787 5,507 8,359 12,000 12,978

RASHODI 4,264,470 4,135,373 5,110,223 4,979,207 4,749,176

Rashodi za funkcijata 4,084,268 3,970,275 4,912,721 4,783,207 4,571,337

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,073,058 1,754,718 1,874,561 1,997,144 1,878,539

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 1,038,951 1,347,336 1,935,859 1,609,422 1,554,587

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 972,259 868,221 1,102,301 1,176,641 1,138,211

Rashodi za stru~nata slu`ba 180,202 165,098 197,502 196,000 177,839

Osnovni plati i naemnini 99,244 105,358 117,970 124,000 116,140

Nadomestoci 13,924 17,144 19,230 20,300 18,353

Stoki i ostanati uslugi 43,443 34,161 53,844 49,485 43,346

Tekovni transferi 0 0 0 300 0

Kamatni pla}awa 0 0 647 0 0

Kapitalni tro{oci 23,591 8,435 5,811 1,915 0

Del od hartii od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -4,024 -6,494 8,552 0 77,438


REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWEOstvarenite prihodi na Zavodot za vrabotuvawe vo

2001 godina iznesuvaa 4.827 milioni denari, {to e za3,2% pomalku vo odnos na planot za celata godina. Poma-lata naplata se dolì na poniskite transferi od Buxe-tot na RM poradi aktuelnata sostojba i prolongirawetona strukturnite reformi. Imeno, zgolemuvaweto na bro-jot na nevraboteni lica kako rezultat na strukturnitereformi i reformata na javnata administracija be{eponisko od predvidenoto, poradi {to be{e transferi-ran pomal iznos na sredstva od Buxetot kon Zavodot zavrabotuvawe. Najgolem del od vkupnite prihodi otpa|ana transferite od Buxetot (77,8%), a izvornite prihodiu~estvuvaat so 23,5% vo vkupnite prihodi.

Vkupnite rashodi na Zavodot za vrabotuvawe na Repub-lika Makedonija vo 2001 godina iznesuvaa 4.749 milionidenari, odnosno bea poniski za 3,5% od planiranite po-

radi docneweto so strukturnite reformi. Isto taka, ivo odnos na minatata godina, ostvarenite rashodi na Za-vodot vo 2001 godina bea poniski za 3,4%. Strukturnonabquduvano, isplatata na pari~nite nadomestoci u~es-tvuva so 40,2% vo vkupnite rashodi i beleì porast od8,7% vo odnos na 2000 godina, dodeka u~estvoto na trans-ferite do Fondot za penzisko osiguruvawe iznesuva23,7%. Zgolemuvaweto na ovie transferi od 5,8% vo od-nos na prethodnata godina e rezultat na zgolemeniotbroj na nevraboteni lica poradi sprovedenite struktur-ni reformi. Tro{ocite za penzisko osiguruvawe vo 2001godina, na koi otpa|aat 32,3% od vkupnite rashodi na Za-vodot, zabeleàa namaluvawe od 22,3% vo odnos na 2000godina.

Vo tekot na 2001 godina, Zavodot za vrabotuvawe ostva-ri pozitiven finansiski rezultat od 77 milioni denari.

3 2 / 3 3


Prihodite na Fondot za magistralni i regionalnipati{ta vo 2001 godina iznesuvaa 4.012 milioni denari,{to e za 14,4% pove}e vo odnos na prethodnata godina.Vo strukturata na vkupnite prihodi najgolemo u~estvozazemaat transferite od Buxetot (41,2%), koi beleàtporast od 4,1% vo odnos na 2000 godina. Izvornite pri-hodi na Fondot iznesuvaat 1.172 milioni denari, ili29,2% od vkupnite prihodi, {to e za 15,0% pomalku voodnos na prethodnata godina. Namaluvaweto na naplate-nite izvorni prihodi vo 2001 godina se dolì na ponis-kite prihodi od nadomestokot za koristewe na avtopa-tite i nadomestokot za vozila {to podleàt na regis-tracija. Vkupnata vrednost na dobienite grantovi vo2001 godina iznesuva{e 87 milioni denari.

Istovremeno, vkupnite rashodi na Fondot vo 2001 god-ina ostvarija identi~en porast dostignuvaj}i nivo od4.013 milioni denari. Najgolem del od rashodite otpa|a

na kapitalnite tro{oci (47,4% od vkupnite rashodi),koi beleàt porast za 5,7% vo sporedba so prethodnatagodina. Planiranoto intenzivirawe na investicionataaktivnost na Fondot vo 2001 godina ne be{e realizira-no poradi vlo{enata bezbednosna sostojba vo zemjata.Taka, povlekuvaweto na sredstva za investicii od stran-skite krediti iznesuva{e 1.098 milioni denari, naspro-ti planiranite 2.850 milioni denari. Rashodite za odr-ùvawe na pati{ta iznesuvaa 926 milioni denari (blagpad vo odnos na 2000 godina), ili 23,1% od vkupnite ras-hodi na Fondot, dodeka sredstvata za lokalni pati{tau~estvuvaa so 14,8% od rashodite realizirani vo 2001 go-dina.

Vrz osnova na vakvata dinamika, na krajot na 2001 go-dina prihodite i rashodite na Fondot za magistralni iregionalni pati{ta bea vramnoteèni.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Buxet Januari-Dekem.

Izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 4,012

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 1,655 1,655

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 50 73

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 550 704

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 600 375

Stranski kredit 939 1,793 538 2,850 1,098

Drugi prihodi 12 13 14 10 21

Grantovi - - - 0 87

RASHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 4,013

Investicii 1,203 1,985 1,662 3,675 1,756

Rashodi za studii, proektirawe,

nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 200 286

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 835 926

Zimsko odrùvawe 101 220 261 187 259

Redovno odrùvawe 153 148 196 151 156

Investiciono odrùvawe 291 194 261 244 204

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 35 109

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 218 199

Otplata na krediti 264 148 212 355 299

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 500 596

Ostanati tro{oci 89 142 0 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 150 150

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 0 -1


3 4 / 3 5

Za 2,3 pati zgolemen vkupniot promet;

Nad 2 pati zgolemen prometot so obvrznicite;

Porast na brojot na transakcii za 50%;

Dràvata prodade 3 paketi na rezidualni akcii vovrednost od 2 milioni denari;

Berzanskiot indeks MBI zgolemen za 4,8%.

MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

Zakon za prezemawe na akcionerskite dru{tva

Poradi nepostoeweto na kompletna zakonska regu-lativa, vo koja na transparenten na~in i so celosnaza{tita na pravata na malcinskite akcioneri }e seregulira prezemaweto na akcionerskite dru{tva voRepublika Makedonija vo januari 2002 godina se do-nese Zakonot za prezemawe na akcionerskite dru{t-va.

Glavnata cel na donesuvaweto na ovoj zakon e dava-we podednakvi mo`nosti na site akcioneri vo ednakompanija da gi sogledaat i procenat sostojbite napazarot na hartii od vrednost koga postoi ponuduva~za prezemawe na kompanijata, i obezbeduva mnogu po-golema transparentnost vo prezemaweto {to se ost-varuva so niza proceduri i postapki.

Prezemawe na akcionersko dru{tvo pretstavuvakupuvawe na hartii od vrednost na akcionerskodru{tvo-izdava~ na hartii od vrednost, od strana napravno ili fizi~ko lice koe se steknalo ili ima na-mera da stekne u~estvo koe obezbeduva nad 25% od

pravata na glas koi proizleguvaat od hartiite odvrednost na toa akcionersko dru{tvo.

Predmet na prezemawe se hartiite od vrednost naakcionerskite dru{tva koi kotiraat na oficijalni-te pazari na berzata i hartiite od vrednost na akcio-nerskite dru{tva privatizirani nad 51%, koi vo mo-mentot na objavuvaweto na najavata za ponuda imaatosnoven kapital od 500.000 EVRA i najmalku 25 ak-cioneri. So cel da se ovozmoì pobezbolno imple-mentirawe na ovoj Zakon, podgotveni se izmeni naZakonot so koj granicata za postoewe na obvrska nadavawe na obvrska se pomesti nagore, odnosno na2.000.000 EVRA osnoven kapital.

Prezemaweto na akcionerskite dru{tva se vr{ipo pat na javna ponuda za otkup na hartii od vrednosti toa na isklu~ivo transparenten na~in, preku ce-losna informiranost na sopstvenicite na akciite ina javnosta okolu prezemaweto na dru{tvoto. Komi-sijata za hartii od vrednost vr{i kontrola na spro-veduvawe na ponudata za otkup.

Na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii odvrednost prometot vo januari 2002 godina ostvaruvazgolemuvawe za 2,3 pati vo sporedba so dekemvri 2001godina, odnosno za 95 milioni denari, pri toa dos-tignuvaj}i vrednost od 168.622,95 denari. Isto taka,porast beleì i prose~niot dneven promet za 6 mi-lioni denari, ili za 50%, so {to dostigna iznos od12 milioni denari.

Ovoj trend, pred s¢, se dolì na zgolemeniot pro-met so obvrznici, koj vo januari iznesuva 2,9 milioniEVRA, {to e za 2 pati pogolem vo odnos na prethod-niot mesec.

Vo analiziraniot period najgolem promet e ostva-ren na oficijalnite pazari na Berzata, odnosno naprviot i vtoriot pazar, vo vkupna vrednost od 130milioni denari, {to e 77% od vkupniot promet naBerzata. Prometot, pak, na neoficijalniot pazar iz-

Dekemvri 2001 Januari 2002

qq Vkupen promet vo denari: 73.534.775 168.622.951

qq Vkupen promet vo akcii: 1.437.609 2.976.806

qq Vkupen promet vo obvrznici vo EVRA: 1.364.889 2.906.982

qq Vkupen broj na transakcii: 758 1.142

qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 12 14

qq Blok transakcii (vo denari): 215.132.161 242.263.419

ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 6.127.898 12.044.497

ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 63 82

ãã Prose~na vrednost na edna

transakcija (vo denari): 97.012 147.656

MBI (01.11.2001) (08.01.2002) 966,22

MBI (20.11.2001) (31.01.2002) 1.013,29

Berzanski pokazateli - januari 2002


nesuva 35 milioni denari, odnosno 20% od vkupniotpromet. Na dràvniot pazar Agencijata na Republi-ka Makedonija za privatizacija prodade 3 paketa naakcii vo vkupna vrednost od 2 milioni denari, {toiznesuva 3% od vkupniot promet vo januari.

Zapo~nuvaj}i od 01.11.2001 godina voveden e ofici-jalniot berzanski indeks (MBI), kako indikator nadvièweto na cenite na akciite, ~ija {to vrednostna posledniot den na trguvawe vo januari (31 januari)dostigna iznos od 1.013,29, odnosno porast za 4,8% vosporedba so po~etokot na mesecot, koga iznesuva{e966,22.

Vo januari realizirani se 10 blok transakcii vovrednost od 242 milioni denari, pri toa, najzabele-ìtelni se trguvawata so akciite na CementarnicaUSJE Skopje i so akciite na Abrazivna IndustrijaIdnina Kratovo.

Najlikvidni hartii od vrednost na Berzata i nata-mu prodolùvaat da bidat obvrznicite izdadeni odRepublika Makedonija po osnov na "staroto# {tede-we (~ija {to cena vo januari iznesuva 71%), kako iobi~nite akcii na Toplifikacija AD Skopje i Mak-petrol AD Skopje.

Dvièwe na Makedonskiot berzanski indeks - MBI

(Januari 2002)

Promet po denovi vo januari 2002

Denovi

Dena

ri

3 6 / 3 7

M A K E D O N S K A B E R Z A N A D O L G O R O ^ N I H A R T I I O D V R E D N O S T

PREGLED NA REALIZIRANI BLOK TRANSAKCII

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po % od Promet Promettransakcijata vrednost akcija osnovnata (akcii) (denari)

(vo denari) glavnina

Mesna Industrija Sveti Nikole 10.01.2002 63 DEM 1.550 6,00 3.241 5.023.550

ZIK P~iwa Kumanovo 11.01.2002 100 DEM 3.116 34,67 520 1.620.320

GTD Beton Strumica 15.01.2002 500 DEM 7.541 30,42 924 6.967.884

Abraziv. Ind. Idnina Kratovo 16.01.2002 20 DEM 31 17,33 50.923 1.578.613

Taqa Bikova Gevgelija 17.01.2002 47 DEM 1.464,81 44,42 7.112 10.417.728

Komercijalna Banka Skopje 24.01.2002 5.000 DEN 3.000 0,50 2.000 6.000.000

Komercijalna Banka Skopje 24.01.2002 5.000 DEN 2.900 0,43 1.725 5.002.500

Cementarnica USJE Skopje 24.01.2002 100 DEM 3.105 10,00 56.378 175.053.690

Vardar s. Brvenica 28.01.2002 10 DEM 311,50 10,57 5.533 1.723.529

Trgojug uvoz-izvoz Skopje 31.01.2002 50 DEM 935 78,66 30.883 28.875.605

Vkupno: 159.239 242.263.419

Toplifikacija AD Skopje

Broj na denovi na trguvawe 8

Najvisoka cena 1.570

Najniska cena 1.400

Po~etna cena 1.470

Posledna cena 1.570

Broj na transakcii 15

Promet /den/ 2.313.140

Promet /hv/ 1.566

Republika Makedonija - devizni vlogovi


Najvisoka cena 74%

Najniska cena 70%

Po~etna cena 71%

Posledna cena 71%


Promet /den/ 128.609.941

Promet /EMU/ 2.906.982

Dvièwe na cenite na R. Makedonija - devizni vlogovi vo period od 01 do 31.01.2001

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01

74

73

72

71

70

69

68

Makpetrol AD Skopje


Najvisoka cena 11.500

Najniska cena 9.000

Po~etna cena 9.200

Posledna cena 11.200


Promet /den/ 10.290.488

Promet /hv/ 1.006

Dvièwe na cenite na obi~ni akcii na Toplifikacija AD Skopje vo period od 01 - 31.01.2001

1.600,00

1.550,00

1.500,00

1.450,00

1.400,00

1.350,00

1.300,00

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01

Dvièwe na cenite na obi~nite akcii na Makpetrol AD Skopje -vo period od 01 - 31.01.2001

12.000,00

10.000,00

8.000,00

6.000,00

4.000,00

2.000,00

0,00

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01


PROMET NA ^LENKITE NA MAKEDONSKATA BERZA AD SKOPJEJanuari 2002 godina

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 37.634.729 11,29 3.306.278 82,65 389.495.207 80,39 430.436.214

MK 37.000.257 11,10 0 0,00 57.751.210 11,92 94.751.467

FR 30.076.236 18,03 694.232 17,35 3.677.388 0,00 60.770.468

TN 23.749.606 7,13 0 0,00 30.882.557 6,37 54.632.164

MI 49.254.789 14,78 0 0,00 0 0,00 49.254.789

BD 42.528.843 12,76 0 0,00 3.240.640 0,67 45.769.483

SK 41.069.063 12,32 0 0 0 0 41.069.063

SB 35.935.045 10,78 0 0,00 0 0,00 35.935.045

BB 5.996.822 1,80 0 0,00 0 0,00 5.996.822

PT 0 0,00 0 0 3.157.226 1 3.157.226

Promet vo denari

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 481 21,10 3 75,00 10 50,00 494

MI 351 15,39 0 0,00 0 0,00 351

MK 329 14,43 0 0,00 2 10,00 331

FR 290 12,72 1 25,00 0 0,00 291

BD 245 10,75 0 0 2 10 247

SK 205 8,99 0 0,00 0 0,00 205

SB 184 8,07 0 0,00 0 0,00 184

TN 170 7,46 0 0,00 4 20,00 174

BB 25 1,10 0 0,00 0 0,00 25

PT 0 0,00 0 0 2 10 2

Broj na transakcii

LLEEGGEENNDDAA

BD - BRO - DIL AD Skopje

SB - Broker - SB AD Skopje

MI - Makos - Invest Broker AD Skopje

TN - Tutunskabroker AD Skopje

KB - KB - Broker AD Skopje

FR - FER[PED - BROKER AD Skopje

MK - MAK Broker AD Skopje

BB - Bitola Broker AD Bitola

Sakses Brokers AD Skopje

3 8 / 3 9

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.01.2002 do 31.01.2002

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Vrednost Koli~ina Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii na trguv.

Oficijalen pazar

Prv pazar - Obi~ni akcii

Toplifikacija Skopje 100.00 DEM 1.570,00 1.400,00 1.470,00 1.570,00 15 2.313.140 1.566 8

Prv pazar - Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 74 70 71 71 872 128.609.941 2.906.982 14

Vtor pazar - Obi~ni akcii

Investbanka Skopje 100.00 DEM 700 700 700 700 1 61.600 88 1

Vkupno Oficialen pazar 888 130.984.681 2.908.636

Neoficialen pazar

Tret pazar - Obi~ni akcii

Agromehanika Skopje 100.00 DEM 930 930 930 930 3 442.680 476 2

Ading Skopje 100.00 DEM 2.750,00 2.750,00 2.750,00 2.750,00 1 178.750 65 1

ADOR Makedonija Skopje 100.00 DEM 700 700 700 700 1 70.000 100 1

Alkaloid Skopje 50.00 DEM 1.350,00 1.001,00 1.350,00 1.300,00 29 2.857.830 2.387 7

Angropromet-Tikve{anka Kavadarci 100.00 DEM 3.150,00 3.150,00 3.150,00 3.150,00 2 236.250 75 1

Blagoj \orev Veles 50.00 DEM 160 150 160 150 12 1.187.200 7.865 7

@ivin. farma Belimbegovo Skopje 10.00 DEM 47 47 47 47 1 1.758.787 37.421 1

Beton Strumica 100 DEM 7.541,00 0 0 0 1

BIM Sveti Nikole 200.00 DEM 3.000,00 1.000,00 3.000,00 1.000,00 2 625.000 555 2

Vitaminka Prilep 29.11 DEM 1.800,00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 17 2.683.800 1.491 1

DZSPP Goce Del~ev s.Trubarevo 100.00 DEM 2.200,00 2.200,00 2.200,00 2.200,00 3 268.400 122 2

Evropa Skopje 100.00 DEM 1.310,00 1.310,00 1.310,00 1.310,00 5 260.690 199 2

êli~en liv i granulat @elez. D. Hisar 100 DEM 1.525,00 1.525,00 1.525,00 1.525,00 20 1.869.650 1.226 1

@ito Vardar Veles 100.00 DEM 800 800 800 800 1 48.000 60 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100.00 DEM 600 600 600 600 18 467.400 779 1

Idnina Kratovo 20.00 DEM 31 0 0 0 1

Kiro Dandaro Bitola 10.00 DEM 160 160 160 160 3 397.440 2.484 1

Komercijalna banka Skopje 5000.00 DEN 2.101,00 2.000,00 2.000,00 2.100,00 8 1.126.539 548 5

Lotarija na Makedonija Skopje 100.00 DEM 1.300,00 1.280,00 1.300,00 1.300,00 15 2.479.660 1.916 7

Mesna industrija Sv.Nikole 63.00 DEM 1.550,00 0 0 0 1

Makpetrol Skopje 1000.00 DEM 11.500,00 9.000,00 9.200,00 11.200,00 75 10.290.488 1.006 13

Makedonija Turist Skopje 50.00 DEM 636 600 636 600 4 480.000 782 3

Niko Doaga Kru{evo 100.00 DEM 677 677 677 677 1 25.726 38 1

ZIK P~iwa Kumanovo 100 DEM 3.116,00 0 0 0 1

Replek Makedonija Skopje 1100.00 DEM 17.500,00 17.050,00 17.500,00 17.050,00 3 2.359.200 138 2

R@ Institut Skopje 10.00 DEM 50 50 50 50 2 196.050 3.921 2

Sileks Kratovo 85,00 DEM 65 50 50 62 5 59.975 1.018 3

Skopski Pazar Skopje 100.00 DEM 2.007,00 2.000,00 2.007,00 2.000,00 2 138.343 69 2

Strumica Tabak Strumica 100.00 DEM 3.116,00 3.116,00 3.116,00 3.116,00 1 2.763.892 887 1

Taqa Bikova Gevgelija 47.00 DEM 1.464,81 0 0 0 1

Tekstil Skopje 190.00 DEM 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1 70.400 44 1

Trgotekstil Angro 6 Skopje 50 DEM 10 10 10 10 1 2.080 208 1

Trgojug Skopje 50.30 DEM 935 0 0 0 1

Cementarnica USJE Skopje 100.00 DEM 3.105,00 0 0 0 1


Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Vrednost Koli~ina Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii na trguv.

Fer{ped Skopje 1199.00 DEM 19.050,00 19.050,00 19.050,00 19.050,00 3 1.181.100 62 3

Hunap Radovi{ 100.00 DEM 935 935 935 935 1 492.745 527 1

Tret pazar - Prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000.00 DEN 820 800 820 820 11 614.940 756 4

Stopanska banka Skopje 400 DEN 250 250 250 250 1 5.000 20 1

Vkupno Neoficialen pazar 252 35.638.015 67.245

Dràven pazar

Dràva - gotovina

BIM Sveti Nikole 200.00 DEM 3.117,00 3.117,00 3.117,00 3.117,00 1 1.306.023 419 1

Vardar s. Brvenica Tetovo 10 DEM 311,5 0 0 0 1

O~na optika Skopje 44 DEM 1.372,00 1.372,00 1.372,00 1.372,00 1 694.232 506 1

Vkupno Dràven pazar 2 2.000.255 925

Vkupno site pazari 1.142 168.622.951

4 0 / 4 1

Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednostvo januari 2002 godina beleì zgolemena aktivnostvo odnos na prethodniot mesec, {to se manifestirapreku pogolemiot vkupen i prose~en dneven prometrealiziran na ovoj pazar. Imeno, vkupniot prometostvaren na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii odvrednost vo januari, vo sporedba so dekemvri 2001godina, se zgolemi za 168 milioni denari, odnosno za7% i dostigna iznos od 2.491,6 milioni denari.

Istovremeno, prose~niot dneven promet vo odnosna prethodniot mesec isto taka, registrira porastod 27 milioni denari, odnosno za 22,6%, dostignuvaj-}i vrednost od 146 milioni denari.

Zgolemeniot promet na pazarot na pari vo januari2002 godina se dolì na pogolemiot iznos na mese~no

nivo na ponudata i na pobaruva~kata na likvidnisredstva. Taka, vkupnata ponuda za likvidni sredstvana pazarot na pari vo analiziraniot period iznesu-va 2.620 milioni denari, {to e za 143 milioni dena-ri, odnosno za 5%, pogolema vo odnos na prethodniotmesec. Vkupnata pobaruva~ka na likvidni sredstva,pak, beleì porast od 197 milioni denari, ili za7%, pri {to taa vo januari iznesuva 2.841,7 milionidenari.

Povisokata pobaruva~ka od ponuda na likvidnisredstva vo januari 2002 godina rezultira{e so mese-~en porast od 0,11 procentni poeni na prose~nataponderirana godi{na kamatna stapka na pazarot napari, dostignuvaj}i iznos od 12,03%.

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST

Vkupen promet (vo milioni denari, leva skala) Kamatna stapka (vo %, na godi{no nivo, desna skala)

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

Vkupen promet i ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari

Pazar na pari 2001 i 2002 godina (po meseci)

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I-2002Vkupen promet (vo milioni denari) 1011.8 1942.8 2072.7 1596.8 1788.9 1033.4 580.9 746.8 654.2 1067.4 1542.9 2323.4 284.7

Kamatna stapka (%, na godi{no nivo) 7.21 7.39 8.08 9.29 10.87 13.75 17.15 18.44 19.34 18.55 12.58 11.92 12.03


Vo januari 2002 godina, sosema o~ekuvano, dojde doblago povlekuvawe na depozitite na fizi~kite licavo bankite i {tedilnicite, pri {to sostojbata nakrajot na mesecot iznesuva{e 35.775 milioni denari,odnosno 586.917 milioni evra. Glavno, poniskoto jan-uarsko nivo vo sporedba so dekemvri 2001 godina sedolì na delumnoto povlekuvawe na deviznite depo-ziti po izvr{enata konverzija vo evro, od strana naonie gra|ani koi s¢ u{te veruvaat deka oportunitet-nite tro{oci od ~uvaweto pari nadvor od bankar-skiot sistem ne se dovolno visoki. Najdobra potvrdadeka e vratena doverbata vo doma{niot bankarskisistem kaj najgolem del od naselenieto pretstavuva

faktot {to pove}e od 80% od depozitite ostanaa nasmetkite kaj bankite i {tedilnicite.

Analizirano spored valutnata struktura na depo-zitite, 22% od vkupnite depoziti se denarski, zarazlika od dekemvri minatata godina koga bea 17%,dodeka na deviznite depoziti otpa|aat 78% (vo de-kemvri 2001 godina bea 83%).

Spored ro~nosta na depozitite, vo januari ovaa go-dina 21 milijarda denari, odnosno 58%, se depozitipo viduvawe ({to zna~i pad za 16% vo odnos na pret-hodniot mesec), dodeka 14 milijardi denari, ili42%, pretstavuvaat oro~eni depoziti (ostvaren e padza 6,6%).

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA KAJ BANKITE I [TEDILNICITE

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

4 2 / 4 3

STRANSKI DIREKTNIVLO@UVAWAVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Stranskite direktni vloùvawa vo 2000 godinaiznesuvaat 152 milioni SAD dolari. Najgolemistranski direktni vloùvawa vo vrednost od 142 mi-lioni denari beleàt razvienite zemji, od koi 133milioni SAD dolari pripa|aat na zemjite od Evrop-skata unija. So 6 milioni SAD dolari se zastapeni

zemjite-~lenki na EFTA, a zemjite od porane{naSFRJ imaat ostvareno 5,7 milioni SAD dolari.

Zemji koi imaat ostvareno najgolemi stranski di-rektni vloùvawa vo na{ata zemja vo tekot na 2000godina se: Grcija 95,6 milioni SAD dolari, VelikaBritanija 20 milioni SAD dolari, Germanija 13,4milioni SAD dolari, [vajcarija 6 milioni SADdolari, Slovenija 4,8 milioni SAD dolari, Avstri-ja i Kipar so po 2,9 milioni SAD dolari i Rusija iSAD so po 1,4 milioni SAD dolari.

Najgolemo u~estvo vo vkupnite stranski direktnivloùvawa imaat "Finansiski, tehni~ki i delovniuslugi# so 74,3%, "Industrija i rudarstvo# u~estvuvaso 18,0% i "Trgovijata# so 4,8%.

Iznos vo iljadiSAD dolari

VKUPNO 152270

Industrija i rudarstvo 27444

Soobra}aj i vrski 1892

Trgovija 7353

Ugostitelstvo i turizam 406

Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi 113185

Ostanati 1990

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonijavo 2000 godina spored dejnosta na vloùvawe

Zemja Broj na U~estvo vo vkupniot Iznos vo iljadi Vrednosnazdelki broj na zdelki (vo %) SAD dolari struktura

VKUPNO 240 100.0 152270 100.0

Razvieni zemji 169 70.4 141742 93.1

Zemji od EU 127 52.9 133350 87.6

Zemji od EFTA 14 5.8 6001 3.9

Drugi razvieni zemji 28 11.7 2391 1.6

Zemji od porane{na SFRJ 39 16.3 5706 3.7

Zemji od Centralna i isto~na Evropa

i porane{en SSSR 23 9.6 1937 1.3

Zemji vo razvoj 9 3.8 2885 1.9

PO ZEMJI

Germanija 38 15.8 13408 8.8

Italija 11 4.6 676 0.4

Holandija 4 1.7 499 0.3

Francija 3 1.3 109 0.1

Avstrija 12 5.0 2893 1.9

Grcija 48 20.0 95581 62.8

Velika Britanija 6 2.5 20086 13.2

Danska 2 0.8 60 0.0

Belgija 1 0.4 19 0.0

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonija vo 2000 godina


Zemja Broj na U~estvo vo vkupniot Iznos vo iljadi Vrednosnazdelki broj na zdelki (vo %) SAD dolari struktura

[vedska 2 0.8 19 0.0

[vajcarija 13 5.4 5979 3.9

Avstralija 3 1.3 12 0.0

SAD 6 2.5 1414 0.9

Japonija 1 0.4 8 0.0

Kanada 1 0.4 8 0.0

Kipar 6 2.5 2876 1.9

Tajvan 1 0.4 3 0.0

Turcija 12 5.0 545 0.4

Indija 1 0.4 1 0.0

Bugarija 17 7.1 406 0.3

Lihten{tajn 1 0.4 22 0.0

ê{ka 1 0.4 3 0.0

Rusija 1 0.4 1439 0.9

Romanija 1 0.4 3 0.0

Ukraina 1 0.4 2 0.0

Albanija 2 0.8 84 0.1

Slovenija 12 5.0 4842 3.2

SR Jugoslavija 14 5.8 566 0.4

Hrvatska 11 4.6 264 0.2

Bosna i Hercegovina 2 0.8 34 0.0

Britanski Devstveni ostrovi 4 1.7 401 0.3

Obedineti Arapski Emirati 1 0.4 2 0.0

Jordan 1 0.4 6 0.0

Izvor: Sektor za nacionalni smetki - Dràven zavod za statistika, 12 dekemvri 2001 godina.

Vkupniot broj na vraboteni vo pretprijatijata sostranski direktni vloùvawa vo 2000 godina iznesu-va 15.446 vraboteni. Najgolemo u~estvo vo vkupniotbroj na vraboteni e zabeleàno vo "Industrija i ru-darstvo#, "Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi# i"Trgovija#.

Najvisoka prose~na bruto-plata po vraboten vo2000 godina e isplatena vo "Finansiski, tehni~ki idelovni uslugi#. Potoa sleduva "Trgovija# i "Soob-ra}aj i vrski#. Istiot trend e zabeleàn i vo 1999godina.

Broj na vraboteni i prose~na bruto-plata po vraboten po dejnosti vo pretprijatijata so stranski direktni vloùvawa.

Vo denariDejnost Broj na vraboteni Broj na vraboteni Prose~na bruto-plata Prose~na bruto-plata

1999 godina 2000 godina po vraboten po vraboten1999 godina 2000 godina

Industrija i rudarstvo 9683 10545 14585 12787

Soobra}aj i vrski 396 447 16472 17605

Trgovija 903 1081 18696 20616

Ugostitelstvo i turizam 138 222 12419 15289

Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi 2764 2906 33718 37777

Ostanati 171 245 12313 12894

Vkupno 14055 15446

Izvor: Sektor za nacionalni smetki - Dràven zavod za statistika, 12 dekemvri 2001 godina.

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonija vo 2000 godina (prodolènie)

4 4 / 4 5

FAKTI ZA PRIVATIZACIJATA(SOSTOJBA 31.12.2001)

Sostojba na po~etok na privatizacijata

Sektor Br. na pretpr. Br. na vrabot. Vrednost (DEM)

Industrija 403 149,174 2,153,582,302

Grade`ni{tvo 117 33,499 231,190,832

Trgovija 385 20,773 494,080,941

Transport i soobra}aj 63 12,080 132,028,952

Finansii i uslugi 120 4,417 51,334,955

Zanaet~istvo 58 3,017 18,339,333

Ugostitelstvo i turizam 70 5,890 218,710,606

VKUPNO 1,216 228,850 3,299,267,922

Izvor: Izraboteno vrz osnova na zavr{ni smetki od pretprijatijata (spored ZPP) so sostojba 31/12/1994

Zavr{ena privatizacija do 31/12/2001


Industrija 496 137,511 2,861,544,561

Zemjodelie 425 20,307 392,859,097

Grade`ni{tvo 123 31,877 238,736,646

Trgovija 350 17,670 503,659,203

Transport i soobra}aj 53 7,322 79,187,358

Finansii i uslugi 114 7,338 239,641,583

Zanaet~istvo 55 2,914 48,853,134

Ugostitelstvo i turizam 62 4,212 181,241,362

VKUPNO 1,678 229,151 4,545,722,943

Privatizacija vo tek - broj na pretprijatija po sektori

Sektor Privatizirani Vo proces

Industrija 496 26

Zemjodelie 425 20

Grade`ni{tvo 123 6

Trgovija 350 20

Transport i soobra}aj 53 1

Finansii i uslugi 114 11

Zanaet~istvo 55 1

Turizam 62 4

VKUPNO 1,678 89


Industrija

Zemjodelie

Grade`ni{tvo

Trgovija

Transport i soobra}aj

Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

Privatizacija vo tek - broj na pretprijatija po sektori

Privatizirani Vo proces

Privatizacija vo tek- broj na vraboteni po sektori


Industrija 137,511 4,874

Zemjodelie 20,307 1,307

Grade`ni{tvo 31,877 146

Trgovija 17,670 2,774

Transport i soobra}aj 7,322 43

Finansii i uslugi 7,338 155

Zanaet~istvo 2,914 75

Turizam 4,212 271

VKUPNO 229,151 9,645

Privatizacija - tekovna sostojba (DEM)


Industrija 2,861,544,561 39,973,132

Zemjodelie 392,859,097 23,097,478

Grade`ni{tvo 238,736,646 9,336,251

Trgovija 503,659,203 13,709,785

Transport i soobra}aj 79,187,358 947,386

Finansii i uslugi 239,641,583 1,026,139

Zanaet~istvo 48,853,134 360,000

Turizam 181,241,362 3,945,877

VKUPNO 4,545,722,943 92,396,048

Industrija

Zemjodelie

Grade`ni{tvo

Trgovija


Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

Privatizacija vo tek- broj na vraboteni po sektori


4 6 / 4 7

F A K T I Z A P R I V A T I Z A C I J A T A

Broj na privatizirani pretprijatija po sektori

Sektor Privatizirani

Industrija 496

Zemjodelie 425

Grade`ni{tvo 123

Trgovija 350

Transport i soobra}aj 53

Finansii i uslugi 114

Zanaet~istvo 55

Turizam 62

VKUPNO 1,678

Broj na privatizirani pretprijatija po sektori

Zemjodelie25%

Grade`ni{tvo7% Trgovija

21%

Transporti soobra}aj

3%

Finansiii uslugi

7%

Zanaet~istvo3%

Turizam4%

Industrija30%

Industrija

Zemjodelie

Grade`ni{tvo

Trgovija


Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

Privatizacija - tekovna sostojba



Broj na privatizirani pretprijatija spored modelot na privatizacija


Star zakon 66 11,522 114,471,007

Otkup od vraboteni 394 17,155 155,418,858

Idealen del 185 25,019 619,052,248

Prezemawe na upravuvawe 239 71,728 1,385,088,206

Zakup 4 217 1,872,951

Dopolnitelen kapital 27 7,620 171,472,828

Prenesuvawe na Agencija 28 14,717 300,184,240

Konverzija 91 23,060 633,464,854

Stranski kapital 155 1,843 49,400,052

Privaten kapital 142 4,842 67,335,662

Likvidacija 169 1,089 113,709

Otkup 178 50,339 1,047,848,329

VKUPNO 1,678 229,151 4,545,722,943

Vraboteni vo privatiziranite pretprijatija spored modelot

Model Vraboteni

Star zakon 11,522

Otkup od vraboteni 17,155

Idealen del 25,019

Prezemawe na upravuvawe 71,728

Zakup 217

Dopolnitelen kapital 7,620

Prenesuvawe na Agencija 14,717

Konverzija 23,060

Stranski kapital 1,843

Privaten kapital 4,842

Likvidacija 1,089

Otkup 50,339

VKUPNO 229,151

Broj na privatizirani pretprijatija spored modelot na privatizacija

Sta

r z

akon

Otk

up n

a vr

abot

eni

Ide

alen

del

Pre

zema

we

na u

prav

uvaw

e

Zaku

p

Dopo

lnit

elen

kap

ital

Pre

nesu

vaw

e na

Age

ncij

a

Konv

erzi

ja

Str

ansk

i ka

pita

l

Pri

vate

n ka

pita

l

Likv

idac

ija

Otk

up

4 8 / 4 9

F A K T I Z A P R I V A T I Z A C I J A T A

Vrednost na privatiziranite pretprijatija spored modelot

Model Vrednost (DEM)

Star zakon 114,471,007

Otkup od vraboteni 155,418,858

Idealen del 619,052,248

Prezemawe na upravuvawe 1,385,088,206

Zakup 1,872,951

Dopolnitelen kapital 171,472,828

Prenesuvawe na Agencija 300,184,240

Konverzija 633,464,854

Stranski kapital 49,400,052

Privaten kapital 67,335,662

Likvidacija 113,709

Otkup 1,047,848,329

VKUPNO 4,545,722,943

Vraboteni vo privatiziranite pretprijatija spored modelot

Otkup23%

Prezemawe naupravuvawe

32%

Prenesuvawe naAgencija

6%

Idealen del11%

Drugi6%

Star zakon5%

Konverzija10%

Otkup odvraboteni

7%

Zakup 0.09%

Stranski kapital0.80%

Dopolnitelen kapital3.33%

Privaten kapital2.11%

Likvidacija0.48%


Broj na privatizirani pretprijatija po golemina

Golemina Br. na pretpr. Vrednost (DEM)

Golemi 264 3,192,250,076

Sredni 330 912,626,803

Mali 1,084 440,846,065

VKUPNO 1,678 4,545,722,943


Mali64%

Sredni20%

Golemi16%

0 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400

Star zakon

Otkup na vraboteni

Idealen del

Prezemawe na upravuvawe

Zakup

Dopolnitelen kapital

Prenesuvawe na Agencija

Konverzija

Stranski kapital

Privaten kapital

Likvidacija

Otkup


5 0 / 5 1

KRATKI VESTIPREGOVORI VLADA - SVETSKA BANKAVO VA[INGTON

Vladata na Republika Makedonija dobi dozvola odSvetskata banka da potro{i 52,9 milion dolari naime socijalen paket za vrabotenite od firmite zagu-bari, koi se opfateni so aran`manot FESAL 2. Po-precizno, Svetskata banka go prifati re{enieto,pove}e od 7,000 vraboteni od 18 kompanii zagubari

koi }e bidat likvidirani dokrajot na godinava, da dobi-

jat najmnogu do 12 plati,za {to ve}e se podgotve-

ni 15 milioni evra odbuxetot. Na~elno,

svetskite banka-ri se soglasija

preku kredit da pokrijat del od tro{ocite za ispla-ta na neplatenite pridonesi za staòt na vraboten-ite vo tie kompanii, za {to dopolnitelno }e trebada se razgovara vo mart, koga eksperti od Svetskabanka }e dojdat vo Makedonija. Za da se zadovolatzagubarite }e mora da se kastri i od nekoi buxetskitro{oci. Svetskata banka ne go prifatisindikalnoto barawe za vra}awe na staroto za-konsko re{enie: za vrabotenite so 25 godini sta` dase obezbedi socijalen nadomestok do nivno pen-zionirawe ili novo vrabotuvawe. Ova e ishodot odpregovorite na makedonskiot tim: vicepremierotZoran Krstevski, ministerot za finansii NikolaGruevski i ministerot za ekonomija Besnik Fetai iSvetskata banka, {to se odràa od 3 do 7 februarivo Va{ington. So cel da bide transparentna proda`-bata na imotot na firmite po nivnata likvidacija,dogovoreno e da se angaìra renomirana stranskakonsultantska ku}a, za {to }e se obezbedat sredstvaod Holandska donacija.

Konstatirano e deka rabotite okolu aran`manotza reforma na javnata administracija odat dobro, a

Svetskata banka go prifati predlogot na Vladata dase napravi analiza za reforma na sudstvoto, za {to epodgotvena da dade i povolen kredit. Inaku, make-donskiot vladin tim zaedno so {efot na dràvataBoris Trajkovski svoite barawa gi prezentiraa nanajvisoko nivo kaj pretsedatelot na Svetskata bankaXejms Vulfenson.

PRIVATIZACIJATA NA ESM ]E SEODVIVA VO NEKOLKU FAZI

Na 27 fevruari Vladata potpi{a dogovor za kon-sultantski uslugi vo restrukturiraweto i privati-zacijata na "Elektrostopanstvo na Makedonija# sokonzorciumot predvoden od avstriskata Majnl bankso {to oficijalno po~na privatizacijata na na{etonajgolemo pretprijatie koe e celosno vo dràvnasopstvenost. Ministerot za ekonomija Besnik Fetaiizjavi: "procesot treba da se izvede vo rok od okolu11 meseci. Bidej}i se predvideni nekolku fazi, voprvata }e se vr{i evaluacija na sostojbata vo ESMod materijalen, finansiski, praven i administrati-ven aspekt, otkako }e se odbere najdobriot model,sledniot ~ekor }e bide definirawe na pazarot naelektri~na energija soglasno pravilata na Svetska-ta trgovska organizacija. Potoa }e se raspi{e ten-der za privatizacija na kompanijata i so izbor nanajpovolnata ponuda }e se finalizira celiot pro-


ces#, veli Fetai. Direktorot na ESM, Lambe Arnau-dov smeta deka cenata na strujata po privatizacijatanema mnogu da se zgolemi, bidej}i kaj nas eden kilo-vat-~as se napla}a vo prosek 3.75 centi, a vo drugitezemji od ovoj region cenata e me|u 4 i 4.2 centi. Pret-stavnikot na Majnl bank, Piter Gampel, re~e dekanivna cel }e bide da i se pomogne na Vladata da se iz-vr{i prestruktuirawe i celiot proces da da zavr{iuspe{no, so {to ESM bi moèl da bide voda~ voenergetskiot pazar vo regionov.

POTPI[ANA SPOGODBA ZA SORABOTKA ME\U MAKEDONSKATA I SLOVENE^KATA KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

Makedonskite investitori naskoro }e moàt dakupuvaat akcii na slovene~ki kompanii kotirani naQubqanskata berza, a istovremeno toa }e im bideovozmoèno i na Slovencite so akciite na makedon-skite firmi. Za taa cel, ministerot za finansiiNikola Gruevski, vo svojstvo na pretsedatel na Ko-misijata za hartii od vrednost i direktorot na ovaainstitucija Tomo Tomovski, na 15 fevruari vo Qub-qana potpi{aa Spogodba za sorabotka so slovene~-kata Komisija za hartii od vrednost. Od slovene~kastrana Spogodbata ja potpi{aa Miha Juhart, pretse-datel na ekspertskiot sovet i Marko Prijateq, di-rektor na Agencijata za hartii od vrednost na Slo-venija.

"Krajnata ideja e da se sozdade po{irok regiona-len pazar za hartii od vrednost vo koj bi bile vklu-~eni i drugi balkanski dràvi# izjavi ministerot zafinansii Nikola Gruevski. Anton Rop, slovene~ki-ot minister za finansii pak re~e: "Odime ~ekor po~ekor. Najrano vo juni, a najdocna vo septemvri }epo~nat prvite transakcii, a potoa odime ponatamuda ni se pridruàt i drugi zemji. Idejata za ova e naministerot Gruevski i taa ne zna~i samo povrzuvawena pazarite na kapital, tuku i na zemjite, lu|eto iideite# dodade Rop.

MMF I NATAMU ]E JA PODDR@UVA MAKEDONIJA

Va{ington, 6 fevruari - Makedonija moè da o~e-kuva poddr{ka na pretstojnata donatorska konfe-rencija, so cel podobro da ja ubedi me|unarodnatazaednica da odobri pove}e sredstva, e rezultatot odsredbata na makedonskiot pretsedatel Boris Traj-kovski so direktorot na MMF, Horst Koler vo Va-{ington. "Tie }e go potenciraat faktot deka za vre-me na edna krvava vojna Vladata sepak prave{e re-

formi, moèbi ne tolku kako {to planira{e, me|u-toa mnogu pove}e otkolku bilo koja druga zemja {tose nao|a vo vojna, a nie se nadevame deka toa }e imasilen pozitiven impuls na donatorite#, izjavi min-isterot za finansii Nikola Gruevski koj isto takaprisustvuva{e na sredbata, zaedno so zamenik-pre-mierot Zoran Krstevski i ministerot za ekonomijaBesnik Fetai. Direktorot na MMF, Horst Kolerre~e: "Me|unarodniot monetaren fond i dava celos-na poddr{ka na va{ata zemja, bidej}i makedonskiotnarod makotrpno raboti i zatoa sega ja zasluùvapoddr{kata na me|unarodnite finansiski institu-cii#. Konstatirano e deka vedna{ po zavr{uvawetona Staf-monitoring programata {to zapo~na da sesproveduva od 1 januari godinava, treba da se odi napodolgoro~en aran`man.

SOSTANOK NA NACIONALNITEKOORDINATORI NA CEI VO SKOPJE

Na po~etokot na fevruari, se odrà sostanok naNacionalnite koordinatori na Centralno evrop-skata inicijativa, so koja ovaa godina pretsedava Re-publika Makedonija. U~estvuvaa pretstavnici od si-te 17 zemji-~lenki, kako i generalniot direktor naSekretarijatot na CEI, avstriskiot ambasador Ha-rold Kraid. Nacionalnite koordinatori go usvoijakalendarot za natamo{nite aktivnosti, gi razgledaaproektite koi se finansiraat od strana na fondotza sorabotka na CEI, a ja razrabotija i idejata za os-novawe na Univerzitet na CEI, kako eden od zaklu-~ocite od minatogodi{niot Samit vo Trst, Italija.

CEI e najstara i najgolema regionalna organiza-cija vo Evropa vo koja pokraj Republika Makedonija,~lenuvaat i Albanija, Avstrija, Belorusija, Bugari-ja, Hrvatska, ê{ka, Ungarija, Italija, Polska, Ro-manija, SR Jugoslavija, Ukraina, Slovenija, Slova~-ka, Moldova i Bosna i Hercegovina.

Vo tekot na godinava, Republika Makedonija kakopretsedava~ so CEI treba da organizira Samit na{efovi na Vladi vo Skopje, kako i sostanok na min-istrite za nadvore{ni raboti vo Ohrid.

HOLANDSKA FINANSISKA POMO[ZA MAKEDONIJA

Holandskata vlada na Makedonija i odobri dvagranta od po 45 milioni evra za makroekonomskatastabilnost na zemjata, kako i za obvrskite {to proi-zleguvaat od implementacijata na Ramkovniot dogo-vor, izjavi holandskiot minister za nadvore{ni ra-boti Jozijas Van Artsen koj na13 i 14 fevruari ja po-seti na{ata zemja.

5 2 / 5 3

K R A T K I V E S T I

[efot na holandskata diplomatija, komu doma}inmu be{e ministerot za nadvore{ni raboti Slobodanâ{ule, ima{e odvoeni sredbi so pretsedatelot naRepublikata Boris Trajkovski i so premierot Qub-~o Georgievski. Sega koga implementacijata na Ram-kovniot dogovor e vo tek treba da se stavi akcent vrzekonomskiot razvoj i se o~ekuva poddr{ka od me|una-rodnata zaednica so direktni investicii, be{e po-rakata od makedonska strana do visokiot gostin. Ho-landskiot minister za nadvore{ni raboti re~e: "NaMakedonskata vlada i predstoi u{te edna rabota zarealizacija na Ohridskiot dogovor, no moàm da ve-tam deka Kralstvoto Holandija kako dolgogodi{enprijatel na Makedonija i vo idnina bezrezervno }e japomaga zemjata#.

MAKEDONIJA NAESEN TREBA DA BIDE PRIMENA VO SVETSKATA TRGOVSKA ORGANIZACIJA

Pregovorite so Svetskata trgovska organizacijaza vlez na na{ata zemja vo ovaa institucija prodol-ìja vo @eneva vo periodot od 18 do 22 fevruari. Vominatata godina, Makedonija napravi zna~ajni ~eko-ri za deblokirawe na ovoj proces koj be{e vo zastojpove}e od tri godini. Ovojpat na masa se najdoa dvatavida uslovi {to treba da gi ispolni zemjava. Prvitese fiksni i se odnesuvaat na usoglasuvawe na zakon-skata regulative, a drugite uslovi se odnesuvaat nacarinskata za{tita i na liberalizacija na me|una-rodnata trgovija. Se o~ekuva deka Makedonija naesenbi trebalo kone~no da bide primena za polnopravna~lenka na STO, organizacija vo koja ~lenuvaat 144dràvi.

SVETSKI EKONOMSKI FORUMVO WUJORK

Na Svetskiot ekonomski forum {to na po~etokotna fevruari za prv pat se odrà vo Wujork, se sob-raa golem broj {efovi na dràvi, biznismeni i fi-nansiski magnati. Makedonija ja pretstavija pretse-datelot na Republikata Boris Trajkovski i minis-terot za finansii Nikola Gruevski. Makedonskiotpretsedatel zboruva{e na tema "Dali Evropa moèda ima zaedni~ka nadvore{na politika#. Svetskiotekonomski forum be{e iskoristen za niza bilate-ralni razgovori. Taka, makedonskata delegacija ost-vari sredbi so pretsedatelot na Polska, AleksandarKva{wevski, premierot na Slovenija Janez Drnov-{ek, Generalniot direktor na Me|unarodnata asoci-jacija za hrana Zak Diuf i so drugi vidni li~nosti.Wujor{kite bankari i biznismeni pak, pokaàa in-

teres za investirawe vo Makedonija, a tri kompaniise interesiraa za proda`bata na Elektrostopanstvo.EKSIM bankata pak, i natamu }e prodolì da gipoddrùva amerikanskite izvoznici vo Makedonija.

ELEKTRONSKATA VLADA ]E GOPOTTIKNUVA EKONOMSKIOT RAZVOJ

Konceptot na e-Vlada e cel na sekoja vlada i zna~iintegrirawe na site institucii i agencii vo sozda-vawe uslovi za elektronsko rabotewe, kako bi moè-le gra|anite i biznismenite da gi koristat site po-datoci, servisi i uslugi. "Na toj na~in e-Vladata }ego pottiknuva ekonomskiot razvoj, }e go premostuvadigitalniot jaz i }e go stimulirakoristeweto na informati~ka-ta tehnologija# be{e istak-nato na otvoraweto na tri-dnevnata konferencija za"e-Vlada i e-Biznis LS

VIP 2002# vo MANU. Pokraj ekspertite, so svoi iz-lagawa nastapija i potpretsedatelot na Vladata Zo-ran Krstevski, ministerot za finansii Nikola Gru-evski i ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{-kovski, kako i glavniot izvr{en direktor na "Make-donski telekomunikacii#. Na posledniot den, Pret-sedatelot na Republikata Boris Trajkovski govore-{e za Komitetot "e-Makedonija za site# {to toj gooformi, a treba da vlijae vo kreiraweto na strate-gijata i operacionalizirawe na taktikite so cel dase zabrza dvièweto na dràvata kon informati~-koto op{testvo i digitalnata ekonomija.

PRIZNANIJA ZA NAJUSPE[NITEVO 2001 GODINA

Za postignati rezultati vozgolemuvaweto na proizvodstvo-to, produktivnosta i ekonomi~-nosta vo raboteweto najmalkupet godini ednopodrugo, 11 fir-mi go dobija epitetot "najuspe{-ni# od Stopanskata komora na


Makedonija. Po povod 18 fevruari, Denot na Sto-panskata komora, pretsedatelot Du{an Petreski ob-javi deka dobitnici na vakvi priznanija se: "Sigmamasla#, "Al-demik#-Strumica, "Enigma#, "Vini~an-ka#, "Mako market#, "ECS-kompjuterski sistemi#,"Medium eksport#, "Dizajn fantazija#, "Promes#,"Vipro# i "Kreditna banka#.

Za osobeni rezultati na poleto na inovaciite itehni~kite unapreduvawa {to se primenuvaat vo sto-panstvoto, nagradeni se 11 inovatori, a Stopanskakomora im dodeli priznanija i na pove}e poedinci zadostignuvawa vo neposrednoto proizvodstvo, unapre-duvaweto na organizacijata na raboteweto, kako i zauslu`niot sektor so li~en trud i sredstva vo li~nasopstvenost.

VO [PIC-SEZONATA PLASMAN NA 1.900 TONI JAGNE[KO MESO

Izvoznata kampawa na jagne{koto meso po~nuvaporano zaradi katoli~kiot Veligden koj godinavae na 31 mart, kalendarski dvaesetina denanapred. Tokmu toga{ po~nuva izvoznata{pic-sezona vo koja, spored najavite odizvoznicite, do 20 mart na evropazarottreba da se izvezat od 1.800 do 1.900 tonijagne{ko meso od zemjava, {to e pribli`nona minatogodi{nite ostvaruvawa koga beaplasirani nad 1.990 toni ili 65% od vkupniot izvozvo tekot na celata godina.

Inaku, ostvareniot izvoz od 3.062 toni jagne{komeso vo 2001 godina pretstavuva rekord vo site dose-ga{ni izvozni aran`mani so devizen priliv od oko-lu 12 milioni dolari. Najgolemiot del od izvozot erealiziran na italijanskiot pazar so plasiranite2.317 toni, a po nekolkugodi{niot zastoj se uspea dase plasiraat 536 toni jagne{ko meso i na pazarite voGrcija. Ostanatite koli~estva se plasirani vo ne-koi od porane{nite ju-republiki. Koli~inski toapretstavuva pove}e za 59,6% od vkupniot realiziranizvoz vo prethodnata godina, za {to najgolemo vlija-

nie ima{e ukinuvaweto na kvotite {to prethodno giutvrduva{e Evropskata unija koi za Republika Ma-kedonija iznesuvaa 1.750 toni.

ZA MALI I SREDNI FIRMI20 MILIONI EVRA

So donesuvaweto na Zakonot za zadolùvawe, sta-pi vo sila finansiskiot dogovor potpi{an me|u

Vladata na Republika Makedonijai Evropskata investiciona banka

vo iznos od 20 milioni evra, za finansirawe na malii sredni pretprijatija i infrastrukturni proektiod lokalnata samouprava, soop{ti Ministerstvotoza finansii. Zaemot }e se implementira prekuStopanska banka - Skopje i Komercijalna banka.

So sredstvata koi }e se plasiraat so ovaa kredit-na linija moè da se finansiraat do 50% od vkupna-ta vrednost na proektot, a drugite sredstva potrebniza finansirawe na proektot treba da se obezbedat odsopstveni sredstva ili od drugi izvori. Proektitetreba da se dostavat do Stopanska banka ili do Ko-mercijalna banka, a kone~noto odobruvawe na proek-tite }e go izvr{i Evropskata investiciona banka.Podzaemite }e se odobrat vo soglasnost so kreditna-ta politika na delovnite banki vo rok na otplata nepomal od pet godini, vklu~uvaj}i grejs-period zavis-no od prirodata na proektot.

TUTUNSKA BANKA ]E BIDEDOKAPITALIZIRANA DO JUNI

Nova qubqanska banka se obvrzuva do po~etokotna juni da ja dokapitalizira skopskata Tutunska ban-ka so 7.5 milioni evra. Ova e stavot na menaxmentot

na NQB, koj mu be{e soop{ten na ministerot za fi-nansii Nikola Gruevski vo Qubqana, od strana naAlojz Jamnik, ~len na najtesnoto rakovodstvo na ban-kata. Nova qubqanska banka zaedno so nejzinata ban-ka-}erka LHB od Frankfurt, se najgolemite akcio-neri vo Tutunska banka-Skopje. Sredstvata vo iznosod 7.5 milioni evra treba{e da se investiraat dokrajot na minatata godina, kako vtor del od vetenatadokapitalizacija, no vojnata go prolongira ispolnu-vaweto na obvrskite. Prvata rata so ista vrednost,be{e uplatena pri kupuvaweto na dominantniot pa-ket akcii od Tutunska banka.

EBRD PRODOL@UVA DA GI PODDR@UVA PROEKTITE VO RM

Wujork, 4 fevruari - "Evropskata banka za obnovai razvoj (EBRD) i natamu }e ja poddrùva Makedo-nija, a realizacijata na proektite koi gi finansiraovaa institucija }e prodolàt so isto tempo# izjavipretsedatelot na EBRD @an Lemier, po sredbata sopretsedatelot na Republika Makedonija Boris Traj-kovski i so ministerot za finansii Nikola Gruev-ski vo Wujork.

Vo razgovorite, {efot na makedonskata dràva,upati povik do EBRD da u~estvuva na donatorskatakonferencija za na{ata zemja, a ministerot za fi-nansii Nikola Gruevski gi prezentira proektite zaosnovawe banka za mikrofinansirawe i za nacional-nata plate`na karti~ka, koi Lemier celosno gi pod-drà. Evropskata banka za obnova i razvoj e zainte-resirana da vleze vo "Elektrostopanstvo na Makedo-nija#.

ZABRZUVAWE NA STEÂJNATAPOSTAPKA

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za ste~ajkoi na 12 fevruari go minaa vladiniot filter, tre-ba da se ovozmoì neposredno otvorawe ste~ajna pos-tapka i bez da se ispituva postoeweto na pri~inatavo slu~aite predvideni so ovoj zakon. Izmenetiot za-kon predviduva rok od 45 dena od momentot koga dove-ritelot }e podnese barawe za ste~aj, vo koj Agencija-ta za blokirani smetki }e ja prosledi celata postap-ka do sudot, koj povtorno e onoj koj go pokrenuva ste-~ajot. Dokolku pravniot subjekt, odnosno blokirana-ta firma vo toj rok od 45 dena ne gi namiri svoitepobaruvawa kon doveritelite, ste~ajot stanuva akti-ven. Osven toa, }e se zgolemi i odgovornosta za mena-xerite koi gi donele firmite vo vakva sostojba. VoRepublika Makedonija, okolu 25 iljadi firmi se soblokirani smetki od koi, spored nekoi procenki,

90% nema nikoga{ da bidat reaktivirani. So ogleddeka postoeweto na golem broj vakvi firmi ima ne-gativno vlijanie vrz ugledot na dràvava pred me|u-narodnite finansiski institucii, neophodno e zabr-zuvawe na ste~ajnata postapka. So izmenite i dopol-nuvawata se soglasija i ekspertite na Svetskata ban-ka, koi zaedno so cel tim od profesori na Pravniotfakultet od Skopje gi pretresoa predloènive re-{enija vo fevruarskata runda pregovori vo Va{ing-ton.

So ovaa kreditna linija treba da se obezbedi pod-dr{kata na razvojot na sektorot na mali i srednipretprijatija preku povolni uslovi na finansirawei povolni kamatni stapki.

USAID VETUVA POVE]E PARIZA MAKEDONIJA

Pretsedatelot na Republikata Boris Trajkovskina 6 fevruari vo Va{ington se sretna so adminis-tratorot na Amerikanskata vladina agencija za me-|unaroden razvoj (USAID), Endrju Nacios. Trajkovskija potencira potrebata od soodvetna poddr{ka naAgencijata vo implementacijata na Ramkovniot do-govor i Zakonot za lokalna samouprava, kako i zaobezbeduvawe tehni~ka pomo{ vo procesot na decen-tralizacija i reformite na lokalnata vlast.

Administratorot Nacios informira{e za sood-vetna vklu~enost i anga`man na USAID pred Dona-torskata konferencija, pri {to go zapozna Trajkov-ski so preliminarnite razrabotki po predlogot napretsedatelot na SAD Xorx Bu{, za raspredelba nasredstvata od noviot amerikanski buxet.

Nacios gi istakna skratuvawata na ve}e planiranifinansiski stavki za pove}e dràvi, pri {to izraziuveruvawe deka toa nema da bide slu~aj i so Republi-ka Makedonija, za koja e predvideno zgolemuvawe nasredstvata.

REALIZACIJA NA ITNA POMO[OD 26.5 MILIONI EVRA

Evropskata agencija za rekonstrukcija go prezederakovodeweto so glavnite programi za pomo{ od EUza Makedonija. Prioritet na Agencijata }e bide rea-lizacijata na Programata na EU za itna pomo{,vredna 26.5 milioni evra, nameneta za restavrirawena elektri~nata mreà i rekonstrukcija na doma-}instvata vo oblastite pogodeni od voeniot kon-flikt. Paketot za itna pomo{ opfa}a i merki zagradewe doverba, kako podloga za implementacija naRamkovniot dogovor. Evropskata Agencija za rekon-strukcija od 1 april godinava }e obezbedi mese~en

5 4 / 5 5


nadomest od 75 evra za 2.800 semejstva, kaj koi se zag-rièni raselenite lica i za u{te 600 semejstva, koizgriìle begalci od Kosovo. Isplatata }e se reali-zira na sekoi tri meseci.

SUKCESIJATA NA IMOTOT NA BIV[A SFR JUGOSLAVIJA ODI ÊKOR NAPRED

Od preostanatite 103 diplomatski konzularnipretstavni{tva, Republika Makedonija vo ramki nadogovoreniot procent za makedonskiot udel vo imo-tot na porane{na SFRJ od 5.4%, }e dobie 8 do 11 dip-lomatski objekti. To~niot broj }e zavisi od vrednos-ta na ambasadite. Kako {to soop{ti Ministerstvo-to za nadvore{ni raboti, Makedonija nabrgu }e mo-è da se vseli vo ve}e dobieniot konzulat vo Pariz.Vo podelbata na imotot na porane{nata federacija,me|u zemjite nasledni~ki najsporna e raspredelbatana parite {to ostanaa na zaedni~kata smetka na Na-rodnata banka na SFRJ. Na posledniot sostanok, So-juzna Republika Jugoslavija soop{tila deka na smet-kata ima samo 50 milioni dolari, a ne 645 milionikako {to be{e proceneto pri potpi{uvaweto naSpogodbata za sukcesija vo maj minatata godina voViena. Poradi ova, Republika Hrvatska ja sopre ra-tifikacijata na Spogodbata vo Parlamentot, a istpoteg najavi i Bosna i Hercegovina.

POTPI[AN MEMORANDUMZA RAZBIRAWE

Memorandumot za razbirawe za 2002 i 2003 godina,{to ja definira pravnata ramka za realizacija na

PSO Programata zapoddr{ka na tranzici-jata na zemjite odCentralna i Isto~naEvropa kon pazarnaekonomija, preku trans-fer na holandska delov-na ekspertiza,tehnologija, stoki i

uslugi, go potpi{aa potpretsedatelot na Vladata naMakedonija i nacionalen koordinator za stranskapomo{, Zoran Krstevski i ambasadorot naKralstvoto Holandija vo zemjava, Johan Volfs. PSOProgramata e finansirana od holandskata Vlada, aso finansiskata konstrukcija od 1.8 milioni evra,sektorite koi }e bidat opfateni so pomo{ta }ebidat dopolnitelno usoglaseni, so {to se otvoramo`nosta za finansirawe na funkcionalni proek-ti. PSO Programata po~na da se realizira vo zemja-va vo 1998 godina i so nea dosega se opfateni 19 pro-ekti vo privatniot sektor, kako i dve studii za zem-jodelstvoto i industrijata. Proektot pretstavuvaprodolùvawe na poddr{kata na Kralstvoto Holan-dija kako najgolem donator na bilateralna osnova nazemjava.

SI ZAMINUVA BANERXI,DOA\A ROZVADOVSKI

Na po~etokot na fevruari, Me|unarodniot mone-taren fond odlu~i za {ef na misijata na MMF zaMakedonija, namesto indiecot Bi{vaxit Banerxida go postavi Franek Rozvadovski, so polsko potek-lo. Toj be{e dosega{en {ef na timot na MMF zaBosna i Hercegovina, vo, za nea klu~niot period povojnata. Pred toa, Rozvadovski ja predvode{e Misi-jata na Fondot vo Polska.

Rabotel i kako postojan pretstavnik na MMF vososedna Bugarija. Banerxi vo uloga na glaven prego-vara~ so Makedonskata vlada sorabotuva{e od krajotna 1998 godina, so samoto doa|awe na vlast na kabine-tot na premierot Qub~o Georgievski.

PROEKT ZA ZA[TITA VREDEN [EST MILIONI DOLARI

Po povod dvegodi{ninata od proglasuvaweto na"Prespa-park# od strana na premierite na Makedo-nija, Grcija i Albanija, Qub~o Georgievski, Kos-tas Simitis i Ilir Meta na 2 fevruari, vo Ote{evose odbeleà proslava, na koja, pokraj makedonskiot


XEJMS VOLFENSONPretsedatel na Svetskata banka

"Ostvarivme mnogu pozitivna sredba so va{iot pretsedatel i so negovite problemi. Jas go uveriv pretse-datelot Boris Trajkovski deka Svetskata banka }e dade poddr{ka za negovite zalo`bi za stabilizirawena zemjata, pred s¢ za pretstojnata donatorska konferencija. Se nadevam deka site vo Makedonija }e sfa-tat deka mirot treba da se izbere pred konfliktot. Mojata nade` e deka site vo Makedonija }e razberatdeka mirot e pred s¢ drugo i e vo racete na lu|eto od Makedonija, a ne vo moite race. Sekako, gledam mnogudobar napredok#.


5 6 / 5 7

minister za ìvotna sredina i prostorno planira-we, Vladimir Xabirski, prisustvuvaa i pretstavni-ci na vladini i nevladini organizacii od trite dr-àvi. Oceneto e deka e celosno ostvaren zacrtaniotplan, a po inicijativa i so poddr{ka od trite vladie sozdadeno koordinativno telo nare~eno "Prespa-park#. Glavniot akcent e staven na prisposobuvawe-to na strategiskiot akciski plan so koj treba da seopredelat prioritetite za odr`liv razvoj na Pres-panskiot region. Spored Xabirski, predvideno e, vosorabotka so Svetskata banka da bide podgotven go-lem proekt za za{tita i razvoj na Prespanskiot re-gion, koj }e ~ini {est milioni amerikanski dolari.

Stanuva zbor za unikaten proekt, bidej}i }e se spro-veduva na ezero koe im pripa|a na tri dràvi. Sopoddr{ka od gr~kata vlada, vo faza na podgotovka serabotite za izgradba na tri biolo{ki centrali voGorica, Asamati i vo German.

ZAMENATA VO EVRA SO POVISOKI PROVIZII

Od 1 mart vo 12 zemji ~lenki na Evropskata unijaevroto stana edinstvenoto sredstvo na pla}awe. Ia-

ko kaj nas kako kraen rok za zamena na stranskite va-luti za evra be{e najavuvan 28 fevruari, konverzija-ta }e prodolì vo site banki do maj godinava. Delov-nite banki za sekoja izvr{ena zamena na devizite voke{ }e napla}aat provizija, koja }e bide minimalnopovisoka od dosega{nata {to se presmetuva{e pripromena na gotovite pari. Se o~ekuva bankarite u{-te pove}e da ja zgolemat provizijata po maj godinava,bidej}i ottoga{ Narodnata banka na Makedonija ve-}e nema obvrska da im ja organizira konverzijata.

OTKUP NA TUTUN

Za eden mesec po oficijalniot start na otkupot natutunot od lanskata rekolta, spored Ministerstvotoza zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, otku-peni se pove}e od 60%. 12 iljadi toni ve}e se nao|aatvo otkupnite organizacii, a se o~ekuvaat u{te 8.000do 9.000 toni. Iako so zakonot za tutun se predviduvakraen rok do 31 mart, 90% od tutunot e otkupen do po-~etokot na mesecot. Prose~nata cena vo zavisnost od

KRISTIJAN PORTMANDirektor na timot za Makedonija vo Svetska banka

Mislam deka posetata na makedonskata delegacija be{e uspe{na. Pra{awata za koi zboruvavme, ne se lesni.Ne moàm da kaàm deka se }e bide re{eno, no ohrabren sum deka }e gi re{ime klu~nite pra{awa {to proi-zleguvaat od FESAL-ot. ]e ima misija {to }e dojde na po~etokot na mart vo Skopje za da gi prodolìme pre-govorite. Vo me|uvreme, ima nekolku dogovori na koi {to vo momentov se raboti i se nadevam deka povtorno}e go vidam ministerot za finansii na Donatorskata konferencija vo Brisel i toga{ }e moème da razgo-varame za nekoi pra{awa. Diskutiravme za pretstojnata Donatorska konferencija {to }e se odrì na 12 martvo Brisel. Va{ata delegacija razgovara{e i so pretsedatelot Vulfenson. Gospodinot Vulfenson celosno sezaloì za poddr{ka na Makedonskata vlada od Svetskata banka na Donatorskata konferencija na kojakopretsedava~i }e bidat Evropskata komisija i Svetskata banka. Se u{te ni pretstoi rabota okolu podgo-tovka na dokumentite {to }e gi prezentirame na Donatorskata konferencija i okolu dogovorot so koj {to }enastapime, za da ja napravime konferencijata uspe{na. O~ekuvame da rabotime naporno so na{ite makedons-ki partneri za da ja napravime konferencijata uspe{na. Se na s¢, mislam deka e posetata e uspe{na, noo~igledno }e ima u{te mnogu da napravime.


pretprijatijata i od kvalitetot se dviì od 118 do130 denari za kilogram surov tutun. Pla}aweto enavreme i te~e bez problemi.

BLACE - GRANIÊN PROEKT SPORED SVETSKI STANDARDI

"Ovoj proekt e od Paktot za stabilnost {to Vlada-ta i Evropskata unija go potpi{aa vo 2000 godina.Vrednosta na celokupniot proekt iznesuva 4 milio-ni evra koi gi obezbedi Evropskata komisija, a izve-duva~ na rabotite e AD "Granit#. Po zavr{uvawetona proektot, so pomo{ na makedonskata policija iCarinata }e ovozmoìme uspe{no funkcionirawena celiot grani~en proekt spored site svetski stan-dardi#. Ova go istakna ministerot za transport ivrski Qup~o Balkovski, na oficijalnoto ozna~uva-we na po~etokot na grade`nite raboti vo ramkite naProgramata za nadgradba na grani~niot premin Bla-ce. Nadgradbata na grani~niot premin Blace e edenod prvite proekti {to zapo~nuvaat da se realizira-at vo ramkite na Itnata programa na Paktot za sta-bilnost. Spored proektot, predvidena e izgradba naterminal za parkirawe, vklu~uvaj}i i objekti za pog-rani~na carinska kontrola na te{ki tovarni vozi-

la, kako i pridru`ni pati{ta, osvetluvawe i zgra-di. Na ceremonijata prisustvuva{e i evropretstav-nikot vo Makedonija Hoze Manuel Pinto Te{eira,koj ja istakna va`nosta na realizacijata na proek-tot, koj e prioriteten za Evropskata unija za regio-nalna sorabotka i za procesot na stabilizacija iasocijacija.

PÊNKA I SOINO BRA[NOZA 12.720 KORISNICI

Po prvata donacija na semenska p~enica i mine-ralni |ubriva, Organizacijata na Obedinetite Na-cii za hrana i za zemjodelstvo FAO vo fevruari sevklu~i i so pomo{ vo obezbeduvawe na soodvetni ko-li~estva dobito~na hrana. Na regionite {to bea op-fateni so voenata kriza isu{ata vo Tetovsko i voGostivarsko se distri-buira p~enka i soinobra{no. Pritoa na 158mavrovski semejstva imbea podeleni 132 tonip~enka i 19 toni soinobra{no, donirani od Ho-landskata i od Norve{katavlada {to be{e implementi-rano preku francuskata agen-cija ACTED. Raspredelbata enapravena spored spisocite odVeterinarnata Uprava i Ministerstvoto za zemjo-delstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Za Tetovo idel od Gostivarsko obezbedeni se okolu 2.500 tonip~enka i 318 toni soino bra{no i toa za 12.720 koris-nici.

ZA PET GODINI MAKEDONIJA NE MO@E CELOSNO GEODETSKI DA BIDE OBRABOTENA

"Vo slednite pet godini Republika Makedonija nemoè kompletno da bide obrabotena, odnosno da bide

J. De BEAUFORT VIJNHOLDS Izvr{en direktor vo MMF

Mislam deka imame dobri odnosi i s¢ posilna sorabotka. Imaj}i gi predvid te{kotiite so koi se soo~uvaMakedonija, programata so MMF be{e prekinuvana, taka {to sega imame programa nabquduvana od Fondoti za nea be{e razgovarano. Zasega odi dobro i }e bide poddr{ka za donatorskata konferencija napo~etokot na mart i donatorite }e sakaat da znaat kakov e napredokot. Se nadevame deka MMF dobro }e japretstavuva Makedonija pred donatorite.

5 8 / 5 9


napravena inventarizacija na nedvi`nostite# izjavigeneralniot direktor na Dràvniot zavod za geodet-ski raboti, Mir~e \orevski.

Direktorot \orevski apelira do gra|anite urednoda se javuvaat na povik od Dràvniot zavod po dobi-vaweto na pokanite, {to e od niven interes, poradiuvid na podatocite za nivnite nedvi`nosti, odnosno

zemji{teto i objektite. Zavodot podgotvuva nov imo-ten list so site sodrìni za nedvi`niot imot, koj }epretstavuva najvaliden akt za sopstvenost. Godinava}e se vr{i avionskoto snimawe na Ohridskiot i naMavrovskiot region, ~ija povr{ina od 86 iljadi hek-tari treba{e da bide opfatena so avionsko snimaweminatata godina od strana na slovene~ka firma, nobe{e odloèno poradi lo{ata bezbednosna situaci-ja vo zemjava. Lani, Dràvniot zavod se fokusira{evo efikasna realizacija na ve}e obrabotenite sni-mawa. Be{e napravena edinstvena evidencija na ned-vi`nostite vo 30 katastarski op{tini vo zemjava ibe{e obrabotena povr{ina od 35.000 hektari, {to e1,5 procenti od teritorijata na Republika Makedo-nija. Od aspekt na nedvi`nosti obraboteni se 42 pro-centi. Spored bazata na podatoci za nedvi`nostite,na{ata zemja e vo najnaprednata faza vo ovaa oblastvo odnos na zemjite od Jugoisto~niot region. Prio-ritetni zada~i godinava se obnovuvawe i prisposo-buvawe na zakonskata regulativa so onaa na Evrop-skata unija, kako i prestruktuirawe na Zavodot.


(1) Zapadni pazarni ekonomii

Kratkoro~nata ekonomska perspektiva za regio-not na Evropskata ekonomska komisija (ECE), i svet-skata ekonomija voop{to, e isklu~itelno neizvesnapo teroristi~kite napadi vo Wujork i Va{ington na11-ti septemvri. Vo vremeto koga e pi{uvan ovojPregled, nevozmo`no be{e da se znae kolku }e traatvoenite dejstvija vo Avganistan, do kakvi reakcii }edovede toa i dali konfliktot moè da se kon-trolira. Momentniot strav vo javnosta od antraksotvo SAD u{te pove}e go zgolemi stravot od "bio-lo{kiot terorizam#, koj nametnuva rizik od nag-lasuvawe na ~uvstvoto na nesigurnost predizvikanood nastanite vo septemvri i koe ponatamu ja nama-luva doverbata vo delovnite aktivnosti i doverbatana potro{uva~ite. No, seto toa ostanuva da go vi-dime.

Tekovnite trendovi vo svetskata ekonomija ukaù-vaat na najlo{oto scenario, vo koe istovremenotoslabeewe na ekonomskata aktivnost vo glavnite eko-nomii i regioni gi zajaknuva deflacionite sili koi,dokolku se dozvoli da prodolàt, bi moèle da javturnat globalnata ekonomija vo dlaboka recesija.

Predviduvawata za brza obnova od ciklusniot padvo SAD dosega se pokaàa kako pogre{ni. Iako mno-gu proekcii sega pretpostavuvaat deka obnovata }ezapo~ne vo vtorata polovina na 2002 godina, ne pos-tojat sigurni znaci deka ova navistina }e se slu~i.Glavnite pri~ini za somne` se zna~itelnite vna-tre{ni i nadvore{ni neramnoteì koi se nasobraavo ekonomijata na SAD vo periodot od 1995-2000 go-dina. Potrebno e vreme za nepre~eno razre{uvawena ovie neramnoteì, a nivnoto prisustvo }e imatendencija za namaluvawe na efektivnosta na zna~i-telniot stimul od monetarnata i fiskalnata poli-tika.1

Sektorot na pretprijatija treba da eliminira go-lem del od vi{okot kapaciteti pred da moè da seo~ekuva reakcija na investiciite na poniskite ka-

matni stapki i pred da ja prezeme svojata tradicio-nalna uloga vo poddrùvawe na ekonomskata obnova.Sli~no, doma}instvata treba da go prestruktuiraatsvojot bilans na sostojba i da go namalat visokiotdolg vo pogled na vlo{uvawe na izgledite na pazari-te na trud i zna~itelni zagubi na berzata. Kako re-zultat na toa, persperktivata za investiciite vo os-novni sredstva i privatnata potro{uva~ka ne e jasnai ova gi pravi izgledite za obnova vo 2002 godina ne-izvesni.

Bidej}i SAD bea glavnata dviè~ka sila vo poras-tot na globalnata ekonomija od 1995 do 2000 godina,jasno e deka ponatamo{noto zaslabuvawe na ekono-mijata na SAD }e ima seriozni posledici vrz drugi-te regioni, osobeno vo zemjite vo razvoj. Ova osobenovaì za nejzinite glavni trgovski partneri vo Azijai Latinska Amerika, a isto taka i Kanada. Vo Japo-nija, realniot BDP se o~ekuva da opadne ne samo vo2001, tuku i vo slednata godina. Vakviot tek na nasta-nite, naizmeni~no, dopolnitelno }e gi oslabne iz-gledite za porast na evropskite ekonomii.

Nasproti ova, ima zna~itelno namaluvawe na pro-ekciite za porast za SAD, Japonija i evro-zonata iza ovaa i za narednata godina vo sporedba so onienapraveni pred napadite na po~etokot na septemvri(Tabela 1). Vo vrska so cifrite za 2002 godina, seka-ko, treba da se bide mnogu vnimatelen - tie neizbe`-no pretstavuvaat grubi procenki od vlijanieto {tomoè da go imaat napadite i ponagliot pad vo glo-balnata ekonomija vrz o~ekuvawata i doverbata, iottuka na potro{uva~koto odnesuvawe na doma}in-stvata i pretprijatijata. Kako i da e, vo isto vreme,tie gi prikaùvaat zna~ajnite rizici od namaluvawena globalnata ekonomija, imaj}i ja predvid mo`nostaod istovremena kontrakcija na proizvodstvoto voevro zonata, Japonija i SAD, i idnite negativni mul-tiplicira~ki efekti.

KRATKORO^NIEKONOMSKI PERSPEKTIVI

So ogled na toa deka SAD bea glavnata dviè~ka sila na porastotna globalnata ekonomija od 1995 do 2000 godina, jasno e deka

ponatamo{noto zaslabuvawe na ekonomijata na SAD }e ima seriozniposledici vrz drugite regioni, osobeno vo zemjite vo razvoj

1 UNECE, Ekonomsko ispituvawe na Evropa, 2001, br.1, glava 1.

Do sega, najgolemite namaluvawa na proekciite zaekonomskiot rast se izvr{eni za ekonomijata naSAD, osobeno za 2002 godina, iako i o~ekuvawata zadrugite zemji i za evro zonata, isto taka, se zna~itel-no namaleni. Iako vo mnogu proekcii sega se pret-postavuva deka obnovata }e zapo~ne vo vtorata polo-vina na 2002 godina, vkupnata ekonomska aktivnost

}e ostane prili~no slaba vo tekot na celata godina.Vo SAD postoi konsenzus deka investiciite }e pro-dolàt da opa|aat i deka }e ima zna~itelen zastoj vopotro{uva~kata, koi bea glavniot izvor na porast s¢do vtoriot kvartal vo 2001 godina. Investiciite senamalija kako rezultat na naru{enite izgledi zaproda`ba i profit. Rashodite od privatnata potro-{uva~ka se o~ekuva deka }e se namalat pod vlijaniena pazarot na trud koj se vlo{uva i silniot pritisokvrz bilansot na sostojba na doma}instvata. I delov-nata doverba i doverbata na potro{uva~ite }e se na-mali poradi zgolemenata neizvesnost, i ova moè dadovede do odloùvawe na kupovnite planovi. Realni-ot BDP vo SAD sega se o~ekuva da se zgolemi za samo1% vo 2001 godina, sleden so negovo zgolemuvawe odsamo 1,25% vo 2002 godina.

Vo evro zonata, stapkata na ekonomski rast vero-jatno }e bide samo 1,75% ovaa godina, koja e namalenod 3,4% vo 2000 godina, i koja e pomala za cel procen-ten poen vo sporedba so proekciite na Evropskata

komisija proletta 2001 godina.2 Spored tekovniteproekcii, ne e verojatno prose~nata stapka na porastvo evro zonata vo 2002 godina da bide mnogu podobravo odnos na 2001 godina. Istoto se odnesuva i za vkup-no 15 zemji od Evropskata unija. Prose~niot rezul-tat e pod silno vlijanie na izrazenata ciklusna sla-bost vo Germanija, najgolemata zapadna evropska eko-nomija. Germanskata vlada sega o~ekuva godi{nastapka na ekonomski porast od samo 0,75 procentnipoeni vo 2001 godina, pad od 3 procenti vo odnos na2000 godina. Se o~ekuva porastot da zajakne sosemamalku vo 2002 godina, {to vo golema mera pretstavu-va odraz na prodolèniot skromen porast na global-nata ekonomija.

Vo evro zonata, virtuelnata stagnacija na ekonom-skata aktivnost vo vtoriot kvartal na 2001 godina jazgolemi verojatnosta za kontrakcija vo tretiotkvartal. Nagliot pad na ifo indeksot za delovnotoopkruùvawe, klu~niot ciklusen pokazatel, vo sep-temvri 2001 godina signalizira{e naglo vlo{uvawena delovnite izgledi vo Germanija. Ova verojatno }ebide slu~aj i so drugite zemji ~lenki. Imaj}i gipredvid slabite ekonomski uslovi vo evro zonata iglobalnata ekonomija voop{to, i proekciite za brzoopa|a~ki stapki na inflacija, Evropskata central-na banka (ECB) sega ima prostor za ponatamo{noolabavuvawe na monetarnata politika. [to se odne-suva do fiskalnata politika, najmalku {to moè dase napravi e da se dozvoli avtomatskite stabiliza-tori celosno da funkcioniraat so cel da se izbegnatprocikli~nite efekti. ECB dade argumenti za pod-dr{ka na kontinuiranata fiskalna disciplina votrite najgolemi ekonomii vo evro zonata, vo soglas-nost so pismoto od Paktot za stabilizacija i porast.No, te{ko e da se usoglasat dvete politiki: da se ba-

Tro{ocite od ponatamo{no slabeewe na globalniot rast ineuspe{nata obnova na SAD se potencijalno tolku visoki {tovladite bi trebalo da prezemat merki za izbegnuvawe natakviot ishod. Vo kontekst na postojano golemite rizici od padvo globalnata ekonomija, sega postoi itna potreba odkoordiniran odgovor na politikite

6 0 / 6 1

K R A T K O R O ^ N I E K O N O M S K I P E R S P E K T I V I

Promeni vo zaedni~kite proekcii za ekonomski porast vo 2001 i 2002 godina(procentualni promeni vo tekot na prethodnata godina)

Proekcii Promena*10 septemvri 2001 8 oktomvri 2001

2001 2002 2001 2002 2001 2002

SAD 1.6 2.7 1.0 1.2 -0.6 -1.5

Kanada 1.8 2.7 1.4 1.7 -0.4 -1.0

Evro zona 1.9 2.4 1.7 1.8 -0.2 -0.6

Francija 2.4 2.5 2.0 1.8 -0.4 -0.7

Germanija 1.1 2.1 0.9 1.5 -0.2 -0.6

Italija 2.1 2.4 1.9 1.5 -0.2 -0.9

Velika Britanija 2.1 2.6 2.1 2.1 - -0.5

Japonija 0.1 0.5 -0.5 -0.4 -0.4 -0.9

Izvor: Concensus Economics Inc., Concensus Forecasts (London), razli~ni pra{awa.* Procentni poeni

2 Evropska ekonomska komisija, Ekonomija vo Evropa, dodatok A, br. 3-4 (Luksemburg), mart/april 2001.

ra fiskalna disciplina vo ciklusen pad i istovre-meno da se sledi premnogu vnimatelna monetarna po-litika - ili edna so druga ili so tekovnite potrebina evropskata ekonomija.3

Vo po~etokot na EMU be{e prifateno deka nazemjite so golem buxetski deficit - odnosno blizu 3procenti ili pove}e - }e im treba vreme da ja ostva-rat posakuvanata srednoro~na fiskalna pozicija navramnoteènost ili suficit, i deka vo slu~aj na str-men ciklusen pad vo po~etokot na EMU, tie }e bidatvturnati vo procikli~na fiskalna pozicija sporedpravilata na Paktot za stabilizacija i rast. Vero-jatnosta od takov rizik, sekako, be{e nepoznata, nose pretpostavuva{e deka odr`liviot ciklusen rast}e ovozmoì ostvaruvawe na srednoro~nite fiskal-ni targeti. Me|utoa, realnite odvivawa ne se slu~u-vaa na toj na~in. Evro zonata sega e na rabot na rece-sija vo mo{ne zagriùva~ki globalen kontekst. Edenod glavnite principi na Paktot, deka fiskalnatadisciplina e preduslov za krajna fiskalna fleksi-bilnost4 ne e dovolno soodvetna za tekovnata eko-nomska sostojba, {to ne be{e predvideno koga se iz-gotvuva{e Paktot. Sekako, moè da se tvrdi dekazemjite ne storile dovolno za da gi konsolidiraatnivnite fiskalni pozicii, iako ovde ne stanuva zborsamo za izbor, tuku i za ekonomski uslovi. Me|utoa,ne vredi da se pla~e na isturenoto mleko. Ona {tosega e potrebno vo smisla na evropskite i global-nite ekonomski uslovi e pofleksibilno tolkuvawena Paktot. Pri~inite za ova treba i mora da bidatobjasneti na {irokata javnost i u~esnicite nafinansiskite pazari. Mo`nostite za koordiniran-iot odgovor na fiskalna politika za kompenzirawena slabeeweto na pobaruva~kata na privatniot sek-tor, isto taka, treba da se ispita.

Tro{ocite od ponatamo{no slabeewe na global-niot rast i neuspe{nata obnova na SAD se potenci-jalno tolku visoki {to vladite bi trebalo da preze-mat merki za izbegnuvawe na takviot ishod. Vo kon-tekst na postojano golemite rizici od pad vo global-nata ekonomija, sega postoi itna potreba od koor-diniran odgovor na politikite, vklu~uvaj}i multi-lateralni merki, so cel da se osigura odr`livaobnova, da se izbegne naru{uvaweto na potrebite odlikvidnost na zemjite vo razvoj i garancija za prilivna drugi sredstva za poddr{ka na nivnite ekonomii.5

Tekovnata sostojba osobeno e zagriùva~ka poradiprisustvoto na faktori koi ve}e podolgo vreme soz-davaat seriozni rizici za svetskata ekonomija, nokoi stanaa poakutni vo smisla na naglo namaluvawena o~ekuvawata za porast. Nasproti slabosta nafinansiskiot sektor vo Japonija i rizikot od kriza

kaj pazarite vo podem ova sobeno se odnesuva nagolemata doma{na i nadvore{na neramnoteà voekonomijata na SAD. Namaluvaweto na ovaa neram-noteà e neophoden uslov za nov odr`liv skok. Segapostoi mnogu pogolem rizik, taka {to neizbe`nitetro{oci za prilagoduvawe koi treba da gi podneseostatokot od svetot (izrazeno vo namaluvaweto na


Realen BDP vo pazarnite ekonomii na Ekonomskata komisija na Evropa,1999-2002 (procentualni promeni vo odnos na prethodnata godina)

Zemja 1999 2000 2001* 2002*

Francija 2.9 3.1 2.0 1.8

Germanija 1.8 3.0 0.8 1.5

Italija 1.6 2.9 1.9 1.5

Avstrija 2.8 3.3 1.8 2.3

Belgija 2.7 4.0 1.8 2.2

Finska 4.0 5.7 2.1 2.7

Grcija 3.4 4.1 3.7 3.7

Irska 10.8 11.5 5.5 4.8

Luksemburg 7.5 8.5 5.6 4.2

Holandija 3.7 3.5 1.3 1.6

Portugalija 3.3 3.2 1.9 2.1

[panija 4.0 4.1 2.7 2.3

Evro zona 2.6 3.4 1.7 1.8

Velika Britanija 2.3 3.0 2.1 2.1

Danska 2.1 3.2 1.1 2.1

[vedska 4.1 3.6 1.6 2.0

Evropska unija 2.6 3.3 1.8 1.9

Kipar 4.5 4.9 4.5 4.6

Island 4.3 3.6 1.5 1.7

Izrael 2.6 6.2 1.0 3.0

Malta 4.0 4.3 4.3 4.3

Norve{ka 1.1 2.3 1.2 1.9

[vajcarija 1.5 3.4 1.6 1.5

Turcija -5.0 7.2 -6.0 -3.0

Zapadna Evropa 2.2 3.5 1.4 1.9

Kanada 5.1 4.4 1.4 1.7

SAD 4.1 4.1 1.0 1.2

Severna Amerika 4.2 4.2 1.0 1.2

Japonija 0.8 1.5 -0.5 -0.5

S¢ vkupno: 3.2 3.8 1.2 1.6

Izvor: OECD; Nacionalni smetki na OECD zemjite (Pariz) razli~ni pra{awa; Eurostat; NewCronos baza na podatoci; nacionalna statistika, Consensus Economics Inc.; Consensus Forecasts(London), razli~ni pra{awa.* Proekcii

3 UNECE, Ekonomski pregled za Evropa, 2001, br.1, glava 1.

4 M. Artis i M. Buti, "Blizu do bilans ili vi{ok#: upatstvo za kreatorite na politiki za implementaciija naÂPaktot za stabilnost i porast#, Izve{taj od studiite za zaedni~ki pazar, kniga 38, br.4, noemvri 2000, str. 563-591.

5 UNCTAD, Globalni ekonomski trendovi i izgledi (@eneva), 1-vi oktomvri 2001 (UCTAD/GDS/Misc.21); MMF,"Izjava na direktorot za sostojbata vo svetskata ekonomija i potrebite od sredstva#, News Briefbr. 01/98

(Va{ington D.C.), 5-ti oktomvri 2001 (www.imf.org).

suficitot na tekovnata smetka na platniot bilans)}e bide naglo namesto postepeno; neo~ekuvani i go-lemi promeni vo devizniot kurs i vo nasoka na me|u-narodnite tekovi na kapital vo golema mera }e gozgolemat rizikot od me|unarodnoto finansisko pre-virawe i od duri pogolemoto naru{uvawe na global-nata ekonomska aktivnost.

Vo SAD i monetarnata i fiskalnata politika seprenaso~ija kon zna~itelno poekspanzivna pozicija.Moè da se o~ekuva deka Federalniot rezerven sis-tem dopolnitelno }e gi namali kamatnite stapki, do-kolku ne postojat posigurni signali za obnova vobliska idnina. Nadeìte za brz i cvrsto oporavuva-we na ekonomskata aktivnost vo SAD vo tekot naslednata godina (takanare~enata obnova vo forma naV) - so pridru`ni pridobivki za ostatokot od svetot- se potpiraat na potencijalniot stimul za doma{na-

ta pobaruva~ka povrzana so ekspanzivnata pozicijana fiskalnata i monetarnata politika. No, takvataobnova na ekonomijata vo SAD, vodena od pobaruva~-kata, }e proizleze deka e kombiniran blagoslov zasvetskata ekonomija, bidej}i taa samo }e go odloìneizbe`noto namaluvawe na golemata doma{na inadvore{na neramnoteà i realnoto zgolemuvawe narizikot od naglo i naru{eno prilagoduvawe.

Odr`liviot rast vo ostatokot od svetot, osobenovo zapadna Evropa, bi go sozdal najdobroto opkruù-vawe za nepre~eno prilagoduvawe vo SAD.6 Op{tozemeno, zapadna Evropa treba da se soo~i so faktotdeka zajaknuvaweto na silite na globalniot ekonom-ski rast ne moè da se ostavi samo na SAD. Za nama-luvawe na ekonomskata neramnoteà vo SAD potreb-no e odr`liv porast vo ostatokot od svetot, osobeno

vo zapadna Evropa i Japonija. Vo Japonija, golemitefiskalni neramnoteì i oficijalnite kamatnistapki blisku do nula £ ostavija mal prostor na fis-kalnata politika za manevrirawe, iako s¢ u{te imamo`nost za ponatamo{no monetarno namaluvawe socel namaluvawe na deflatorniot pritisok i stimu-lirawe na doma{nata pobaruva~ka. Vo zapadna Evro-pa, potrebata za pogolemo potpirawe na doma{no ge-neriraniot porast sega bara poosmisleno prenaso~u-vawe kon ekspanzivni ekonomski politiki vo evrozonata. Takvata aktivnost, koja bi ja poddràla eks-panzivnata pozicija na ekonomskata politika naSAD, sega e prili~no itna, i bi bila vo soglasnostso poddr{ka na multilateralno dejstvuvawe so celodrùvawe na globalnata ekonomija.

(2) Tranzicioni ekonomii

Kratkoro~nata perspektiva za tranzicionite eko-nomii od Ekonomskata komisija na Evropa, isto ta-ka, e opkruèna so zna~itelna neizvesnost. Vo tekotna prvata polovina na 2001 godina, najgolem broj odovie ekonomii go izbegnaa direktnoto vlijanie odglobalnoto ekonomsko zabavuvawe, no ova najverojat-no nema da prodolì, bidej}i istovremeniot globa-len pad - bez presedan vo ponovata istorija - zna~i-telno gi zgolemi rizicite od pad. Nekolku glavnifaktori treba da se zemat predvid pri procenuvawe-to na srednoro~nata perspektiva na tranzicioniteekonomii:

l Najgolem del od zemjite vo isto~na Evropa ibalti~kite zemji se mali, otvoreni ekonomii socvrsti trgovski vrski so Evropskata Unija, inivnata neodamne{ni performansi ukaùvaatdeka tie s¢ pove}e se usoglasuvaat so trgovskiotciklus na EU. Taka, zabeleìtelnoto oslabnu-vawe na proizvodstvoto i uvoznata pobaruva~kavo evro zonata neizbe`no }e ima negativenefekt vrz isto~no-evropskiot i balti~kiot iz-voz, i moè negativno da vlijae vrz tekovite nakapital vo regionot, osobeno kako {to }e se od-viva privatizacijata;

l Globalniot ekonomski pad ve}e predizvikuvazna~itelno zaslabnuvawe na cenite na naftatai proizvodite, i ova verojatno }e prodolì ba-rem na kratok rok. Iako uvozot na site stoki ne-ma da bide pod direktno vlijanie (pri {to naf-tenite proizvodi se izdvoeni),7 kombiniraniotefekt vrz izvoznite prihodi od opa|a~kata ak-tivnost, zgolemenata neizvesnost i namaluvawe-to na cenite verojatno }e bide negativen i za iz-

Prili~no optimisti~kite proekcii ukaùvaat deka vladite vonajgolem broj tranzicioni ekonomii voo~uvaat samo nekolkuseriozni rizici od postojniot globalen pad. Sledstveno, sonekolku isklu~oci, postoi mal znak deka tie razmisluvaat zaspecifi~ni odgovori na politikite vo vrska so eventualnotonamaluvawe (na ekonomskiot rast, n.z.) vo nivnite ekonomii

Rizicite vo globalnata ekonomija koi eskaliraat iposledovatelnite zakani za tranzicionite ekonomii dosega nepredizvikale revidirawe na oficijalnite proekcii zaekonomskiot rast. Vo momentot na pi{uvaweto na Pregledot,ima{e nekolku pokazateli deka kreatorite na politiki sepodgotvuvaa za zna~itelni nadolni korekcii na porastot vonarednite meseci

6 2 / 6 3


6 UNECE, Ekonomski pregled za Evropa, 2001, br.1, str. 5.

7 Zgolemuvaweto na izvesnosta okolu idninata koe e {tetno za investiciite, proizvodstvoto i izvozot, moè daima poinakvi posledici za izvoznicite na nafteni proizvodi i na stoki: na primer, moè da dojde do porast"pobaruva~kata od pretpazlivost# za nafta, no ne i za pamukot. Spored toa, iako opa|a~kata aktivnost,kombinirana so zgolemenata neizvesnost, najverojatno negativno }e vlijae vrz realnata pobaruva~ka za pove}etostoki, nivniot zaedni~ki efekt vrz realnata pobaruva~ka za nafta e apriori nejasen.


voznicite na dobra i za izvoznicite na nafteniproizvodi;

l Isto taka, nekoi od ekonomiite vo centralnaAzija vo ZND se izloèni na politi~ki rizikporadi zgolemuvaweto na tenziite vo regionotpo teroristi~kite napadi vrz SAD. Prodolè-niot voen konflikt vo Avganistan moè da imai direktni i indirektni negativni ekonomskiposledici za celiot region na centralna Azija.

Imaj}i gi predvid golemite nadvore{ni zakani, nee realno da se o~ekuva deka tranzicionite ekonomiikako celina }e bidat vo mo`nost da gi odràt sega{-nite stapki na ekonomski rast; zgora na toa, raste~-kata proizvodstvena nestabilnost vo poedine~nizemji moè da se o~ekuva vo ostatokot od 2001 i po~e-tokot na 2002 godina. Ottuka, op{tiot zastoj vo po-rastot na proizvodstvoto se ~ini poverojaten na kra-tok rok; vo isto vreme, so ogled na diferencijalnotovlijanie od nadvore{nite faktori, moè da postojatgolemi razliki vo performansite na poedine~nitranzicioni ekonomii. Perspektivite za tranzicio-nite ekonomii kako celina, kako i za poedine~nitezemji, isto taka, }e zavisat glavno od vremetraewetoi dlabo~inata na globalniot pad.

Aktuelnata ekonomska sostojba pretstavuva serio-zen predizvik za site tranzicioni ekonomii, no di-rektnite rizici za isto~na Evropa i Baltikot se ~i-ni deka se pogolemi od onie za ZND. Iako central-no-evropskite i balti~kite ekonomii zna~itelnonapreduvaa kon vospostavuvawe na funkcionalni pa-zarni ekonomiii i zajaknuvawe na nivnite institu-cii, tie vo golema mera zavisat od trgovijata so za-padna Evropa. Isto taka, nekoi od niv (osobeno bal-ti~kite dràvi) se mnogu mali ekonomii, kade durii eden nastan moè da ima zna~itelno vlijanie vrzvkupnite performansi. Najgolem del od ju`no-is-to~nite evropski tranzicioni ekonomii - koi op{tozemeno zaostanuvaat zad reformskiot proces - s¢ u{-te se soo~uvaat so hroni~na slabost, dodeka vo istovreme, se pove}e izloèni na zapadno evropskite pa-zari. Vo sega{ni uslovi, ovaa kombinacija ja zgole-muva nivnata podlo`nost na nadvore{ni naru{uva-wa. Na toj na~in, dokolku se zgolemi padot vo zapad-na Evropa, posledicite za isto~no-evropskata i bal-ti~kata oblast moè da bidat golemi. Proizvod-stveniot sektor vo ovie tranzicioni ekonomii, kojvo golema mera zavisi od izvozot, e najmnogu izloènna vakvi rizici i e prviot vrz koj }e imaat vlijanie;kako i da e, negativnite posledici }e bidat ogromnii vkupnite ekonomski performansi moè da se o~e-kuva deka, isto taka, }e bidat pogodeni.

Sprotivno na sostojbata vo prethodnite slu~ai naglobalnite naru{uvawa, ZND kako celina e pomalkuizloèna na direktnoto vlijanie na tekovniot glob-alen ekonomski pad. Vo sega{nite okolnosti, fak-tot deka trgovijata vo ramkite na ZND s¢ u{te zaze-ma zna~aen del od vkupnata trgovija na najgolem brojod ovie zemji obezbeduva za{tita od zaslabnuvawe napobaruva~kata vo ostatokot od svetot. Na toj na~in,cvrstata obnova koja e vo tek vo Rusija i vo nekoidrugi golemi ekonomii vo Zaednica na nezavisni dr-àvi (Ukraina i Kazakstan) obezbeduva osnova za po-rast vo ostatokot od ZND.

Rizicite vo globalnata ekonomija koi eskaliraati posledovatelnite zakani za tranzicionite ekono-mii dosega ne predizvikale revidirawe na oficijal-nite proekcii za ekonomskiot rast. Vo momentot napi{uvaweto na Pregledot, ima{e nekolku pokazate-li deka kreatorite na politiki se podgotvuvaa zazna~itelni nadolni korekcii na porastot vo nared-nite meseci.8 Vedna{ po teroristi~kite napadi vo

SAD na 11 septemvri ima{e predupreduvawa za mo`-niot ekonomski pad vo regionot. Kako i da e, od po-~etokot na esenta, i nasproti skromnite nadolni re-vizii na proekciite,9 vladite generalno ostanaa op-timisti za nivnite kratkoro~ni izgledi i pokrajpostojanoto namaluvawe na proekciite za proizvod-stvoto vo zapadna Evropa. Spored oficijalnite ok-tomvriski proekcii za 2002 godina, vkupniot BDP s¢u{te se o~ekuva{e da se zgolemi za okolu 3,5% vo is-to~na Evropa i za blizu 5% i vo balti~kite dràvii vo ZND.

Ovie prili~no optimisti~ki proekcii ukaùvaatdeka vladite vo najgolem broj tranzicioni ekonomiivoo~uvaat samo nekolku seriozni rizici od posto-jniot globalen pad. Sledstveno, so nekolku isklu~o-ci, postoi mal znak deka tie razmisluvaat za speci-fi~ni odgovori na politikite vo vrska so eventual-noto namaluvawe (na ekonomskiot rast, n.z.) vo niv-nite ekonomii. Va`na pri~ina za ova moè da bide

Del od ograni~uvawata za ekonomskata politika proizleguvaatod rigidnite monetarni reìmi gi sledat odredeni zemji vo

tranzicija (kako {to se valutnite odbori vo Bosna iHercegovina, Bugarija, Estonija i Litvanija ili fiksniotdevizen reìm vo Latvija). Takvite reìmi go spre~uvaat

primenuvaweto na monetarnata politika za za{tita naekonomijata od nadvore{en {ok

8 Isklu~okot na Polska e poseben slu~aj, bidej}i naru{uvaweto vo proizvodstvoto i namaluvaweto na proekciitebea vo golema mera predizvikani od doma{nite faktori.

9 Vo ovoj period bea napraveni blagi nadolni revizii vo nekoi zemji: so isklu~ok na Polska, tuka se vklu~eniBugarija, Hrvatska, Ungarija, Slovenija, Estonija i Latvija.

6 4 / 6 5


faktot deka kreatorite na politiki vo pove}etotranzicioni ekonomii imaat prili~no ograni~enistepeni na sloboda za dizajnirawe i implementira-we na takvi merki. Op{tite ograni~uvawa vo poli-tikata na tranzicionite ekonomii se postojnatamakroekonomska neramnoteà: deficitot na tekov-nata smetka na platniot bilans, kako i fiskalniotdeficit se ve}e prili~no visoki vo golem broj zem-ji. Zgora na toa, neramnoteàta verojatno }e se zgo-lemi poradi razli~ni faktori kako {to se razli~nistapki na prilagoduvawe na izvozot nasproti uvozotkako odgovor na globalniot pad, nedovolnata flek-sibilnost na proizvodite ili pazarite na faktori,i mo`nata neusoglasenost na politikata vo promen-liva sredina.

Drugi ograni~uvawa na politikata proizleguvaatod rigidnite monetarni reìmi koi odredeni drà-vi gi sledat (kako {to se valutnite odbori vo Bosnai Hercegovina, Bugarija, Estonija i Litvanija ilifiksniot devizen reìm vo Latvija). Takvite reì-

mi go spre~uvaat primenuvaweto na monetarnata po-litika za za{tita na ekonomijata od nadvore{en{ok. Vo princip, rigiden monetaren reìm kakov{to e valutniot odbor ukaùva deka eksterniot {oke celosno apsorbiran od strana na realnata ekono-mija, {to naizmeni~no bara dovolen stepen na flek-sibilnost na pazarite na trud i proizvodi (ova vsu{-nost e preduslov za nepre~eno funkcionirawe na va-lutniot odbor). Poinaku kaàno, vlo{uvawe na te-kovnata ekonomska sostojba }e ovozmoì testirawene samo na stepenot na fleksibilnost na pazarite voovie zemji, tuku i na stabilnosta na nivnite mone-tarni reìmi vo slu~aj na eksteren {ok.

Me|u zemjite so napredni reformi, Ungarija iSlovenija, koi vo poslednive godini uìvaat balan-siran rast i sledat pofleksibilni monetarni reì-mi, se ~ini deka imaat pove}e prostor za angaìrawena politiki za pozitivni aktivnosti kako odgovor

na vlo{enata eksterna sostojba. So golema kontrolavrz eksternata i vnatre{nata ramnoteà, se ~ini de-ka umereno ekspanzivnata politika bi bila soodve-ten odgovor na eksterniot {ok.10 Sepak, duri i voovie zemji tekovnata makroekonomska ramnoteà eprili~no delikatna i }e bide potrebno pove}e da sevnimava na politikite so cel da se izbegne nivnovlo{uvawe. Slova~ka, i do pomal stepen, ê{ka sesoo~uvaat so istite te{kotii pri kontrolirawetona nivnata makroekonomska ramnoteà: vtorata vomomentov se soo~uva so fiskalen {ok predizvikanporadi sanacija na nekolku golemi banki, dodeka pr-vata se obiduva{e da ja namali ambicioznata progra-ma za javni investicii {to dovede do opasno zgole-muvawe i na eksternata i na doma{nata neramnote-à. Odgovorot na politikite vo vakvi slu~ai trebada bide mnogu povnimatelen i poselektiven, izbegnu-vaj}i merki koi bi moèle dopolnitelno da ja desta-biliziraat makroekonomijata. Polska e duri i voposlaba polo`ba poradi svojata akutna fiskalnakriza; mo`nite kontra-cikli~ni merki moè da sepredvidat samo vo smisla na vnatre{no prestruktui-rawe na ve}e namaleniot dràven buxet. Trite bal-ti~ki dràvi, kako i Bugarija, se pridrùvaat na ri-gidni monetarni reìmi koi, kako {to e istaknatopogore, ostavaat mnogu mal, dokolku voop{to ostava-at, stepen na sloboda na kreatorite na politikite zaprezemawe na kontra-cikli~ni merki. Istovremeno,spored iskustvoto od minatoto (na primer, po kriza-ta vo Rusija vo 1998), tie se mnogu ~uvstvitelni nanadvore{ni {okovi. Ovie ekonomii sega se izloè-ni na dvoen rizik: prvo, stepenot do koj tie moè dabidat pogodeni od nadvore{niot {ok, i vtoro, dalirealnata ekonomija moè da go apsorbira toa bez daja zagrozi makroekonomskata stabilnost. Pove}etood preostanatite jugo-isto~ni evropski tranzicioniekonomii, isto taka, imaat malku prostor za manev-rirawe poradi nivnata celokupna makroekonomskanestabilnost.

Direktnite rizici od padot verojatno ne se tolkuvisoki za ZND: kako {to e ve}e istaknato, se' dodekaruskata ekonomija prodolì da raste, direktnite ne-gativni posledici od globalniot pad vrz ostatokotod ZND delumno }e bidat neutralizirani. Vsu{nost,dodeka ruskite vlasti predviduvaat namaluvawe nastapkata na rast na kratok rok (predlog buxetot za2002 godina, koj e podnesen do Dumata, predviduvastapka na porast na BDP od 4.3%), dominantnite o~e-kuvawa se deka proizvodstvoto }e ostane relativnosilno na sreden rok.11

Najva`noto nadvore{no vlijanie vrz prodolùva-weto na obnovata, ne samo vo Rusija, tuku i vo celata

Nekoi od zemjite od ZND koi izvezuvaat nafta (Azerbejxan,Kazahstan i Rusija) ve}e vospostavija ili se vo proces navospostavuvawe na specijalni vonbuxetski fondovi zarezervi, koi akumuliraat del od neo~ekuvanite prihodi voperiodite na bum. Koga uslovite }e trgnat vo sprotivnatanasoka, del od akumuliranite sredstva moè da se iskoristatkako ublaùva~ na {okot

10 Ungarija e edna od nekolkute tranzicioni ekonomii kade stimuliraweto na politikata (osobeno prekustimulirawe na izgradbata na domovi i investicii vo infrastruktura) vsu{nost se razgleduva kako merka napretpazlivost za vramnoteùvawe na negativnoto vlijanie od globalniot pad na ungarskata ekonomija. ReutersBusiness Briefing, 28-mi septemvri 2001.

Soglasno srednoro~nata ekonomska programa odobrena od ruskata vlada vo avgust, prose~nata godi{na stapka naporast na BDP za periodot 2002-2004 se o~ekuva da se dviì od 3.5% do 4.5%. Interfax News Agency, objaveno voReuters Business Briefing, 9-ti avgust 2001.


ZND, e nasokata na svetskite ceni na stokite. Ovieekonomii moàt verojatno da go prebrodat privre-meniot pad na svetskite ceni na naftata, i vsu{nost,nekoi vladi vo regionot se podgotvuvaat za takovpresvrt. Taka, nekoi od zemjite od ZND koi izvezuva-at nafta (Azerbejxan, Kazahstan i Rusija) ve}e vos-postavija ili se vo proces na vospostavuvawe na spe-cijalni vonbuxetski fondovi za rezervi, koi akumu-liraat del od neo~ekuvanite prihodi vo perioditena bum. Koga uslovite }e trgnat vo sprotivnata naso-ka, del od akumuliranite sredstva moè da se isko-ristat kako ublaùva~ na {okot. Kako i da e, ova erelativno nov razvoj na nastani, fondovite za rezer-vi nemaat s¢ u{te akumulirano dovolno sredstva zaspravuvawe so prodolèni periodi na poremetuva-we. Taka, dlabok i traen pad na cenite na stokite, ne-izbe`no }e ima direktno {tetno vlijanie vrz eko-nomskite performansi na site izvoznici na dobra,vklu~uvaj}i ja Rusija, i }e ima, indirektno, ponata-mo{ni negativni posledici kako rezultat na kakvobilo zaslabnuvawe vo ruskata ekonomija.

Imaj}i gi predvid dlabo~inata i obemot na sega{-niot istovremen globalen pad, tranzicionite ekono-

mii o~igledno nema da moàt da se izoliraat od nad-vore{niot {ok ili sami da se spravat so negativni-te posledici. Ekonomskite politiki vo tranzicio-nite ekonomii, nesomneno, treba da se sprotivstavatna cikli~nite sili koi go namaluvaat porastot, nostepenot do koj toa e mo`no }e se razlikuva od zemjado zemja. Op{to zemeno, vakvite merki }e moè da ginadopolnat i da gi zajaknat odgovorite na politiki-

te na silite na recesija vo zapadna Evropa i prekuokeanot. Se razbira deka dolgotrajniot negativen{ok bi moèl da gi zagrozi naporite za reformi votranzicionite ekonomii i u{te pove}e da go prodol-ì potrebnoto vreme za namaluvawe na jazot pome|univnoto nivo na dohod po ìtel i ona na porazvieni-ot del od kontinentot.

Prezemeno od Economic Survey of Europe 2001 No.2

Imaj}i gi predvid dlabo~inata i obemot na sega{niot globalenekonomski pad, tranzicionite ekonomii o~igledno nema damoàt da se izoliraat od nadvore{niot {ok ili sami da se

spravat so negativnite posledici

JEANNE: Kolku se razlikuva na{iot na~in narazmisluvawe za valutnite krizi sega od na{etorazmisluvawe za niv, da kaème, od pred 10 ili 15godini?

OBSTFELD: Vo ranite osumdesetti, modelot naPol Krugman go obezbedi ekonomskiot model na raz-misluvawe za valutnite krizi. Toj model sluè{ekako korisen teoretski kontrapunkt na tvrdewatana vladinite ministri koi dokaùvaa deka {vajcar-skite bankarski magnati - neracionalni i zlonamer-ni {pekulatori - gi predizvikaa ovie krizi. Mode-lot na Krugman demonstrira{e deka, duri iako nena-dejnite napadi moèbi izgledaa deka se proizvod nasvoevolno {pekulativno mislewe, tie vsu{nost seproizvod na razumna {pekulacija so odli~no predvi-duvawe.

Prefinetosta na takov vid model, kako i da e, neodnesoa predaleku vo ignoriraweto na problemitena realniot svet. Postojat nijansirani situacii vokoi moè da se pojavat krizi. Razvojot na nastanitevo izminatite petnaesettina godini ni pomogna dasfatime deka postojat nekolku mehanizmi preku koio~ekuvawata moàt ili da gi zabrzaat krizite ili dadovedat do krizi koi ne bi nastanale vo otsustvo natakva {pekulacija. Modelot na "vtora generacija# navalutnite krizi gi prou~i ovie mehanizmi.

Sega dostignavme postabilno sredno nivo, i pre-poznavame razli~ni krizi. Nekoi navistina se od vi-dot na Krugman - neizbeèn rezultat na nekonzis-tentni ili neodr`livi politiki. No, drugi se vosrodstvo so klasi~nata razlika me|u likvidnosta isolventnosta. Moè da postoi kriza vo likvidnostakoja ne bi se pojavila vo otsustvo na gubewe na dover-ba, duri i koga situacijata e odr`liva na podolg rok.

JEANNE: Po krizata vo Azija, se ~ine{e dekasite bea soglasni deka se soo~uvavme so nov vid nakriza i deka teorijata na "treta generacija# be{epotrebna za da ja objasni. Koe e va{eto gledi{te vovrska so ova?

OBSTFELD: Vo akademskite krugovi, nie nastoju-vame da se potpreme na etiketirawe i reklamirawena na{ite proizvodi. Takanare~enite modeli na tre-ta generacija se fundamentalno sli~ni na ona so {togi etiketiravme modelite na vtorata generacija. Iobata navistina zavisat od samo-realizira~ki meha-nizmi preku koi pazarnite o~ekuvawa moè da janapravat krizata poverojatna.

Po~etniot bran na modelite na vtora generacija jaidentifikuvaa su{tinata na problemot vo toa {tovladata reagira optimisti~ki na krizata. Vo real-nosta, tokmu toa go gledame i vo ovie drugi krizi.Moète da izgradite model vo koj ima ograni~uvawakoi vodat do kriza duri i vo otsustvo na intervenci-ja od strana na vladata, no ~esto ovie ograni~uvawane se tolku ostri kako {to gi pravat modelite, i pos-tojat razmeni koi vladata gi sledi pri izborot nasvoite politiki i vo svoeto rabotewe so MMF iprivatniot sektor. S¢ na s¢, bi kaàl deka zaedni~-kite karakteristiki na modelite na vtora i na taka-nare~enata treta generacija verojatno gi nadminuva-at razlikite.

JEANNE: Reìmite na fluktuira~ki devizenkurs so targetirawe na inflacijata se sega moderniza ekonomiite vo podem. Fluktuira~kite reìmi sesmetaat za otporni na krizite koi gi pogodijafiksnite devizni kursevi, no na reìmite na tar-getirawe na inflacijata moè da im nedostasuvaverodostojnost isto kako {to im nedostasuva na

6 6 / 6 7

Na 1-vi noemvri, Maurice Obstfeld, profesor po ekonomija naUniverzitetot Berkli vo Kalifornija, odrà seminar na Institutotna MMF za {pekulativni napadi. Olivier Jeanne, ekonomist voSektorot na MMF za istraùvawe, ima{e mo`nost da go zapra{aObstfeld za valutnite krizi i za naporite na ekonomskatazaednica i za razbirawe na ovie krizi i za nivno predviduvawe.

VALUTNITE KRIZI, DEVIZNITERE@IMI I SISTEMITENA RANO PREDUPREDUVAWE


fiksnite devizni kursevi. Dali {pekulativnitenapadi na fluktuira~kite devizni kursevi se raz-birlivi?

OBSTFELD: Vsu{nost ne postoi takva rabota kako~isto fluktuira~ki devizen kurs - ili barem e mnoguretko. Retko postoi neprekinatost pome|u fiksnioti fluktuira~kiot devizen kurs. I kolku ste poblis-ku do taa neprekinatost da imate target na devizenkurs, tolku e pogolem potencijalot za napad od vidotkoj go gledame pri fiksniot devizen kurs. Koga vlas-tite povlekuvaat linija vo pesokot i gi predizviku-vaat pazarite da ja preminat, toga{ - tie i moè da japreminat.

Duri i vo najidealiziraniot slu~aj na slobodnofluktuirawe, moète da vidite naglo pa|awe na ce-nite na akciite i obvrznicite kako {to pazarnitesegmenti se menuvaat ili kako {to se pu{taat noviinformacii. Klu~nata razlika e deka devizen kurskoj vo golema mera e odreden od pazarot gi vklu~uvao~ekuvawata i pazarnite procenki vedna{ {tom }estanat dostapni. Vo slu~aj na fiksen devizen kurs,sekoja informacija koja ja rakovodi razmenata sereflektira i vo drugi varijabli - rezervi, kamatnistapki i drugo - moèbi za podolg period i verojatnoso golema kolateralna {teta vrz ekonomijata. [te-tata moè da se pojavi ne samo preku direktniteefekti od ovie varijabli, tuku isto taka i preku pov-remeni pogre{no sovetuvani akcii koi vladite giprezemaat za da gi zadrì svoite fiksni deviznikursevi. Zemete ja za primer intervencijata {toObedinetoto Kralstvo ja prezema odnapred za pod-dr{ka na funtata vo {eesettite, {to izleze deka be-{e mnogu skapo. Ili zemete gi neodamne{nite in-tervencii na Tajland vo poddr{ka na bahtot.

Sekako, moète da intervenirate so fluktuira~-kata stapka za da go zabavite padot na devizniotkurs, i moète isto taka da izgubite pari vo proce-sot, me|utoa, pottikot taka da postapite e mnogu po-mal. Ugledot na vladata e mnogu pomalku doveden vopra{awe pri fluktuira~ka stapka otkolku pri fik-sen devizen kurs koj vladata e cvrsto nakloneta da gobrani. Pa sepak, tvrdam deka fiksniot devizen kursnosi zna~itelno pogolema opasnost. Izlezniot ven-til koj devizniot kurs koj postojano se prilagoduvago obezbeduva za fluktuira~ki devizen kurs ednos-tavno ne postoi kaj pofiksen devizen kurs. I vo tojmoment, vlijanieto na vladata e dovedeno vo okol-nosti koi ~esto se pokaùvaat kako prili~no razur-nuva~ki.

Drugoto pra{awe, sekako, koe proizleguva od fik-sniot nasproti fluktuira~kiot devizen kurs e ste-penot do koj iluzijata za cvrstina moè da gi naterau~esnicite na pazarot vo nedovolna za{tita od rizi-kot koj go prezemaat. Toa e problem koj sme go videlevo mnogu neodamne{ni krizi.

JEANNE: Od teoretska gledna to~ka, kolku ednazemja treba da ima rezervi za da spre~i {pekulati-ven napad? I dali moète da dadete komentar za os-noven, no pove}ekraten problem vo dizajnot na pro-gramite na MMF - kolku treba da pozajmuvame?

OBSTFELD: Moète da tvrdite deka dokolku na-vistina sakate va{ata zemja da bide otporna na {pe-kulativen napad zasnovan na finansiska krevkost,treba da imate likvidnost na raspolagawe za da mo-ète celosno da go otplatite celiot kratkoro~ennadvore{en dolg na va{ata zemja. No, toa moè dazna~i mnogu likvidnost i moè da pokrene pra{awana moralen hazard dokolku obezbeduvaweto na ovaalikvidnost pottikne prekumerno kratkoro~no zema-we zaemi. Smetam deka odgovorot e navistina onojdeka ne postoi lesen odgovor na ova pra{awe. Seka-ko, nekoi vidovi napadi ne se povrzani so stepenot

na me|unarodna likvidnost. Namesto toa, tie se zas-novaat na povrzanosta pome|u o~ekuvawata za valuta-ta i osnovnite makro uslovi. Vo takvi uslovi, nitueden iznos na rezervi nemoè da ja spre~i krizata.

Vo vrska so vtoroto pra{awe, sekako deka davawe-to zaemi od strana na MMF ima uloga, no toa trebada bide katalizator za vklu~enosta na privatniotsektor. Pogre{no bi bilo na MMF da se gleda kakona organizacija koja se odnesuva kako me|unarodenzaemodava~ vo krajna instanca - organizacija so og-romni sredstva koi i ovozmoùvaat da sanira sekogovo sekoe vreme. Za{titnite merki koi doma{nitecentralni banki moè da gi primenat za spre~uvawena moralnite hazardi moè samite po sebe se nedo-volni, no sigurno MMF ne gi ima ni ovie za{titnimerki i nema dostapni sankcii vo raboteweto so su-vereni vladi.

Duri i vo najidealiziraniot slu~aj na slobodno fluktuirawe,moète da vidite naglo pa|awe na cenite na akciite i

obvrznicite kako {to pazarnite segmenti se menuvaat ili kako{to se pu{taat novi informacii. Klu~nata razlika e deka

devizen kurs koj vo golema mera e odreden od pazarot givklu~uva o~ekuvawata i pazarnite procenki vedna{ {tom }e

stanat dostapni. Vo slu~aj na fiksen devizen kurs, sekojainformacija koja ja rakovodi razmenata se reflektira i vo

drugi varijabli (rezervi, kamatni stapki i dr.) moèbi zapodolg period i verojatna golema kolateralna {teta vrz

ekonomijata

6 8 / 6 9

V A L U T N I T E K R I Z I

JEANNE: Da zavr{ime so pra{awe za sistemiteza rano predupreduvawe. Do kade moème da odime vopredviduvaweto na valutnite krizi?

OBSTFELD: Pa, dokazite pokaùvaat ograni~enopredviduvawe na krizite duri i pri primerok. Noovie vidovi na aktivnosti isto taka sozdavaat mnogu

la`ni pozitivnosti. Edna e dosetkata na Pol Sa-muelson deka berzata predvidela 10 od poslednite 3recesii. Smetam deka e mnogu korisno da se kvanti-ficiraat varijablite koi go pomagaat predviduva-weto na krizite. Postojat nekolku iznenaduvawa, ivsu{nost ovie varijabli, po nivnata va`nost vo ra-venkite, navistina poddrùvaat brojni teorii zakrizite koi gi razvivme vo poslednite godini.

No, mislam deka vo praktikata e te{ko da se znaekako najdobro da se koristat ovie instrumenti zaproektirawe i kako da se reagira. Na primer, edenvid na aktivnost se zanimava so verojatnosta od kri-za, i najdovme objasnuvawa za verojatnostite od krizakoi funkcioniraat razumno dobro duri i kaj prime-rokot. No, koga treba da se uklu~i alarmot za doma{-nata vlada ili za MMF - na 25% verojatnost od kri-

za, na 50% verojatnost od kriza? I potoa, {to trebada se napravi? Modelite se korisni vo toa {to ni da-vaat nekakvo ~uvstvo za faktorite koi ja zgolemuva-at verojatnosta od kriza, no tie se ~esto povrzani imodelite ne pokaùvaat jasno koj e najefektivniotodgovor na politikata.

Na kraj, pra{aweto za toa {to dobivame pove}e od

sledeweto na indikatorite. Povtorno razgleduvaj}igo slu~ajot na Tajland, MMF go zabeleà deficitotna tekovnata smetka na platniot bilans i drugiteproblemi vo zemjata, i namaluvaweto na cenite nafinansiskite sredstva predupredi za opasnata si-tuacija so bahtot, no ne moè{e da se dade nikakovodgovor. Dali modelot }e pomogne{e? Moè da pos-toi argument na politi~kata ekonomija deka dokolkuMMF ima model i moè da se tvrdi deka negoviot in-dikator sveti crveno, toj moè da ima pogolemo po-liti~ko vlijanie vrz vladite da se prilagodat ot-kolku ednostavno da se imaat pret~uvstvata na Sek-torot za istraùvawe ili na upravniot direktor.

Ne go znam odgovorot na toa. Modelite moè da sekoristat na razli~ni na~ini; tie se predmet na pret-pazlivost i prosuduvawe. Skepti~en sum za gledi{-teto na politi~kata ekonomija za postoeweto na mo-del. Kreatorite na politiki se s¢ poiskusni vo pog-led na toa kako se pravat ovie proekcii, a modelotzasnovan na procenkite verojatno bi imal samo mar-ginalno pogolemo politi~ko vlijanie od strogiteprocenki koi MMF gi izdade vo minatoto.

Prezemeno od IMF Survey, December 10, 2001

Sekako deka davaweto zaemi od strana na MMF ima uloga, notoa treba da bide katalizator za vklu~enosta na privatniotsektor. Pogre{no bi bilo na MMF da se gleda kako naorganizacija koja se odnesuva kako me|unaroden zaemodava~ vokrajna instanca - organizacija so ogromni sredstva koi iovozmoùvaat da sanira sekogo vo sekoe vreme

KikiMANGOVAPOWAVI]

Voobi~aeno pod pari~no pobaruvawe se podraz-bira odreden broj na pari~ni edinici na koiglasi obligacijata. Po pravilo, pari~nite po-

baruvawa se utvrduvaat vo momentot na nastanuvawe-to na pravniot odnos (kako kaj kupoproda`niot dogo-vor), a kaj nekoi odnosi i podocna (kako kaj barawetona nadomestok na {teta). Za realizacija na dol`ni~-ko doveritelskiot odnos, za uspehot na rabotata i op-timalniot stepen na likvidnost i solventnost nasubjektite, od osobena va`nost e poznavaweto na pra-vilata za naplata na pari~nite pobaruvawa, {to }ere~e pravnata ramka na pari~niot sistem {to doa|ado izraz koga pari~nata obligacija se izvr{uva. Pritoa sekako treba da se ima predvid i pravniot aspektna parite

Koga se govori za odreden praven institut po pra-vilo se o~ekuva da se dade i negova definicija. Za pa-rite iako e pi{uvano mnogu (od ekonomisti, pravni-ci, filozofi, vojskovodci i dr.) glavno zanivnata uloga, slobodno moè da se kaèdeka za niv ne postoi so zakon utvrdenadefinicija. Za nivnoto pojmovno op-redeluvawe potrebno e da se pojdeod nivnoto sekojdnevno nejuridi~kozna~ewe, odnosno od parite kako kul-turno op{testvena pojava determini-rana od op{testvenata funkcija {toop{testvenata zaednica im ja dava voodredeno vreme, uslovi i odnosi. Voprilog i kako potvrda na ova iska-ùvawe e i faktot, deka i denes,pokraj primenata na elektrons-ki pari, koga op{testveno eko-nomskite i politi~kite uslovise naru{eni, parite sekojpatse vra}aat na svojot prvobitenoblik-trampata. Me|utoa, bezogled na vremeto, uslovite iokolnostite koga pari~nata

obligacija se izvr{uva, parite sluàt kako sredstvoza razmena-kako plate`no sredstvo, vo {to se ogledai nivnata pravna priroda.

Ako se ima predvid pravniot aspekt na parite, tre-ba da se pravi razlika pome|u parite kako sredstvo zapla}awe i parite kako zakonsko sredstvo za pla}awe.Samo odreden vid pari so ~ie pla}awe dol`nikot seosloboduva od obvrskata kone~no, imaat solutornaili liberatorna sila. Takva sila pravoto im dava naodreden vid pari pre}utno ili izri~no. Denes, popravilo e zastapen vtoriot slu~aj. Vo taa smisla e iodredbata na ~l. 2 st.1 od Zakonot za pari~na edinicana RM koja glasi "Kni`nite pari i kovanite parikoi glasat na denari se edinstveno zakonsko sredstvoza pla}awe na teritorijata na Republika Makedoni-ja# (Sl.vesnik na RM br. 26/92).

Faktot {to na odreden vid pari pravoto im davasvojsstvo na zakonsko sredstvo za pla}awe vo nikojslu~aj ne treba da zna~i negirawe na svojstvo na pari

na drugite vidovi pari vo ekonomska smisla.Imeno, pri zaklu~uvaweto na imotno pravni-te odnosi vo me|usebnite odnosi, subjektitemoàt da se dogovorat pari~nata obvrska daja izvr{at i so drugi sredstva za pla}awe - so

pari {to ne pretstavuvaat zakonsko sredstvoza pla}awe. Vo ovoj slu~aj vsu{nost se preneb-

regnuva pravnata koncepcija, doa|a do izrazvoljata na subjektite, preovladuva stoja-

li{teto - kako pari sluì ona na {toprometot mu dava takvo svojstvo.

Ottuka tretiraj}i gi pravnitepra{awa, pravnikot ne

smee da go izgubi od vidfaktot deka parite se

op{testvena pojava, ideka pravnata priroda e

D-r Kiki Mangova Powavi} eredoven profesor naPravniot fakultet vo Skopje.Rodena e 1940 godina vo s.Banica, Lerin, R. Grcija, adiplomirala na Pravenfakultet vo 1962 godina.Magistrirala na Ekonomskiotfakultet vo Skopje vo 1969godina na tema "Razvoj ikarakteristiki na jugosloven-skiot devizen reìm# na kur-sot monetarno-kreditni prob-lemi.Doktorirala na Pravniotfakultet vo Skopje vo 1987godina na tema "Bankite voMakedonija i vlijanieto vrzstopanskiot razvoj-istoriskopravni aspekti#. Od 1964 god-ina najprvin kako asistent,potoa predava~, vi{ predava~,vonreden profesor, denes eredoven profesor naPravniot fakultet. Pokrajfinansovo pravo, nastavnaaktivnost ima i na predmetiteMonetarno-kreditno idevizno pravo, Bankarskopravo, a od 2001 godina iPravo od osiguruvawe. Bilamentor i ~len na pove}erecenzentski komisii.U~estvuvala vo nastavniotproces na postdiplomskite nakursot "Organizirawe nazdruèniot trud vo me|unaro-dniot promet na stoki i uslu-gi#, a denes na kursot poDelovno pravo na Pravniotfakultet vo Skopje i na kur-sot Finansiski menaxment naEkonomskiot institut voSkopje.Bila prodekan, rakovoditelna Institutot za pravno-ekonomski odnosi, ~len nakomisii na Univirzitetot iFakultetot. Od 1998 godina e~len na Komisijata za sudskibuxet, eden od inicijatorite iosnova~ite na zdruènieto"Dostoinstvo#.Vo {irokiot spektar nanaslovi (preku 130) objavenivo zbornici, stru~ni spisani-ja, dneven pe~at, predmet naelaboracija se razli~ni temi,no preovladuvaat onie odoblasta na finansiskiot sek-tor, pred s¢ od bankarstvoto.


*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

PARI^NI POBARUVAWA,ZA[TITNI KLAUZULII MAKEDONSKOTO OBLIGACIONOPRAVO

Koga obvrskata ima za predmet pari~na suma, dol`nikot e dolèn da go isplati onoj broj pari~ni edinici na koj glasi obvrskata, osven koga so zakon se opredeluva ne{to drugo (~l.383 od ZOO)

samo del od taa pojava, ~ija sodrìna vo pogolem delse sodrì vo nivnoto ekonomsko zna~ewe.

Vo istoriskiot razvoj, vo vrska so poimot, svojstva-ta i zna~eweto na pravnoto poimawe na parite, para-lelno so razvojot na oddelnite vidovi pari i nivnatavrednost postojat i poveke koncepcii me|u koi naj-va`ni se metalisti~kata, dràvnata i op{testvenopravnata. No bez razlika koja koncepcija se ima pred-vid, pravniot i ekonomskiot poim na parite treba dase tretiraat kako dva pome|u sebe usloveni i neraz-delni poimi. Va`nosta na parite kako praven insti-tut doa|a do izraz osobeno vo uslovi na odredeni op-{testveno ekonomski, poto~no finansiski pojavi(aprecijacija ili deprecijacija), monetarni merki(devalvacija, revalvacija) kako i pri primenata naodredeni pravni instituti (kamata, nadomest na {te-ta i sl.).

Spored metalisti~kata koncepcija parite se pot-ro{na deliva podvi`na stvar pred se blagorodna sto-ka na koja i se pripi{uva svojstvo na pari zaradi nej-zinite prirodni i ekonomski svojstva. Osnovna e eko-nomskata sila, a dràvata i pravoto imaat sekundar-no zna~ewe opredeluva}i ja i garantiraj}i ja so svo-jot ìg teìnskata koli~ina na blagorodniot metalvo odredena pari~na edinica.

Vtorata, dràvno pravna teorija poznata kako Kna-pova po nejziniot glaven pretststavnik Georg FridrihKnapp, svojstvo na pari im pripi{uva na site dvi`nistvari koi se sozdadeni po zakonsko ovlastuvawe.Imeno, dràvata kako nositel na suverena vlastsprema toa i na monetarniot suverenitet gi izdavapari~nite znaci i go opredeluva zakonskoto sredstvoza pla}awe. Ottuka, svojstvo na pari vo pravna smis-la na zborot gubat onie stvari {to dràvata gipovle~e od promet - im go odzema takvoto svojstvo-gidemonetizira.

Tretata, op{testveno pravnata koncepcija smeta,deka za definiraweto na parite od odlu~na va`noste javnoto mnenie "pari se smetataat samo onie dvi`-ni stvari i prava {to se vo op{ta upotreba i vo koiop{testvenata zaednica ima doverba, a ne stvari iprava na koi dràvata koristej}i go svojot moneta-ren suverinitet im dava takvo svojstvo#. Javnoto mne-nie odlu~uva ne samo za toa dali ne{to ima svojstvona pari, tuku i vo koj stepen toa ne{to gi ima tie svo-

jstva veli Saviny, eden od postarite pretstavnici naovaa koncepcija {to nao|a potvrda i vo stojali{tetona eden od nejzinite sovremeni sledbenici Nusbaum(sega koncepcijata go menuva imeto vo psiholo{kosociolo{ka), naveduvaj}i pri toa deka vo vrska so pa-rite primarno zna~ewe ima op{testvoto, a ne drà-vata. Pojdovnata teza Nusbaumja izveduva od nenor-malni uslovi nastani (vojni, ekonomski i drug vidkrizi), koga navistina kako pari sluì se ona na {toop{tetsvenata zaednica }e mu dade takvo svojstvo. Natakvoto stojali{te se privrzanici i nekoi ekono-misti pripadnici na t.n. vienska {kola koi istaknu-vaat deka primarno zna~ewe za ne{to da sluì kakopari e veruvaweto-doverbata edna stvar da ja vr{ifunkcijata na op{t ekvivalent.

Bez razlika koja koncepcija se ima predvid, pog-re{no bi bilo da se smeta deka pravniot i ekonom-skiot poim na parite se dva sosem razli~ni i nezavis-ni poimi. Naprotiv, toa {to im e zaedni~ko oprede-leno e so negovata osnovna funkcija, a razlikite nas-tanuvaat kako rezultat na razli~nite aspekti na tre-tirawe.

Imaj}i go predvid istoriskiot ravoj na parite,koncepciite za nivnoto pojmovno opredeluvawe i op-{testveno ekonomskite i politi~ki uslovi i odnosi,denes vo ramkite na Evropskata unija vo vrska soMastri{kiot dogovor od 1992 g. vo koj pokraj ostana-tite zna~ajno mesto zazemaat monetarno politi~kiteceli (vostanovuvawe na edinstvena monetarna insti-tucija-Evropskata centralna banka i edinstvena pa-ri~na edinica-evro) sekako }e zna~i ne samo mo`-nost, tuku ve}e i potreba za sozdavawe na novi kon-cepciski pristapi za pravniot aspekt na parite.

Ispolnuvaweto na pari~nite obvrski i promenatana kupovnata sila na parite se dva faktora {to nizistoriskiot razvoj na parite i pari~nite sistemipostojano ja nametnuvale dilemata, kako da se onevoz-moàt ili namalat eventualnite {tetni poslediciza doveritelite, i voedno da se obezbedi principotna sigurnost i doverba vo pari~niot sistem i platni-ot promet. Vo taa smisla re~isi bez isklu~ok vo pa-ri~nite sistemi na sovremenite dràvi e vgradenprincipot na nominalizam, no so mo`nost so zakonutvrdeni uslovi za primena na odredena klauzula zaonevozmoùvawe na {tetni posledici za doveriote-lite. Vo vrska so ispolnuvaweto na pari~nite obvrs-ki vo uslovi na promena na kupovnata sila na paritepostojat tri koncepciski pristapi i toa; metal-isti~ki, nominalisti~ki i valoristi~ki.

1. Spored metalisti~kiot pristap, parite se isto{to i odredena koli~ina na zlato, a ulogata na drà-vata se sveduva na utvrduvawe, so svoj pe~at, deka toa{to e deklarirano odgovara na sodrìnata.

7 0 / 7 1

P A R I ^ N I P O B A R U V A W A I Z A [ T I T N I K L A U Z U L I

Za realizacija na dol`ni~ko doveritelskiot odnos, za uspehotna rabotata i optimalniot stepen na likvidnost i solventnostna subjektite, od osobena va`nost e poznavaweto na pravilataza naplata na pari~nite pobaruvawa, {to }e re~e pravnataramka na pari~niot sistem {to doa|a do izraz koga pari~nataobligacija se izvr{uva


2. Napu{taweto na ~istiot zlaten standard vo sis-temot na pla}awe zna~i i postepeno napu{tawe naprethodniot koncept. So preminuvaweto na sistem nakni`ni i ìralni pari se promovira koncept na mo-netaren nominalizam, {to se sveduva na slednoto: "soisplata na brojot na pari~nite edinici kako zakon-sko sredstvo za pla}awe se ispolnuva pari~nata ob-vrska#, odnosno "nominalniot iznos pretstavuva so-drìna i vrednost na pari~nata obvrska#. Vladete-lot, odnosno dràvata e taa koja ja utvrduva nadvo-re{nata vrednost "ona {to e napi{ano pretstavuvanametnata vrednost (valor impozitum)#. Principot namonetaren nominalizam inkorporiran vo francuski-ot Code civile prifaten i vo sovremenioit pari~ensistem na Francija se primenuva i vo niza drugi zem-ji. Vo nekoi zemji iako izri~ito ne e naglasen (pri-mer [vajcarija) se primenuva i vo pravniot promet ivo sudskata praktika.

3. Tretata, valoristi~kata koncepcija trgnuva odprincipot na ekvivalentnost na obligacionite odno-si. "Pri ispolnuvaweto na obligacioniot odnosdol`nikot e dolèn da ja vrati istata kupovna silana parite-takva kakva bila vo momentot na zaklu~u-vaweto na dogovorot#. Iako valoristi~kata koncep-cija od ekonomski aspekt i od aspekt na primena naprincipot na pravi~nost i principot na ekvivalen-cija na prestacijata e sosema opravdana, za pravniotpromet e te{ko prifatliva, so ogled na toa {to soz-dava nesigurnost, voznemiranost, vozdrànost odprezemawe na odredeni obligacioni aktivnosti, avoedno sozdava mo`nosti i za eventualni zloupotre-bi. Nejzinata pravna priroda e glavno od dispoziti-ven karakter i sledstveno na toa re~isi vo site prav-ni sistemi denes e dozvoleno dogovaraweto na za{-titni klauzuli (dogovoren valorizam) so ~ija prime-na promenetata vrednost na kupovnata sila na paritemoè da se kompenzira.

Prvite za~etoci na za{titnite klauzuli gi nao|a-me vo po~etocite na kapitalisti~koto op{testvo vouslovi na naru{eni odnosi vo vrska so pari~nitetransakcii. Taka vo prvata polovina na {esnaesetti-ot vek kako za{titna klauzula vo Francija se sretnu-va 25 scuta soliskako najpostojan zlatnik ili pak voAnglija zlatna funta sterling.

I denes, vo uslovi na ~esti promeni vo me|unarod-nite op{testveno ekonomski i politi~ki uslovie senametnuva potrebata za primena na za{titnite klau-zuli, {to ne zna~i smaluvawe ili isklu~uvawe naprincipot na monetaren nominalizam. Pritoa odosobena va`nost e potrebata da se naglasi razlikatapome|u primenata na za{titnite klauzuli i primen-ta na stranskata valuta vo dogovorite. Imeno kaj pri-menata na za{titnata klauzula prestacijata se do-

govara vo doma{na valuta, no za eliminirawe naeventualnite negativni posledici od fluktuacijatana vrednosta na kupovnata sila na parite, ispolnuva-weto na pari~nata obvrska se stava vo zavisnost odpredvidenata klauzula {to pretstavuva kompenza-cionen mehanizam. Pri toa pari~nata obvrska seko-ga{ se izrazuva i e plativa vo doma{na valuta. Kajklauzulata na stranska valuta pari~nata obvrska seizrazuva vo stranska valuta (valuta na dogovor) vo~ija stabilnost dogovornite strani imaat pogolemadoverba otkolku vo doma{nata valuta.

***Sistemot na za{titni klauzuli (namesto za{tit-

ni, neretko se sretnuvaat izrazite garantni, vrednos-ni, monetarni, valutni, stabilizacioni ili antiin-flacioni), odnosno sistemot na dogovoren valorizamse sostoi od tri vida klauzuli i toa; zlatna, valutnai stokova.

So ogled na oblicite vo koi se javuva primenata nazlatnata klauzula, niz istoriskiot razvoj do Prvatasvetska vojna pla}aweto na pari~nata obvrska se vr-{i vo zlatni pari (zlaten dolar, zlatna funta i sl).

Klauzulata na pla}awe vo zlatni polugi e vtoriotoblik na zlatna klauzula i se sostoi vo toa {to is-polnuvaweto na pari~nata obvrska se vr{i vo odre-dena teìna (koli~ina) na nemonetarno zlato.

Za razlika od dvata prethodni oblika, zlatnatavrednosna klauzula moè da se re~e deka pretstavuvaprava za{titna klauzula. Imeno, ispolnuvaweto napari~nata obvrska se vr{i vo doma{na valuta ili vovalutata na edna od dogovornite strani, no visinatana pari~nata obvrska se vrzuva za vrednosta na zlato-to, koe vo ovoj slu~aj pretstavuva valuta na vrednuva-we. Za primena na ovaa klauzula od posebna va`noste prethodno utvrdeniot zlaten, odnosno valuten pa-ritet na valutata vo koja se izvr{uva obvrskata.

Kako vtor oblik e klauzulata na pla}awe sporedvrednosta na stranskata valuta. Vo ovoj slu~aj valu-tata na dogovorot e doma{nata valuta, no ispolnuva-weto na pari~nata obvrska e vrzano za vrednosta nadruga po pravilo stabilna valuta. Vo ramki na ovojvtor oblik na valutna klauzula moè da stane zbor iza odredeni podvidovi i toa;

I denes, vo uslovi na ~esti promeni vo me|unarodniteop{testveno ekonomski i politi~ki uslovie se nametnuva

potrebata za primena na za{titnite klauzuli, {to ne zna~ismaluvawe ili isklu~uvawe na principot na monetaren

nominalizam. Pritoa od osobena va`nost e potrebata da senaglasi razlikata pome|u primenata na za{titnite klauzuli i

primenta na stranskata valuta vo dogovorite

7 2 / 7 3


a) za klauzula na garancija na kursot spored koja(pokraj vrzuvaweto za stranska valuta) se predviduvai vrednosniot odnos - kursot na doma{nata spremastranskata valuta;

b) klauzula na izbor na pove}e mesta na pla}awe.Vo ovoj slu~aj pari~nata obvrska se izrazuva vo ednavaluta, no dadena e mo`nost pla}aweto da se izvr{ivo edno od predvidenite mesta na pla}awe prema iz-borot na doveritelot;

v) Vo me|unarodniot platen promet mnogu ~estoprethodnata klauzula se kombinira so klauzulata naizbor na pove}e valuti. Imeno, pari~nata obvrskaglasi na poveke valuti, a samo edna valuta e sredstvona ispolnuvawe (in solucione) na obvrskata. Pravotona izbor mu pripaga na doveritelot vo momentot nastasanosta na pobaruvaweto;

g) Klauzulata na kombinacija na valutite se ogledavo toa {to obvrskata se predviduva - se izrazuva vorazli~ni valuti (primer 50% vo edna i 50% vo drugavaluta). Ovoj vid na klauzula naj~esto se primenuvavo me|unarodniot platen promet vo vrska so ispora-ka na investiciona oprema so cel rizikot od prome-nata na vrednosta na parite da go snosat dvete dogo-vorni strani;

d) Kako podvid na klauzulata na pla}awe sporedvrednosta na stranskata valuta e klauzulata vrzanavaluta za me|unarodna edinica na vrednuvawe, pri{to pari~nata obvrska se izrazuva vo doma{na valu-ta, a ispolnuvaweto se vrzuva za kursot na dogovorna-ta valuta sprema nekoja me|unarodna pari~na edinicakako {to be{e ECU, SDR,a denes EURO.

Za razlika od zlatnata i valutnata klauzula {to sekoristat vo me|unarodniot platen promet, stokovataklauzula pretstavuva pred se klauzula na vnatre{ni-ot platen promet. I ovaa klauzula moè da se prime-nuva vo dva oblika i toa:

1) Klauzula na pla}awe vo stoka (naj~esto vo zemjo-delski proizvodi) zna~i isklu~uvawe na parite odpromet i na nivno mesto se stava stokata vo funkcijane samo na merka na vrednost, tuku i vo funkcija naprometno i plzte`no sredstvo. Taka, vo uslovi na

zna~itelno naru{eni ekonomski uslovi i odnosi dr-àvata ja sankcionira primenata na ovaa klauzula vosvojata celovitost.

2) Vtorata klauzula na pla}awe spored vrednostana stokata ozna~uva ispolnuvawe na pari~nata obvrs-ka vo doma{na valuta ~ija vrednost vo momentot naispolnuvawe na obvrskata se vrzuva za vrednosta nanekoja stoka. Od ovoj vid klauzula nastana indeksna-ta klauzula kako najzna~aen oblik na stokovata klau-zula koja mnogu ~esto se primenuva a e dopu{tena i vona{iot praven promet.

Na krajot, eden poseben vid na stokova klauzula eklauzulata na lizgava skala. Taa pretstavuva nekojvid indeksirawe na cenite i valorizirawe na dolgot.Pri toa kone~nata pari~na obvrska e vo zavisnost odpromenata na cenite na predmetot na rabota, rabot-nata sila i op{tite tro{oci.

***

Vo makedonskoto zakonodavstvo i pravna praktikapri ispolnuvaweto na pari~nite obvrski kako osno-ven princip bil, a i denes e prifaten, principot nanominalizam. Imeno, vo vremeto na jugoslovenskiotpraven sistem {to se primenuva{e i vo RM, do done-suvaweto na Zakonot za obligacioni odnosi (ZOO1978) ovoj princip se izvlekuva{e od Zakonot za pov-lekuvawe i zamena na okupaciskite pari od 1945g.

"Koga obvrskata ima za predmet odredena suma pa-ri, dol`nikot e dolèn da go isplati onoj broj na pa-ri~ni edinici na koi obvrskata glasi, so isklu~okkoga zakonot poinaku opredeluva#. Toa e tekstot na~l. 394 od ZOO vo koj zakonodavecot na principot namonetaren nominalizam mu dava zna~ewe na impera-tivna norma, za vedna{ vo istata odredba da dademo`nost za primena i na drug princip pod uslov da etoa so zakon predvideno. Tokmu vo slednite odredbina ZOO se predvideni isklu~ocite od primenata namonetarniot nominalizam. Vo ~l. 396 e predvidenaprimenata na indeksnata klauzula utvrduvaj}i dekaprimenata na ova klauzula e polnova`no ako izbra-niot indeks e vo neposredna ekonomska vrska sopredmetot na rabotata, taka {to da nema {pekulativ-no zna~ewe, ili, takvata odredba e dogovorena zaradiobezbeduvawe na ìvotniot standard na dogovornatastrana. A vo slednata odredba, vo ~l.397 e predvidenaprimenata na posebniot vid na stokova klauzula- naklauzulata na lizgava skala. Primenata na ovaa klau-zula e glavno pri isporaka na investiciona oprema,odnosno, pri isporaka na opredeleni predmeti edozvoleno da se dogovori deka cenata ke zavisi od ce-nata za materijali i od trudot, kako i od drugite ele-menti koi vlijaat vrz viso~inata na tro{ocite na

Kako vtor oblik e klauzulata na pla}awe spored vrednosta nastranskata valuta. Vo ovoj slu~aj valutata na dogovorot edoma{nata valuta, no ispolnuvaweto na pari~nata obvrska evrzano za vrednosta na druga po pravilo stabilna valuta. Voramki na ovoj vtor oblik na valutna klauzula moè da stanezbor i za odredeni podvidovi i toa; klauzula na garancija nakursot, klauzula na izbor na pove}e mesta na pla}awe,klauzulata na izbor na pove}e valuti, klauzula na kombinacijana valutite ili klauzulata vrzana valuta za me|unarodnaedinica na vrednuvawe


proizvodstvoto, vo opredeleno vreme na opredelenpazar.

[to se odnesuva do zlatnata klauzula i nejzinataprimena re~isi bez isklu~ok vo vnatre{niot platenpromet e zabraneta, a vo me|unarodniot se primenuvaako e so zakon dozvolena i toa tretiot oblik - valut-nata za{titna klauzula. Vo ZOO vsu{nost se govoriza valuta na obvrska (~l.395), odnosno bez ogled na toavo {to e dogovorena pari~nata obvrska (zlato ilistranska valuta), ispolnuvaweto moè da se bara sa-mo vo doma{na valuta i toa spored kursot {to vaèlvo momentot na nastanuvaweto na obvrskata.

***

Po rasturaweto na jugoslovenskata federacija po-rane{nite republiki otpo~naa da gradat sopstvenozakonodavstvo koe ke odgovara na novonastanatite us-lovi, odnosi i zalo`bi za asocirawe vo evropski isvetski ekonomski pravni i politi~ki asocijacii.Zakon za obligacioni odnosi vo RM e donesen vo mart2001 g. (Sl. vesnik na RM br/ 18/01). Faktot deka ZOOod 1978g. donesen vo poinakvi op{testveno ekonoms-ki i politi~ki uslovi i odnosi vaè{e preku 20 go-dini, {to e retkost vo na{iot praven sistem, govorii ja potvrduva vonrednata vrednost na ovoj pravenakt {to se gleda i vo inkorporiraweto re~isi na90% od materijata od ZOO od 1978 g. vo makedonskiotZOO. Toa se gleda i vo delot za Pari~nite obvrski,smesten vo oddelot 1 na glava obeleàna so rimskopet - Razni vidovi obvrski( i vo dvata zakona naslo-vot e ist). Kako {to pogore e spomnato i denes na~e-loto na moneteren nominalizam, sega smesteno vo od-redbata na ~l.383 so tekst istoveten kako i porane{-niot tekst na ~l.394. e osnovno na~elo pri ispolnuva-weto na pari~nite obvrski.

[to se odnesuva do za{titnite klauzuli vo ZOO od2001 g. tie se navedeni so isti naslovi kako i vo ZOOod 1978 g. i toa; Valuta na obvrska (~l.384 porano~l.395), Indeksna klauzula (~l.385 porano ~l.396) iLizgava skala (~l.386 porano ~l.397). Razlikata e votekstot na nekoi od navedenite odredbi. Razlikite seodnesuvaat pred se na sega utvrdenata dopu{tenost naprimenata na valutnata klauzula "koga vrednosta nadogovornata obvrska vo doma{na valuta e izrazena vostranska valuta ili e oprededelena vo takva valuta#(st.1), za vo sledniot stav 2 na ~l.384 zakonodavecotda utvrdi deka "ispolnuvaweto na obvrskata se vr{iso doma{na valuta spored sredniot kurs na Narodnabanka na Republika Makedonija {to vaì na denot naispolnuvaweto#. So ovaa odredba fakti~ki pravno sevoobli~uva - se ozakonuva sudskata praktika koja japraktikuva{e primenata na valutnata klauzula i vo

uslovi na vaèwe na pravnata norma od ~l. 395 odZOO od 1978 g.

Vo odnos na indeksnata klauzula za razlika odZOO od 1978 g. {to ja dopu{ta{e samo vo odredenislu~ai kako e navedeno pogore "ako izbraniot indekse vo neposredna ekonomska...#, vo sprotivno taa be{ezabraneta i vo vrska so toa ima{e za posledica ni{-tavost na takvata odredba vo dogovorot, i pokraj toa{to ispolnuvaweto na obvrskata se vrzuval za utvr-den indeks na ceni od strana na ovlastena organi-zacija. So ~l. 385 na ZOO od 2001 g. vo afirmativnaforma bez zabrani so eden uslov, indeksot na ceniteda bide utvrden od ovlasteno lice, zakonodavecot jadozvoluva primenata na indeksnata klauzula.

Vo odnos na lizgavata skala kako poseben oblik nastokovata klauzula odredbite i vo dvata zakona sepotpolno istovetni.

Imaj}i go predvid naslovot i predmetot na elabo-racija na ovoj trud, na krajot }e spomeneme deka vomakedonskiot ZOO se vostanoveni i odredeni novinivo odnos na valutata na pari~nite obvrski {to se od-nesuvaat na dogovornata kamata. Imeno, vo ~l. 388 no-vina e toa {to, vo vrska so stapkata na dogovornatakamata e utvrdeno deka "ako pari~nata obvrska e iz-razena vo stranska valuta ili e opredelena vo takvavaluta, koga poinaku ne e dogovoreno, odnosno opre-deleno so zakon, na doveritelot mu pripa|a kamata vodoma{na valuta po najniska kamatna stapka {to japla}a bankata na deviznite {tedni vlogovi po vidu-vawe vo mestoto na ispolnuvaweto". Dosega vo takvislu~ai vo sudskata praktika se primenuva{e stoja-li{teto za primena na domicilna kamata - kamata{to vaì vo zemjata na potekloto na valutata.

Osven gorenavedenite, vo ZOO od 2001 g. se insti-tucinalizirani i odredeni novini {to se odnesuvaatna primena na devizna valutna klauzula kaj dogovorotza zaem (~l. 546) i dogovorot za kredit (~l.1104) ovaposlednoto posebno vo vrska so bankite kako kredi-tori koi odobruvaat devizni krediti ili denarskikrediti so devizna klauzula vrz osnova na kreditnilinii {to se koristat od stranstvo kako i vrz osnovana depozitite na graganite. Imeno, od na~eloto na

Spored ~len 388 od ZOO "ako pari~nata obvrska e izrazena vostranska valuta ili e opredelena vo takva valuta, koga poinaku

ne e dogovoreno, odnosno opredeleno so zakon, na doveritelotmu pripa|a kamata vo doma{na valuta po najniska kamatna

stapka {to ja pla}a bankata na deviznite {tedni vlogovi poviduvawe vo mestoto na ispolnuvaweto". Dosega vo takvi

slu~ai vo sudskata praktika se primenuva{e stojali{teto zaprimena na domicilna kamata-kamata {to vaì vo zemjata na

potekloto na valutata

7 4 / 7 5


slobodna dispozicija vo dogovaraweto na stapkata nadogovornata kamata so odredbata od ~l. 546 od ZOOZakonot pravi isklu~ok. Vo taa smisla dokolku kama-tata se dogovora za pari~na obvrska vo doma{na valu-ta, a se izrazuva vo stranska, ili pak e opredelena votakva valuta, se smeta za lihvarska koga e pogolema zadva pati od kamatnata stapka koja se pla}a na pari~naobvrska vo taa stranska valuta i e preovladuva~ka name|unarodniot finansiski pazar na denot na stasa-nosta na pari~nata obvrska vo doma{na valuta. Kakopreovladuva~ka kamatna stapka na me|unarodniotfinansiski pazar se smeta LIBOR ili vo EvropaEUROBOR na denot na stasanosta na pari~nata ob-vrska vo doma{na valuta. So ogled na visinata na ta-ka utvrdenata kamatna stapka po ovie osnovi koja voprosek e negde okolu 4,50%, soglasno odredbite na ~l.546 i 1104 od ZOO, za lihvarska kamata }e se smeta ka-matnata stapka {to e povisoka od 8,90%. Imaj}i gipredvid visokite bankarski tro{oci, poniskite ka-matni stapki na kreditite po kreditni linii i kama-tite na depozitite na graganite, toa sekako negativ-no }e se odrazi na ponudata na bankarkite krediti.Kamatnata stapka na kreditite od stranstvo po osnovna kreditni linii se dviì od 8% - 11%. Visinata napasivnata kamata na vlogovite na naselenieto izne-

suva od 5% - 11% (kako rezultat na konverzijata na invalutite za euro i novoutvrdeniot platen sistem vokonkurentskata borba za klientela kon krajot na2001 g. bankite ja zgolemija amplitudata me|u najnis-kata i najvisokata pasivna kamatna stapka) vo zavis-nost od toa dali se po viduvawe ili oro~eni. Vo uslo-vi na primena na aktivna kamata na kreditite po os-nov na kreditnite linii od 8% - 11%,kamatite nakreditite {to gi odobruvaat bankite treba da izne-suvaat od 10% - 15% na godi{no nivo. Sevkupnosta nataka utvrdenite uslovi vo sektorot na kreditnite od-nosi i visokite bankarski tro{oci negativno }e vli-jaat na bankarskata ponuda na krediti, {to verojatnonegativno ke se odrazi i vrz stopanstvoto. Ovie pos-ledni dva navoda ukaùvaat deka zakonodavecot ne se-kojpat dokraj ili pak nesekojpat najdobro gi razre{u-va odredeni odnosi. Nekojpat duri i so najdobra èl-ba i namera se vostanovuva nekoe pravilo za da seobezbedi pogolema sigurnost, ramnopravnost i drugina~ela na dogovornite odnosi, no izmenetite op{tes-tveno ekonomski pa i politi~ki uslovi moàt da gonamalat, pa i da go ote`nat realiziraweto na osnov-nite principi, {to ima za rezultat ne retko i nega-tivni posledici za celokupniot op{testveno eko-nomski razvoj.

BiljanaMITEVSKA

Opredelbata i preminot kon pazaren na~in nastopanisuvawe nametna potreba od promeni re-~isi vo site sferi na ekonomskoto ìveewe.

Promenite vo oblasta na bankarstvoto i finansi-ite kolku {to treba da bidat rezultat na promenitevo drugite sferi, tolku treba da bidat i faktor zapottiknuvawe na procesot na reprodukcija vo zemjata.

Vo reformiraweto na finansiskiot sistem zna-~ajno mesto imaat i reformite vo platniot i pari~-niot promet.

Platniot promet pretstavuva sistem na pla}awekoj se sostoi od zbir na instrumenti, proceduri ipravila i sistem za me|ubankarski prenos na sredst-va koj se koristi za da se ovozmoì cirkulacija napari~nite sredstva. Toj pretstavuva klu~na kompo-nenta na finansiskiot sistem na edna zemja.

Centraliziranosta na site funkcii na edno mestovo prethodniot platen sistem be{e potreba koja nadràvata £ ovozmoùva{e ednostavna i efikasnakontrola i sledewe na platniot promet i rabotewe-to na site pravni subjekti, ednostavna naplata nasvoite obvrski i ednostavna kontrola na tro{ewetona buxetskite sredstva.

Prethodniot platen sistem koj be{e nasleden odporane{nata SFRJ ja naru{uva{e inherentnata sim-bioza na bankarskiot i platniot sistem. Simbiozatana ovie dva sistema e i zakonski predvidena so vbro-juvaweto na rabotite od platniot promet kako ednaod osnovnite bankarski funkcii, od {to jasno se gle-da deka izvr{uvaweto na platniot promet ne e javna,tuku tipi~no bankarsko-komercijalna funkcija.

Moè li da pretpostavime kako bi funkcioniralme|unarodniot sistem na pla}awa, dokolku bi bila

razbiena simbiozata na me|unaroden plan, odnosnoda postoi Zavod za me|unaroden platen promet, i taainstitucija da se obide da vospostavi korespodents-ki odnosi so Bank Of Americavo San Francisko. Ame-rikancite koi u{te od 4 oktomvri 1853 imaat wujor-{ka klirin{ka ku}a, verojatno ne bi ne razbrale.

Va`nosta na platniot sistem za ekonomijata na ed-na zemja nalaga vnimatelen pristap pri negovitepromeni. Potrebno e dobro da se osoznaat delovnitefunkcii koi treba da se menuvaat, negovoto vlijanievrz delovnite subjekti i vlijanieto vrz delovnitenaviki, koi toj prethodno gi generiral.

Cenej}i go gorenavedenoto, a kako del od sektor-skata operativna programa za 1997 godina na FARE,se izgotvi Fizibiliti studija za reformata na plat-niot promet vo Republika Makedonija, finansiranaod Evropskata komisija i istata be{e prifatena1999 godina od strana na Vladata na Republika Make-donija.

Vo Fizibiliti studijata bea dadeni osnovnitepravci koi treba{e da gi ima predvid Vladata na Re-publika Makedonija pri sproveduvaweto na refor-mata na platniot promet i toa:

l da se dokumentira izbraniot iden model na id-niot platen sistem,

l da se definiraat organizaciite i instituciitekoi }e ja prevzemat odgovornosta pri operacio-nalizirawe na izbraniot model,

l da se definira upravnata struktura za nadgledu-


Mitevska Biljana eDirektor na Direkcijata zaplaten promet vo zemjata voKomercijalna Banka ADSkopje.Rodena e 1962 godina voSkopje. Svoeto obrazovaniego zaokruùva so diplomi-raweto na Ekonomskiotfakultet vo Skopje,prometno- komercijalennasoka. So bankarskoto rabotewese zanimava vo poslednite15 godini, steknuvaj}iiskustvo od oblasta na:bankarsko rabotewe sonaselenie, finansiskosmetkovodsvo, upravuvaweso sredstvata i likvidnos-ta i koordinacija naraboteweto so filijalite.Na 01.04.2001 godina stanu-va Direktor na novoformi-ranata Direkcija za platenpromet vo zemjata voKomercijalna Banka ADSkopje.Kako ~len na Upravniotkomitet za reforma naplatniot promet vo zemjata,aktivno u~estvuva voformiraweto i realizaci-jata na strategijata zatransformacija na make-donskiot platen sistem;pretsedatel e na rabotnatagrupa zadolèna zadinamikata na migracija nasmetkite od ZPP, ~len e nagrupata zadolèna za nad-zor na testiraweto i para-lelnoto rabotewe na plat-nite sistemi vo periodotna tranformacija. Istotaka ~len e vo Komisijataza delben bilans na ZPP.Ima prisustvuvano napove}e seminari za plat-niot promet vo Holandija,Grcija, Slovenija, Hrvatskai Bosna i Hercegovina.Avtor e na pove}e nau~nistatii objaveni vo pove}estru~ni spisanija.


Ministerstvoto za finansii i Upravniot komitet za reforma naplatniot promet koi bea nositeli na celokupniot proces na

reformata, vodej}i se po preporakite od Fizibiliti studijata, podvegodi{na rabota gi zaokruìja osnovnite principi, zakonskite ipodzakonskite akti so koi se reguliraat site pravila na rabota vo

reformiraniot platen promet

REFORMA NA PLATNIOT PROMET

7 6 / 7 7

R E F O R M A N A P L A T N I O T P R O M E T

vawe na preminot od tekovniot platen sistemkon izbraniot model,

l da se obezbedi kontinuitet na postojnite proce-si na platniot promet,

l da se obezbedi tehni~ki kapacitet i mo`nost zapoddr{ka na procesot za transformacija.

Ministerstvoto za finansii i Upravniot komitetza reforma na platniot promet koi bea nositeli nacelokupniot proces na reformata, vodej}i se po pre-porakite od Fizibiliti studijata, po dvegodi{narabota gi zaokruìja osnovnite principi, zakonski-te i podzakonskite akti so koi se reguliraat sitepravila na rabota vo reformiraniot platen promet.

Za uspe{no sproveduvawe na reformata i prodol-ùvawe na kontinuitetot na reformiraniot platenpromet se donesoa: Zakonot za platen promet, Zako-not za transformacija na Zavodot za platen promet,Zakonot za ~ek, Zakonot za menica, Upatstvo za rabo-tewe vo periodot na tranzicija, Upatstvo za dinami-kata za zapo~nuvawe na vr{eweto na platniot pro-

met vo zemjata vo bankite, Upatstvo za na~inot i pos-tapkata za otvarawe i zatvorawe na smetka, Upatstvoza na~inot i postapkata za izvr{uvawe na akceptni-te nalozi, Upatstvo za formata i sodìnata na plat-nite instrumenti za vr{ewe na platniot promet vozemjata.

Upravniot komitet gi prifati i odobri Studijataza implementacija na klirin{kiot sistem vo Repub-lika Makedonija, spored koja se formira{e i tehni~-ki se postavi Klirin{ka ku}a za mali me|ubankarskipla}awa, Strategijata za vospostavuvawe na sistem nagolemi i itni pla}awa vo realno vreme na NarodnaBanka na RM, spored koja se implementira{e siste-mot za pla}awe i poramnuvawe vo Centralnata Banka,Studijata za distribucija na gotovi pari na NBRM,spored koja se postavi raboteweto so gotovite pari vooptek na teritorija na Republika Makedonija.

Kako direktno zadolèn za reformata na platniotpromet, Upravniot komitet ima{e i edukativnafunkcija, organiziraj}i seminari za site involvira-ni subjektoi vo transformacijata i vo ponatamo{no-to funkcionirawe na reformiraniot platen promet.

Vo podgotvitelniot i tranzicioniot period, ko-mitetot vr{e{e nadzor na site procesi koi se odvi-vaa i na site institucii koi ja sproveduvaa refor-mata.

Po uspe{no izvr{enite podgotovki i dobienitepozitivni rezultati na napravenite simulacii vokoi se testiraa site sistemi (na NBRM, Klirin{ka-ta ku}a, Zavodot za platen promet i bankite), na30.06.2001 godina, Upravniot komitet dade zelenosvetlo za zapo~nuvawe na funkcioniraweto na novi-ot reformiran platen promet. Na toj den, se izvr{iprenos na smetkte na bankite od Zavodot za platenpromet vo Narodnata banka na Republika Makedoni-ja, a na 31.07.2001 godina se prenesoa prvite 20 smet-ki na pravni subjekti od Zavodot za platen promet vobankite.

Dinamikata na prenosot na smetkite na pravnitesubjekti od ZPP vo delovnite banki vo po~etniotperiod ne soodvetstvuva{e so utvrdeniot plan odstrana na Upravniot komitet, so {to se nametna pot-reba od prevzemawe soodvetni merki za nadminuva-we na konstatiraniot problem. Kako rezultat naprevzemenite merki i uspe{nosta na izvr{uvawe naplatniot promet za smetkite koi bea preneseni vobankite, vo vtorata polovina na oktomvri 2001 godi-na brojot na preneseni smetki zna~itelno se zgole-mi, pri {to ve}e vo prvata polovina na dekemvri2001 godina brojot na prenesenite smetki vo bankitedostigna 90% od registriranite aktivni smetki.

Procesot na prenosot na smetkite od ZPP vo ban-kite uspe{no se zaokruì na 31.12.2001 godina, pri{to se prenesoa 50.000 smetki na aktivni pravni sub-jekti, koi kontinuirano prodolìja da go izvr{uva-at platniot promet preku delovnite banki.

Kako edno od najgolemite otvoreni pra{awa na re-formata na platniot promet be{e pra{aweto zablokirani smetki, koe se nadmina so formirawe naAgencija za blokirani smetki vo koja na 31.12.2001godina se prenesoa okolu 25.000 smetki na pravnisubjekti koi ne moèa da bidat preneseni vo delov-nite banki.

So prenesuvawe na smetkite na pravnite subjektivo delovnite banki se redefinira odnosot me|u ban-kata i klientot. Bankata vo novonastanatiot odnosima podobar uvid vo raboteweto na svojot klient, po-dobro }e gi razbira negovite potrebi i poefikasno}e go sledi vo negovoto rabotewe.

Prethodniot platen sistem koj be{e nasleden od porane{nataSFRJ ja naru{uva{e inherentnata simbioza na bankarskiot iplatniot sistem. Simbiozata na ovie dva sistema e i zakonskipredvidena so vbrojuvaweto na rabotite od platniot prometkako edna od osnovnite bankarski funkcii, od {to jasno segleda deka izvr{uvaweto na platniot promet ne e javna, tukutipi~no bankarsko-komercijalna funkcija

Va`nosta na platniot sistem za ekonomijata na edna zemjanalaga vnimatelen pristap pri negovite promeni. Potrebno edobro da se osoznaat delovnite funkcii koi treba da semenuvaat, negovoto vlijanie vrz delovnite subjekti ivlijanieto vrz delovnite naviki, koi toj prethodno gigeneriral

Tretata faza od razvojot na Evropskata monetar-na unija (januari 1999 godina) be{e ozna~ena sovoveduvawe na edinstvena valuta, {to sledstve-

no podrazbira i vodewe na edinstvena monetarna po-litika vo evro - sistemot.1 Po~etokot na Tretata fa-za na Evropskata monetarna unija (EMU) be{e odbe-leàn so niza specifi~nosti koi neminovno se odra-zija vrz izborot na strategija na monetarnata poli-tika. Imeno, preminot kon edinstvena monetarna po-litika vo Evro-zonata pretstavuva{e potencijalnaopasnost za promeni vo odnesuvaweto i o~ekuvawatana ekonomskite subjekti, {to bi dovelo do naru{uva-we na vospostavenite odnosi me|u makroekonomskitevarijabli. Ova, zaedno so nedostigot na kompletni isoodvetno harmonizirani serii na podatoci vo mno-gu oblasti od ekonomijata, moè da rezultira voote`nata analiza na monetarnite i realnite dviè-wa. Vo uslovi na visok stepen na neizvesnost na pra-got na novata faza od integracijata, be{e neophodnomnogu brzo da se izgradi kredibilitetot na Cen-tralnata banka, imaj}i predvid deka Evropskata cen-tralna banka (ECB) startuva{e kako nova institu-cija.

Osnovi na monetarnata politika na ECB

Monetarnata politika na evro-sistemot se odli-kuva so javnost i transparentnost. Toa vklu~uva odr-ùvawe na pres-konferencii, objavuvawe na bilan-sot na ECB, a na redovna osnova se izdavaat mese~ni,kvartalni i godi{ni izve{tai. Poslednite dva iz-ve{tai se podnesuvaat do Evropskiot parlament, So-vetot na ministri i Evropskata Komisija.

Osnovna cel na monetarnata politika na Evro -sistemot e cenovnata stabilnost. Imeno, prakti~no-to iskustvo i ekonomskite istraùvawa pokaàledeka monetarnata politika koja ja odrùva cenovna-ta stabilnost na trajna osnova najmnogu pridonesuvaza podobruvawe na ìvotniot standard i ekonomskirazvoj na dolg rok. Cenovnata stabilnost e defini-rana kako me|ugodi{en porast na Harmoniziraniotindeks na cenite na potro{uva~kata (HICP - Harmo-nized Index of Consumer Prices) na teritorijata na evro-to pod 2%. So ogled na toa {to se zboruva za "me|u-godi{en porast# na ovoj indeks, deflacijata (nama-luvaweto na indeksot) ne e konzistentna so defini-cijata na cenovnata stabilnost, a nivoto pod 2% eozna~eno kako soodvetno. Cenovnata stabilnost tre-ba da bide odràna na sreden rok, pri {to se imalavo predvid nestabilnosta na cenite na kratok rokpredizvikana od faktori koi ne se pod kontrola naCentralnata banka (cenite na svetskite pazari isl.). Voedno, srednoro~nata orientacija sozdavaprostor za gradualizam vo ostvaruvaweto i odrùva-weto na cenovnata stabilnost.

Definicijata na cenovnata stabilnost vo evro-sistemot korespondira so definiciite koristeni odstrana na Nacionalnite centralni banki pred for-miraweto na EMU, so {to se obezbeduva kontinui-tet. Harmoniziraniot indeks na cenite na potro{u-va~kata ( HICP) inicijalno e kreiran zaradi konver-gencija vo izrazuvaweto na cenite vo Vtorata faza


Aneta Naumovska e direk-tor na Direkcijata zaistraùvawe priNarodnata banka naRepublika Makedonija.Rodena e vo 1974 godina.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo oktomvri 1996godina, na nasokatafinansii i bankarstvo.Magistrirala vofevruari 2001 godina nanasokata Monetarnaekonomija, na tema:�Transmisioniot meha-nizam na monetarnatapolitika i efikasnostana bankarskiot sistem -so poseben osvrt naRepublika Makedonija�.Od juli 1997 godinaraboti vo Direkcijata zaistraùvawe pri NBRM, aod april 2001 godina jaizvr{uva funkcijatadirektor na ovaa direk-cija. ^len e na nekolkurabotni grupi i komisiivo NBRM i drugi insti-tucii. U~estvuvala napove}e kursevi i semi-nari vo stranstvo odoblasta na ekonomijata ifinansiite i rabotela napove}e istraùva~ki tru-dovi i proekti.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

1 Evro - sistemot se sostoi od Evropska Centralna Banka i 12 Nacionalni Centralni Banki, dodeka Evropskiotsistem na centralni banki pokraj Evropskata Centralna Banka vklu~uva 15 Nacionalni Centralni Banki od

zemjite - ~lenki na Evropskata Unija.

Me|u brojnite aspekti povrzani so fakti~koto voveduvawe naEvroto od po~etokot na 2002 godina, posebno interesen e aspektot

za vlijanieto na edinstvenata evropska valuta vrz nivoto na cenitevo evro-zonata i vo ovoj kontekst monetarnata politika na ECB

MONETARNATA POLITIKAVO EVRO - ZONATA

m-r AnetaNAUMOVSKA

7 8 / 7 9

M O N E T A R N A T A P O L I T I K A V O E V R O - Z O N A T A

na EMU. Toj e harmoniziran vo zemjite na evroto-zo-nata i konzistenten so voobi~aenata merka za dviè-weto na cenite (CPI - Consumer Price Index).

Odgovornosta na ECB za cenovnata stabilnost seodnesuva na celata teritorija na evroto. ECB i Na-cionalnite Centralni Banki so Spogodbata imaatzagarantirana nezavisnost od politi~kite institu-cii na teritorijata na evroto (celosna nezavisnostvo odnos na celite i instrumentite), {to pretstavu-va zna~aen preduslov za ostvaruvawe na krajnata cel- stabilnost na cenite na sreden rok. Istovremeno,politikata na devizen kurs mora da bide konzistent-na so primarnata cel na monetarnata politika naECB - cenovna stabilnost.

Kombinirana monetarna strategija

Evro-sistemot sproveduva monetarna strategijaorientirana kon stabilnost, a osnovnite elementina ovaa strategija bile prezentirani pred javnostana 13.10.1998 godina. Postojat dva stolba na strate-gijata:

a) dominantna uloga na parite - ja naglasuva odgov-ornosta na ECB za monetarnite impulsi na infla-cijata; i

b) analiza na dvièweto na cenite zaedno so drugi-te ekonomski i finansiski indikatori.

Karekteristiki na monetarnata strategija na Ev-ro-sistemot se slednite:

a) Eden vid kombinirana monetarna strategija -inkorporira elementi od strategija na targetirawena inflacijata i strategija na targetirawe na mone-tarnite agregati;

b) Pridones za kredibilitetot na monetarnatapolitika - kako osnovna cel ja ima cenovnata stabil-nost na sreden rok. Istovremeno, ECB objavuva kvan-titativna referentna vrednost za monetarniot rast;

v) Visok stepen na fleksibilnost - konceptot nareferentna vrednost ne zna~i obvrska na ECB da gikoregira otstapuvawata na ostvareniot monetarenrast od referentnata vrednost na kratok rok (razli-ka vo odnos na intermedijaren monetaren target).

Strategijata na targetirawe na monetarnite agre-gati prethodno be{e primenuvana od strana na Ger-

manskata centralna banka, a isto taka postapkata zadobivawe na referentnata vrednost za monetarniotrast e sli~na na onaa primenuvana vo Deutsche Bun-desbank. Empiriskite podatoci potvrdile deka uslo-vite za referentna vrednost vo Evro-zonata gi is-polnuva pari~nata masa M3. Imeno, vo minatoto, po-baruva~kata za pari~nata masa spored {irokata de-finicija vo evro-zonata bila stabilna na dolg rok i{irokite monetarni agregati bile vode~ki indika-tor vo dvièweto na cenite na sreden rok. Pokraj go-tovi pari vo optek, transakcioni depoziti i oro~e-ni depoziti so razli~na ro~nost, pari~nata masa M3vklu~uva i pazarni hartii od vrednost koi seodlikuvaat so visok stepen na likvidnost i cenovnastabilnost.

Referentnata vrednost za M3 se presmetuva vrz os-nova na utvrdeniot soodnos me|u parite od edna stra-na i cenite, realniot BDP i brzinata na pari~niotoptek od druga strana. Na 01.12.1998 godina Upravni-ot Sovet na ECB ja objavil referentnata vrednostza M3 (prose~na godi{na stapka na porast) od 4,5%.Pritoa, zemeni se vo predvid slednive pretpostavki:realen porast na BDP od 2 do 2,5%; stapka na infla-cija pod 2% i namaluvawe na brzinata na pari~niotoptek od 0,5 do 1%.

Referentnata vrednost na monetarniot rast ne seodnesuva na edna kalendarska godina, tuku na nekolkugodini (sreden rok). Se objavuva referentna stapkana monetaren rast, a ne referenten interval zaradiprifateniot koncept na referentna vrednost vostrategijata (pretpostaven gradualizam i srednoro~-nost). Vo slu~aj na otstapuvawe na ostvareniot mon-etaren rast od referentnata stapka se prezemaatslednive aktivnosti:

l analiza i utvrduvawe na pri~inite za otstapu-vaweto;

l ako otstapuvaweto zna~i zagrozuvawe na cenov-nata stabilnost, se reagira so soodvetni merki;

l soodnosot me|u aktuelniot monetaren rast i re-ferentnata vrednost redovno se analizira. Po-radi nestabilnosta na kratok rok, ocenka za mo-

Monetarnata politika na evro-sistemot se odlikuva so javnost itransparentnost. Toa vklu~uva odrùvawe na pres-konferencii,objavuvawe na bilansot na ECB, a na redovna osnova se izdavaatmese~ni, kvartalni i godi{ni izve{tai. Poslednite dvaizve{tai se podnesuvaat do Evropskiot parlament, Sovetot naministri i Evropskata Komisija

Dinamika na inflacijata i pari~nata masa M3vo Evro-zonata

Inflacija Pari~na masa M3

1999 1.1 5.7

2000 2.3 5.5

Q1.2001 2.5 4.7

Q1.2001 3.1 5.1

Q1.2001 2.7 6.7

Izvor: Monthly Bulletin, ECB, November 2001


netarnite dvièwa vo odnos na referentnatavrednost se pravi vrz osnova na 3-mese~en podvi-èn prosek na godi{nite stapki na porast naM3;

l rezultatite od analizata i eventualnite prome-ni vo vodeweto na monetarnata politika se ob-jasnuvaat pred javnosta.

Vo dekemvri 2001 godina Upravniot Sovet na ECBizvr{il analiza na monetarniot rast i ja potvrdilreferentnata vrednost od dekemvri 1998 godina - go-di{na stapka na porast na M3 od 4,5%. Odlukata ezasnovana na srednoro~niot koncept za ostvaruvawena definiranite celi, kako i nepromenetosta napretpostavkite koi se zemaat vo predvid pri utvrdu-vawe na referentniot monetaren rast. Toa zna~i de-ka ECB prodolùva so primena na istata strategijana monetarnata politika, {to glavno se dolì na so-lidnite rezultati vo izminatiot period od nejzina-ta implementacija.

Voveduvaweto na evroto i monetarnatapolitika na ECB

Me|u brojnite aspekti povrzani so fakti~koto vo-veduvawe na Evroto od po~etokot na 2002 godina, po-sebno interesen e aspektot za vlijanieto na edin-stvenata evropska valuta vrz nivoto na cenite voevro-zonata i vo ovoj kontekst monetarnata politi-ka na ECB. U{te pred voveduvaweto na evroto, kajzemjite-~lenki na EMU bea zabeleàni odredenirazliki vo stapkite na inflacija, determiniraniglavno od specifi~nite karakteristiki na oddelni-te zemji, kako i nedovr{eniot proces na cenovnakonvergencija. Taka, razlikata me|u najvisokata inajniskata stapka na inflacija me|u zemjite vo evro- zonata iznesuva{e: 1,4 procentni poeni vo 1997 go-dina; 2,1 procentni poeni vo 1998 godina; 1,9 pro-centni poeni vo 1999 godina do 3,7 procentni poenivo 2000 godina. Porastot glavno se dolì na razli-kite vo porastot na cenite na energijata, prehranbe-nite proizvodi i uslugite. Voveduvaweto na edin-stvenata valuta - evroto u{te na samiot po~etok ginapravi vidlivi razlikite vo relativnite ceni za

isti proizvodi vo razli~ni zemji - ~lenki na EMU, avo idnina potransparenten }e bide i nivniot rela-tiven porast od edna vo druga zemja.

Spored ECB, voveduvaweto na evroto, osobeno go-tovinskata konverzija za evra, ne bi trebalo da imazna~aen direkten efekt vrz nivoto na cenite vo ev-ro-zonata na kratok rok, imaj}i ja predvid konkuren-cijata vo privatniot sektor, pozicijata na potro{u-va~ite, kako i obvrskata na nacionalnite vladi zanepromenetost na administrativnite ceni. Taka,ECB i za 2002 godina ja zadrùva standardnata defi-nicija za cenovnata stabilnost (pod 2% godi{no).Razlikite vo relativnite ceni i stapki na inflaci-ja me|u oddelnite zemji gi odrazuvaat razli~nite ni-voa na produktivnost i ìvoten standard i se dodekase relativno mali i privremeni ne pretstavuvaatproblem. Imeno, monetarnata politika na ECB edol`na da se griì za odrùvawe na cenovnata sta-bilnost na celata teritorija na evro-zonata, dodeka

sekoe pozna~ajno otstapuvawe na stapkata na infla-cija vo oddelna zemja od prose~nata na evro-sistemottreba da bide regulirana so soodvetni merki na na-cionalnata makroekonomska politika. Vo ovoj kon-tekst, najgolema fleksibilnost vo neutralizirawena inflatornite dvièwa na nacionalno nivo seo~ekuva od fiskalnata politika i politikata naplati.

Na dolg rok, postoeweto na edinstveniot evropskipazar, edinstvenata monetarna politika, natamo{-nite reformi vo razli~ni sferi od ekonomijata, ka-ko i cenovnata transparentnost kako rezultat naedinstvenata valuta, treba da ja zgolemat fleksi-bilnosta na evro-zemjite i nivnata sposobnost za ab-sorbirawe na vnatre{nite i nadvore{nite {okovi.Voedno, toa bi dovelo do namaluvawe na cenovniterazliki i podobruvawe na karakteristikite na evro- sistemot kako optimalna valutna zona.

Spored ECB, voveduvaweto na evroto, osobeno gotovinskatakonverzija za evra, ne bi trebalo da ima zna~aen direkten efekt

vrz nivoto na cenite vo evro-zonata na kratok rok, imaj}i japredvid konkurencijata vo privatniot sektor, pozicijata na

potro{uva~ite, kako i obvrskata na nacionalnite vladi zanepromenetost na administrativnite ceni

Zakonot za supervizija na osiguruvaweto e vo na-soka na sozdavawe na objektivna i vnatre{nokonzistentna pravna infrastruktura za efi-

kasno funkcionirawe na pazarot na osiguruvawe vozemjata. Visokiot kvalitet na osiguritelna regula-tiva i standardi im signaliziraat na u~esnicite napazarot deka na istiot se primenuvaat sigurni prak-tiki, i na toj na~in ja zgolemuvaat transparentnostai doverbata vo pazarot. Iako site nacionalni ekono-mii treba periodi~no da ja revidiraat i nadogradu-vaat legislativata so cel istata da odgovara na novi-te pazarni uslovi, zemjite vo tranzicija se soo~uvaatso poseben predizvik vo razvivaweto na praven sis-tem koj }e odgovara na pazarnite potrebi, zemaj}i givo predvid rapidno promenlivite uslovi.

Noviot koncept na Zakonot gi transponira direk-tivite i standardite na Evropskata Unija i istovre-meno e reformski orientiran. Reformskite zakons-ki opredelbi, posebno merkite za promovirawe nakonkurencijata i liberalizacija na pazarot, se o~e-kuva da ja pottiknat slobodata na pretpriemni{tvo-to, odgovornosta i to~nosta, da ja optimiziraat alo-kacijata na resursite, da ja zgolemat efikasnosta voraboteweto i na kraj, da pridonesat za podobar kva-litet na uslugite po razumni ceni. Konkurencijatavo osiguritelniot sektor zakonski e pottiknatapreku otstranuvawe na nepotrebnite ograni~uvawaza pristap vo dejnosta i ovozmoùvawe na stabilniosiguriteli da participiraat na pazarot. Vlezot nastranski dru{tva za osiguruvawe na pazarot se bazi-ra na prudentni, no nediskriminatorski pravila.

Vo ovaa nasoka se izgotveni i novite zakonski od-redbi za licencirawe i promeni vo upravuvaweto sodru{tvata za osiguruvawe. Otpo~nuvawe so osiguri-telen biznis bara angaìrawe na zna~itelen iznosna kapital, posebna ekspertiza, dobro upravuvawe ielaborirana delovna strategija. Vsu{nost, licenci-raweto e najsoodvetno supervizorsko sredstvo prekukoe nestabilnite du{tva za osiguruvawe (i ostana-tite potencijalni investitori) se spre~uvaat davlezat na pazarot. Ova podrazbira deka supervizor-skite vlasti1 }e bidat vo mo`nost da se skoncentri-raat na preventivnite merki za spre~uvawe na po-tencijalni finansiski problemi, otkolku da posve-tuvaat vreme i energija podocna da se spravuvaat sodru{tvata za osiguruva-we koi se soo~uvaat sofinansiski po-te{kotii. Odovie pri~ini,zakonskite od-redbi za licen-cirawe se de-talno i pre-cizno propi-{ani i pred-v i d u v a a tstriktni

8 0 / 8 1

Reformskite zakonski opredelbi, posebno merkite za promovirawena konkurencijata i liberalizacija na pazarot, se o~ekuva da japottiknat slobodata na pretpriemni{tvoto, odgovornosta ito~nosta, da ja optimiziraat alokacijata na resursite, da jazgolemat efikasnosta vo raboteweto i na kraj, da pridonesat zapodobar kvalitet na uslugite po razumni ceni

NOV KONCEPTNA ZAKONSKATA REGULATIVA VOOBLASTA NA OSIGURUVAWETO

Aleksandra Na}eva edràven sovetnik vo

Ministerstvoto zaFinansii, a voedno i

Koordinator na Proektotza reformi vo javnata

administracija. Rodena evo 1974 godina, adiplomirala na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1998 godina na

nasoka - finansisko-smetkovodstven

menaxment, i istatagodina e zapi{ana na

postdiplomski studii naEkonomskiot fakultet vo

Skopje, nasoka - mone-tarna ekonomija. Voperiodot 1998-2000

rabotela kakoKoordinator na Proektot

za reforma napenziskiot sistem vo

Ministerstvoto za trud isocijalna

politika. Od mart 2000godina raboti kako

sovetnik na ministerotza finansii vo Sektorotza finansiski sistem, a

na tekovnata dol`nost enaimenuvana vo januari

2002 godina. U~estvuvalana golem broj

me|unarodni seminari ikonferencii zaprofesionalno

usovr{uvawe od oblastana makroekonomijata isocijalnata politika.

^len e na Upravniotodbor na Fondot za

osiguruvawe na depoziti.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pret-stavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

1 Vo Republika Makedonija supervizijata na osiguruvaweto e vo nadle`nost naMinisterstvoto za finansii

AleksandraNA]EVA


kriteriumi za licencirawe koi ovozmoùvaat su-pervizorot da izvr{i procenka na prirodata i adek-vatnosta na angaìranite finansiski sredstva, pla-not za rabota, soodvetnosta na akcionerite i orga-not na upravuvawe.

Noviot zakonski koncept go poddrùva sprovedu-vaweto na osiguritelnata supervizija na kontinui-rana osnova, vklu~uvaj}i gi slednite aspekti: mora-len, praven, tehni~ki i finansiski, a osobeno daobezbedi deka dru{tvata ja primenuvaat soodvetnozakonskata regulativa. Pokonkretno, adekvatnatasupervizija }e obezbedi dru{tvata:

l da gi isponuvaat dogovornite obvrski prevze-meni sprema osigurenicite (pravna kontrola); i

l vo sekoe vreme da se vo stabilna finansiska sos-tojba na na~in {to obezbeduva ispolnuvawe nafinansiskite obvrski (kontrola na solventnos-ta).

Osiguritelniot supervizor treba, ne samo da ja is-pita finansiskata sostojba na odredeno dru{tvo voodreden vremenski moment, tuku i da gi proceni siteuslovi za rabota koi ja determiniraat idnata finan-siska sostojba na dru{tvoto i negovata sposobnostda gi ispolnuva svoite obvrski vo idnina. Pritoa,preku terenskata supervizija }e se ovozmoì uvid nasupervizorot vo efikasnosta na menaxmentot i uso-glasuvaweto so regulativata i standardite, {to e odosobena va`nost za na{iot pazar kade {to slabosti-te na smetkovodstveniot sistem i sistemot na izves-tuvawe ja popre~uvaat efikasnosta na vonterenskatasupervizija. Terenskata supervizija osobeno, trebada gi opfati site faktori koi porano ili podocnamoàt da imaat vlijanie vrz raboteweto i rezulta-tite na dru{tvoto i negovata finansiska sostojba,kako na pr. kontrolata vrz proda`nata mreà, selek-cija na rizikot, registrirawe na broj i obem na {te-ti, administrativnata postavenost, finansiskiotmenaxment, efikasnosta na reosiguritelnoto pokri-tie, vnatre{nata revizija itn.

Osobeno vnimanie vo Zakonot, so pravo, e posvete-no na propisite za upravuvawe so rizik. Ova ottamu{to pravilnoto vrednuvawe na obvrskite, osobenotehni~kite (i / ili matemati~kite) rezervi vo iznosdovolen vo sekoe vreme da odgovori na obvrskite nadru{tvoto kon osigurenicite, e najklu~no pra{awevo osiguritelnoto rabotewe. Presmetuvaweto naadekvatni tehni~ki rezervi e navistina predizvik iza dru{tvata i za supervizorskite vlasti, dodeka paksamata nesoodvetnost na tehni~kite rezervi pret-stavuva naj~esta pri~ina za finansiski problemi inesolventnost na dru{tvata za osiguruvawe, a se dol-ì na slednite faktori: nedostatok na zakonski od-

redbi i prakti~ni standardi za nivno izdvojuvawe,nepostoewe na statisti~ki podatoci, nestabilni inesigurni ekonomski uslovi, neadekvatna premiskastapka i nepostoewe na stru~ni lica kako - aktuari.Voveduvaweto na noviot zakon i predvidenata pod-zakonska regulativa se prv ~ekor kon uspe{no spra-vuvawe so ovoj predizvik.

Del od zakonskite propisi za upravuvawe so rizikse odnesuvaat i na raspoloìvite sredstva na dru{-tvata za osiguruvawe. Od osobeno zna~ewe za stabil-nosta na dru{tvoto e tehni~kite rezervi vo sekoevreme da bidat pokrieni so sredstva vo obem, ro~-nost i vid koj }e garantira navremena i celosna is-plata na dogovornite obvrski. Od druga strana, za dase obezbedi sigurnost, profitabilnost i likvidnostna investiciite, dru{tvoto mora da se pogriì vlo-ùvawata da bidat soodvetno diverzificirani idisperzirani.

Zemjite vo tranzicija ~esto se soo~uvaat so ogra-ni~eni investicioni mo`nosti, nestabilni pazarina kapital, ograni~eno upravuvawe so investiciitei nesovremeni metodi za evaluacija na raspoloìvi-te finansiski instrumenti. Pritoa, slabo razvieni-te mehanizmi na akcionerska disciplina, ograni~e-nata konkurencija ili istoriskite slu~uvawa koi goreteriraat razvojot na upravuvaweto so rizikot ka-ko institucionalna politika na dru{tvata, moè dase eliminiraat ili amortiziraat so propi{uvawena zakonska ramka koja posvetuva posebno vnimaniena procedurite za ocenka i upravuvawe so riziciteod raboteweto, a osobeno kreditniot rizik (izloù-vawe na potencijalna zaguba kako rezultat na neva-èwe na odreden finansiski instrument) i pazarni-ot rizik (izloùvawe na potencijalna zaguba kakorezultat na promena vo pazarnite ceni). So predlo-ènata zakonska regulativa se adresiraat slednitepra{awa:

l diversifikacija po vidovi na vloùvawa;l limitirawe na investiraweto vo poedine~ni

finansiski instrumenti;l vrednuvawe na sredstvata prikaàni vo finan-

siskite izve{tai; il usoglasuvawe po ro~nost i likvidnost.

Vo ovaa nasoka se izgotveni i novite zakonski odredbi zalicencirawe i promeni vo upravuvaweto so dru{tvata za

osiguruvawe. Otpo~nuvawe so osiguritelen biznis baraangaìrawe na zna~itelen iznos na kapital, posebna

ekspertiza, dobro upravuvawe i elaborirana delovna strategija.Vsu{nost, licenciraweto e najsoodvetno supervizorsko sredstvopreku koe nestabilnite du{tva za osiguruvawe se spre~uvaat da

vlezat na pazarot

8 2 / 8 3

Z A K O N Z A S U P E R V I Z I J A N A O S I G U R U V A W E T O

Restriktivnosta za investirawe na sredstvatanadvor od zemjata2 seu{te vaì kako zakonska opre-delba, od ednostavna pri~ina da ne se predizvikaatnegativni reperkusii vrz deviznite rezervi, a u{tepozna~ajno, da se vlijae vrz pottiknuvawe na inve-stiraweto vo zemjata, so {to se pomaga finansira-weto na doma{nata nacionalna ekonomija. Ova re-{enie ostava prostor za debati i vo sprotivna naso-ka, odnosno dali voop{to da se ostavi mo`nost zainvestirawe na sredstvata vo stranstvo. Faktot {topristapot na stranskite pazari na kapital moè daobezbedi zdravo diversificirano portfolio i dol-goro~ni investicii koi pote{ko se nao|aat vo zem-jata, vlijae{e na odlukata za postapno liberalizi-rawe na investiraweto.

I vo procesot na licencirawe i pri sproveduvawena supervizijata, supervizorskite vlasti mora daposvetat osobeno vnimanie na adekvatnosta na kapi-talot. Kapitalot na dru{tvoto staven vo soodnos somarginata na solventnost, pretstavuva precizen po-kazatel za finansiskata sostojba na dru{tvoto i is-tovremeno gi alarmira supervizorskite vlasti zapotrebata od prevzemawe na odredeni merki za za{-tita na osigurenicite. Zakonski e propi{an mini-malniot iznos na kapital za bavewe so odredeni kla-si na osiguruvawe, no fakti~kiot iznos na kapitalna dru{tvoto treba da bide najmalku vo visina namarginata na solventnost na toa dru{tvo, odnosno dago odrazuva obemot na rabota i rizicite prevzemeniod istoto. So ova se prenesuva porakata deka kapita-lot na dru{tvoto pretstavuva isklu~ivo instrumentza merewe i kontrola na solventnosta na dru{tvoto.Kapitalot so koj raspolaga dru{tvoto ne treba da sesmeta za kraen rezultat vo upravuvaweto so sredstva-ta ili pak pokazatel za finansiskata stabilnost nadru{tvoto. Adekvatnoto tarifirawe i tehni~ki re-zervi pokrieni so soodveten obem i vid na sredstva,prodolùvaat da bidat osnovni stolbovi na solvent-nosta vo osiguruvaweto.

Zakonot soodvetno gi tretira i smetkovodstveni-te sistemi vo dru{tvata, koi se klu~en postulat zaobezbeduvawe na finansiski podatoci od interes nainvestitorite, potro{uva~ite, menaxerite, super-

vizorite i ostanatite zainteresirani stranki sofakti~ki ili potencijalen udel vo odredeno dru{-tvo. Ovie sistemi mora da bidat postaveni na na~inkoj ovozmoùva, vrz osnova na podatocite koi gi pro-duciraat, da se donese razumna procenka na efikas-nosta vo postojnoto rabotewe na dru{tvoto i da seproceni idniot prosperitet. Visokokvalitetnismetkovodstveni sistemi, zemaj}i ja vo predvid pri-rodata na osiguritelniot sektor, pretstavuvat zavlastite prakti~no sredstvo za spoveduvawe na adek-vatni superevizii, dodeka istovremeno se i vitalenresurs za menaxerite na dru{tvoto i ostanatite za-interesirani stranki. Navistina, osiguritelnataregulativa moè da ja odigra svojata uloga samo ona-mu kade {to postojat soodvetni informacii za spro-veduvawe na taa uloga. Ovozmoùvawe na supervizor-skite vlasti da imaat regularen pristap do sigurniinformacii za dru{tvata za osiguruvawe e klu~nopra{awe za zemjite vo tranzicija, bidej}i tokmu ne-postoeweto na vakov mehanizam predizvikuva preza-docneto otkrivawe na finansiskite problemi vodru{tvata i so toa nemo`nost da se spre~i instanca-ta bankrotirawe. Smetkovodstvenite metodi trebada obezbeduvaat vistinska slika za finansiskite do-bivki ili zagubi, da se primenuvaat uniformno odstrana na site dru{tva za osiguruvawe i da bidatsporedlivi so me|unarodno prifatenite smetkovod-stveni standardi. Podatocite koi se dostavuvaattreba da bidat to~ni, analiti~ni, navremeni i tran-sparentni.

Vo ovoj kontekst e i zna~eweto koe vo Zakonot i edadeno na vnatre{nata revizija, koja e neophodna zanadgleduvawe na kvalitetot na procedurite na vna-tre{nata kontrola. Dobro institucionalno upravu-vawe so dru{tvoto za osiguruvawe pretpostavuvapostoewe na koherentni proceduri i politiki navnatre{na kontrola, koi se sproveduvani od obu~enkadar. Od osobena va`nost e efikasnoto upravuvaweso rizik, pri {to dru{tvata za osiguruvawe treba daimaat efikasni sredstva za merewe, nadgleduvawe ikontrola na razli~nite rizici koi se javuvaat vo ra-boteweto.

Raspolagaweto so to~ni podatoci e istotaka klu~-no za postignuvawe na pazarna disciplina. Osobeno,osiguritelnite premii se presmetuvaat vrz osnovaza terijata na golemi broevi. Od ovie pri~ini, ras-polagawe so to~ni i precizni podatoci kako na pr.za~estenost na {teti i obemot na {teti e neophodnoza presmetuvawe na adekvatni osiguritelni premiii tehni~ki rezervi koi se klu~ni za odrùvawe nasolventnosta na drutvata za osiguruvawe i za vospos-tavuvawe na sigurnost i stabilnost na osiguritelni-

Osobeno vnimanie vo Zakonot, so pravo, e posveteno napropisite za upravuvawe so rizik. Ova ottamu {to pravilnotovrednuvawe na obvrskite, osobeno tehni~kite rezervi vo iznosdovolen vo sekoe vreme da odgovori na obvrskite na dru{tvotokon osigurenicite, e najklu~no pra{awe vo osiguritelnotorabotewe

2 Soglasno Zakonot za supervizija na osiguruvawe, ne pove}e od 20% od sredstvata koi gi pokrivaat tehni~kiterezervi moàt da se vloàt vo instrumenti na stranski izdava~


te pazari. To~ni i precizni tabeli na smrtnost seisto taka klu~ni za ìvotnoto osiguruvawe. Vo po-ve}eto slu~ai dru{tvata za osiguruvawe ne raspola-gaat so dovolno minato iskusto za da kreiraat sood-vetni bazi na podatoci ili pak samite sistemi zapribirawe na podatoci ne se adekvatno postaveni.Poradi toa, Zakonot go pottiknuva pribiraweto napodatoci preku sorabotka pome|u osiguruva~ite, od-nosno sozdavawe na mehanizmi i institucii prekukoi }e se promovira apliciraweto na zakonskata re-gulativa, standardite kako i kodeksot na etika voosiguritelniot biznis. Nacionalnoto zdruènie naosiguruva~i na Makedonija }e bide osnovano od stra-na na postojnoto Nacionalno biro za osiguruvawe, aso dopolnuvawe na nadle`nostite na istoto, }e pret-stavuva dobro nadograduvawe na supervizorskatastruktura pri Miniterstvoto za finansii.

Sistemot na posreduvawe vo osiguruvaweto imazna~ajna uloga vo procesot na beneficirawe na osi-gurenicite od pazarno orientiranata ekonomija sotoa {to dava privilegija za obezbeduvawe stru~ensovet - od {irokata lepeza na osiguritelni proizvodi, da se izbere proizvod koj najpove}e odgovara napotrebite. Va`nosta od soodvetno superviziraniposrednici osobeno e relevantna vo zemjite vo tran-zicija, kade {to ~esto se soo~uvame so zloupotrebivo distributivnata mreà koi predizvikuvaat seri-ozni posledici za osigurenicite. Kako i vo ostana-tite evropski zemji, i doma{nite novi zakonski od-redbi pravat jasna distinkcija pome|u: a/ brokeritekoi vsu{nost go pretstavuvaat osigurenikot i gener-alno sorabotuvaat so site ili barem so pove}etodru{tva za osiguruvawe, so cel obezbeduvawe na naj-soodvetno osiguritelno pokritie za svoite klienti;i b/ agentite koi gi pretstavuvaat i rabotat za smet-ka na dru{tvata za osiguruvawe od koi se angaìra-ni. Zakonot decidno go predviduva opfatot na osigu-ritelno brokerskite raboti i prava, nadle`nostitei obvrskite na osiguritelnite brokeri. Pritoa,precizno e uredena postapkata za licencirawe naosiguritelni brokeri i osiguritelno brokerskidru{tva, potrebnite stru~ni kvalifikacii za izvr-{uvawe na rabotata, koi }e se verificiraat so pola-gawe na osiguritelno brokerski ispit za dokaùva-

we na op{toto, delovnoto i stru~noto znaewe vo ob-lasta na osiguruvaweto, kako i sposobnosta za obez-beduvawe na za{tita na osigurenicite. Zakonski epredvidena potpolna transparentnost pred osigure-nicite vo pogled na prikaùvawe na informaciitekoi se odnesuvaat na statusot na posrednikot, kako idetalni informacii i objasnuvawa za vidovite naosiguritelni proizvodi koi se nudat na pazarot.

Duri i vo dobroupravuvanite osiguritelni pazari,moè da se slu~i dru{tvoto za osiguruvawe da se so-o~i so finansiski problemi koi doveduvaat do ne-solventnost. Od ovie pri~ini, vo Zakonot za super-vizija na osiguruvawe predvideni se dobro formuli-rani politiki za prevzemawe na korektivni merki.Od osobena va`nost vo ovoj kontekst se i kaznite, i

toa od sproveduvawe na preventivni sanativni mer-ki do sankcii. Zakonski se predvideni odredbi vopogled na: standardite za sledewe i kontrola na ne-likvidnosta, osnovite za sproveduvawe reorganiza-cija na dru{tvoto, mo`nite merki za zazdravuvawena dru{tvoto, odzemawe na dozvola, uslovi za trans-fer na osiguritelno portfolio od finansiski ne-likvidno vo stabilno dru{tvo, procesot na otvo-rawe i sproveduvawe na likvidaciona i ste~ajna pos-tapka i postavuvawe na prioriteti pri isplata nadoveritelite od likvidacionata, odnosno ste~ajnatamasa.

So merkite na supervizija i kaznenite odredbi sezaokruùva celinata na zakonskata ramka za osigu-ruvawe vo zemjata. Na Ministerstvoto za finansiimu pretstoi ponatamo{en anga`man vo izgotvuvawena podzakonskata regulativa3 i sproveduvawe na kva-litetna i navremena terenska i vonterenska super-vizija.

Zakonot decidno go predviduva opfatot na osiguritelnobrokerskite raboti i prava, nadle`nostite i obvrskite na

osiguritelnite brokeri. Pritoa, precizno e uredena postapkataza licencirawe na osiguritelni brokeri i osiguritelnobrokerski dru{tva, potrebnite stru~ni kvalifikacii za

izvr{uvawe na rabotata, koi }e se verificiraat so polagawe naosiguritelno brokerski ispit za dokaùvawe na op{toto,

delovnoto i stru~noto znaewe vo oblasta na osiguruvaweto

3 Zakonot za supervizija na osiguruvawe predviduva donesuvawena 23 podzakonski akti so koi bi se douredila ovaa oblast

Vo praktikata mnogu ~esto se zboruva za konver-tibilnost, konvertibilnost na valutite, ilipak, mnogu ~esto se spomnuva konvertibilnos-

ta na makedonskiot denar. Za àl, kaj nas postoi op-{to prifaten stav deka konvertibilna valuta e onaavaluta koja e prifatena vo stranstvo, odnosno kojamoè da se zameni vo stranstvo. Na primer, german-skata marka, SAD dolarot i drugi valuti.

Konvertibilnosta na edna valuta ima sosema poi-nakvo zna~ewe od vaka prifatenoto op{to mislewe.Imeno, taa podrazbira pravo na slobodno raspolaga-we so edna valuta, koja se ogleda vo transferabil-nosta na sredstvata od edna valuta vo druga.

Inaku zborot konvertibilnost poteknuva od zbo-rot convertiblekoj e izveden od glagolskata imenkaconversion, koj zna~i promena od edna vo druga formana postoewe. Spored toa, zborot konvertibilnostzna~i sposobnost da se menuva formata na postoewe,odnosno sposobnost da se preminuva od edna vo drugaforma.

Pojavata na kni`nite pari kako supstitut i pret-stavnik na zlatnite pari ja predizvikala pojavata nakonvertibilnite valuti. Site kni`ni pari koi votoa vreme imale zlatno pokritie i koi moèle vo se-koe vreme da se zamenat za zlato, odnosno da se kon-vertiraat vo zlato, se smetale za konvertibilni.

Vo tekot na istorijata, vo evolucijata na me|unar-odniot monetaren sistem zna~eweto na zborot kon-vertibilnost se menuval. Taka, do triesettite godi-ni od ovoj vek, konvertibilnosta bila definiranakako pravo na edna valuta da se razmenuva (preminu-va vo oblik na) zlato bez nikakvi ograni~uvawa. No,denes edna valuta se smeta za potpolno konvertibil-na, koga sekoj {to ja poseduva taa valuta e slobodenda ja pretvori (konvertira) spored pazarna cena vobilo koja glavna valuta i podocna da gi transferiravo stranstvo, odnosno da raspolaga slobodno sosvoite sredstva.

Vakvata definicija moè da predizvika dilema,bidej}i spored nea ne moè da se vidi vrskata pome|upri~inata za pretvorawe na edna valuta- konverti-rawe so deviznite transakcii. Pod devizni transak-cii se podrazbiraat transakcii na rezmena na stokii uslugi, ili na dvièwe na kapitalot pome|u zemji-te. Vo praktikata, povrzanosta na pretvorawe na va-lutata so realiziraweto na deviznite transakcii emnogu golema. Pretvoraweto na valutite mu pretho-di na, ili sledi, posle realiziraweto na deviznitetransakcii. Toa podrazbira deka konvertibilnostana valutata uslovuva i otsustvo na restrikcii vo de-viznite transakcii.

Vo praktikata, postojat pove}e vidovi na konvert-ibilnost na valuta koi se determinirani od motivotza realizacija na transakciite vrz osnova na klasi-fikacijata vo bilansot na pla}awa. Taka, vo zavis-nost od toa dali transakcijata poteknuva od razmenana stoki i uslugi, transferi na pari~ni sredstva,odnosno site onie transakcii koi se klasificiranivo tekovnata smetka, postoi konvertibilnost na te-kovnata smetka od bilansot na pla}awa. I vtoratagrupa na konvetribilnost, koja se odnesuva na tran-sakcii na tekovite na kapitalot, odnosno na kapi-talnite transakcii od bilansot na pla}awa-kapi-talnata smetka. Konvertibilnosta na tekovnata ikapitalnta smetka se poznati pod zaedni~kiot naziveksterna konvertibilnost.

Moè da se kaè deka pod potpolna konvertibil-nost na edna valuta se podrazbira nejzinata sposob-nost da se pretvora vo druga valuta po pazaren kurs,so cel da se realizira transakcija od tekovnata smet-ka ili od kapitalnata smetka.

Konvertibilnost na tekovnata smetka zna~i libe-ralizacija na kupuvaweto i raspolagaweto so devizikoi se nameneti za nepre~ena realizacija na tran-sakcii od tekovnata smetka.

Vospostavuvaweto na konvertibilnost na me|una-rodnite transakcii ima pove}ekratni implikaciivrz stopanstvoto na edna zemja. Konvertibilnosta na

8 4 / 8 5

Denes edna valuta se smeta za potpolno konvertibilna, koga sekoj{to ja poseduva taa valuta e sloboden da ja pretvori (konvertira)spored pazarna cena vo bilo koja glavna valuta i podocna da gitransferira vo stranstvo, odnosno da raspolaga slobodno so svoitesredstva

KONVERTIBILNOSTANA VALUTITE

Sini{a Velkovski e rodenvo Skopje vo 1968 godina.

Diplomiral na Ekonomskiotfakultet vo Skopje vo 1991

godina i magistrira naistiot vo 2001 godina, odoblasta na finansiskiot

menaxment za vlijanieto nafluktuaciite na deviznite

kursevi vrz delovnatapolitika na pretprijatieto.

Od 1993 godina e vrabotenvo Narodna banka na

Republika Makedonija.Posetuval kursevi od

oblasta na finansiskitepazari, berzanskoto

rabotewe, kako i seminariso tematika na deviznoto

rabotewe, deviznata poli-tika i politikata na

devizen kurs. Isto taka,pretstojuval na stru~no

usovr{uvawe od oblasta name|unarodnoto bankarskorabotewe i finansiskite

pazari vo Frankfurt iLondon. Poseduva serti-

fikat za trguvawe so har-tii od vrednost izdaden od

Komisijata za hartii odvrednost na RepublikaMakedonija, kako i od

Me|unarodnoto zdruènieza pazari na hartii od

vrednost od London (ISMA-International Securities Market

Association). Vo momentotraboti na mestoto zamenikdirektor vo Direkcijata za

devizni rezervi i operaciina devizen pazar vo

Narodna banka naRepublika Makedonija.

Aktivno go vladeeAngliskiot i Germanskiotjazik i ima poznavawe na

Francuskiot jazik.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Sini{aVELKOVSKI


tekovnata smetka, istovremeno, zna~i i otvorawe nastopanstvoto i so toa negovo izloùvawe na priti-soci od me|unarodnata konkurencija, {to pridonesu-va za zgolemuvawe na ponudata na stoki i uslugi vozemjata. No, glavnite efekti se indirektni i potek-nuvaat od efektite na stranskata konkurencija vrzefikasnosta na doma{noto proizvodstvo i za vospos-tavuvawe na mehanizam za alokacija na resursite vrzbaza na pazarni zakonitosti. Od druga strana, poradiotvoraweto i zgolemuvawe na konkurencijata na kra-tok rok postoi mo`nost za pojava na naru{uvawe namakroekonomskata stabilnost, koja moè da proi-zleze od pogolemi i po~esti debalansi na tekovnatasmetka ili od pritisoci vrz devizniot kurs. Vakvitepojavi imaat osobeno golemi imlikacii vrz dviè-weto na stapkata na vrabotenost i visinata na real-niot prihod vo stopanstvoto.

Poradi toa mnogu va`no da se odredi momentot ko-ga da se vovede konvertibilnost na tekovnata smetka.Uspe{noto voveduvawe na konvertibilnost na te-kovnata smetka bara postoewe na makroekonomskastabilnost i soodvetni aktivnosti na mikro nivo vomomentot na voveduvawe na konvertibilnosta. Za va-kov ishod vo ekonomskata teorija se identificirani4 preduslovi za uspe{no voveduvawe na konvertibil-nosta na tekovnata smetka: a) konzistenten devizenkurs; b) soodvetna me|unarodna likvidnost (deviznirezervi i stransko finansirawe); v) konzistentnamakroekonomska politika i g) okruùvawe vo koeekonomskite subjekti imaat èlba i mo`nost da rea-giraat na promenite vo pazarnite ceni.

Konvertibilnosta na kapitalnata smetka zna~iliberalizacija na kupuvaweto i raspolagaweto sodevizi koi se nameneti za nepre~eno realizirawe natransakcii od kapitalnata smetka.

Vospostavuvaweto na konvertibilnost na kapital-nite transakcii, od edna strana, moè da ima dobri ilo{i efekti vrz dvièweto na kapitalot vo zemjata.So liberalizacija na kapitalnite transakcii moèda se predizvika priliv na kapital vo zemjata, no oddruga strana, vakvata otvorenost ostava prostor zanepre~en odliv na kapital od zemjata.

Poradi toa vo ekonomskata nauka postoi stav dekaosven vo liberalizacijata na kapitalnite transak-cii za investirawe vo zemjata, zemjite ne trebaat dabrzaat so voveduvawe na liberalizacija na transak-ciite so koi se vr{i odliv na kapital od zemjata.Pri toa treba da se ima predvid deka voveduvawetona liberalizacijata na kapitalnite transakcii koise odnesuvaat na prilivot na kapital, potrebno e iliberalizirawe na odreden broj na transakcii za od-liv na kapital koi se povrzani so prilivot na kapi-

tal (repatrijacija na stranskiot kapital po osnov navloùvawa).

Poradi toa najdobro e vo po~etokot liberalizaci-jata da se fokusira kon zabrzuvawe na liberalizaci-jata na dolgoro~nite kapitalni prilivi, a limiti-rawe na mo`nostite za odliv na kapital i priliv nakratkoro~en kapital. No, vo isto vreme treba da seima predvid deka kontrolata na odlivot na kapi-talot od zemjata ne moè da bide efikasna bez kon-zistentna makroekonomska politika i dobri izglediza ekonomski razvoj.

Osven konvertibilnost na tekovnata i kapitalna-ta smetka, postoi i vnatre{na konvertibilnost.Vnatre{nata konvertibilnost na valutata se javuvavo onie slu~ai koga ne postojat mo`nosti da se izve-de konvertibilnost na tekovnata i kapitalnatasmetka, odnosno da se postigne eksterna konverti-bilnost. Pod vnatre{na konvertibilnost na valuta-ta se podrazbira pravoto rezidentite da moàt dakupuvaat i da raspolagaat so devizi. Vnatre{natakonvertibilnost se smeta kako preodno re{enie kon

konvertibilnosta na doma{nata valuta. Vo uslovina nekonvertibilnost na doma{nata valuta, reziden-tite tradicionalno se zalagaat za vnatre{na kon-vertibilnost bidej}i taa im dozvoluva da se obezbe-duvaat od rizikot na deprecijacija na doma{nata va-luta preku ~uvawe na stranska valuta. Isto taka, imdozvoluva so kupuvawe vo devizi da dojdat do nekoistoki koi vo doma{na valuta ne se dostapni (fri {o-povi vo zemjata, kupuvawe preku konsignacija i sl.).Mnogu zemji imaat vovedeni ograni~uvawa i kaj vna-tre{nata konvertibilnost. Voobi~aeno e da postoivnatre{na konvertibilnost za gra|anite, dodeka zapravnite lica da ne postoi vnatre{na konvertibil-nost, taa da e ograni~ena ili voop{to da ne postoi,odnosno pravnite lica da ne moàt da raspolagaat sodevizi.

Vnatre{nata konvertibilnost se koristi kako in-strument za kanalizirawe vo bankarskiot sistem naskrienite i neregistrirani devizni sredstva (naj-~esto efektivni stranski sredstva) i za zgolemuva-we na zainteresiranosta na vnes na devizi od stran-stvo od strana na rezidentite. No, od druga stranavnatre{nata konvertibilnost ostava prostor za ce-losno isfrlawe na doma{nata valuta i zgolemuva-

Vnatre{nata konvertibilnost se koristi kako instrument zakanalizirawe vo bankarskiot sistem na skrienite i

neregistrirani devizni sredstva (naj~esto efektivni stranskisredstva) i za zgolemuvawe na zainteresiranosta na vnes na

devizi od stranstvo od strana na rezidentite

8 6 / 8 7

K O N V E R T I B I L N O S T N A V A L U T I T E

weto na ~uvawe vo devizi. Poradi toa, vnatre{natakonvertibilnost treba da se voveduva koga postoiadekvaten devizen kurs, adekvatna devizna likvid-nost i konzistentna makroekonomska politika.

Makedonskiot denar kako zakonsko sredstvo zapla}awe vo Republika Makedonija e voveden vo ap-ril 1992 godina. Vo momentot na voveduvaweto nepostoeja osnovnite preduslovi za voveduvawe na kon-vertibilnost, pa poradi toa makedonskiot denar nebe{e konvertibilen. Vo toa vreme poradi nedosta-tok na devizi i nasledena naru{ena makroekonomskastabilnost ne postoe{e mo`nost za raspolagawe sodevizi i postoea restrikcii vo realiziraweto na te-

kovnite i kapitalnite transakcii.So reformata na devizniot sistem od maj 1993 go-

dina se vospostavi delumna vnatre{na konvertibil-nost, pri {to za privatnite lica rezidenti e dozv-oleno kupuvawe i raspolagawe so devizi, so isklu~okna raspolagaweto so deponiranoto devizno {tedewe,dodeka pla}awata kon stranstvo, osven za odredeninameni, s¢ u{te se ograni~eni. Na pravnite lica ime dozvoleno kupuvawe na devizi, no samo za odredeninameni, a isto taka i sopstvenosta i raspolagawetoso devizi im e ograni~eno. Raspolagaweto so devizina nerezidentite e liberalizirano, osven pravoto nakupuvawe na devizi, koe na nerezidentite ne im edozvoleno. Na nerezidentite ne im e dozvoleno slo-

bodno steknuvawe na denari. Nerezidentite moàtda steknat denari samo po osnov na naplata vo denarina niven izvoz na stoki i uslugi. Steknatite denaripo osnov na izvoz na stoki i uslugi, nerezidentot mo-è da gi ~uva slobodno kaj doma{na banka, i da gikonvertira vo devizi i da gi transferira nadvor odzemjata.

Kaj kapitalnite transakcii, generalno, postojatrestrikcii vo pravoto na raspolagawe so devizi, ka-ko kaj rezidentite, taka i kaj nerezidentite. Kaj ne-rezidentite postoi isklu~ok za stranskite direktniinvesticii, kade na nerezidentot mu e dozvoleno pridirektni investicii da steknuva denari po pat na

proda`ba na devizi kaj doma{ni banki. Isto taka, nanerezidentot mu e dozvoleno da ostvarenata dobivkavo denari ja konvertira vo devizi kaj doma{na bankai da ja transferira vo stranstvo. za ostanatite kapi-talni transakcii postojat restrikcii vo smisla naograni~uvawe na raspolagawe i transfer na devizivo stranstvo.

Na rezidentite bilo privatni ili pravni lica neim e dozvoleno nikakvo realizirawe na kapitalnitransakcii. Odliv na sredstva po osnov na kapitalnitransakcii ne e predvideno vo zakonot. Se razbiraovlastenite banki soglasno so prirodata na dejnosta,koja ja obavuvaat moàt da otvoraat smetki vo stran-stvo.


Vovedenata delumna vnatre{na konvertibilnostna makedonskiot denar vo maj 1993 godina pridoneseza podobruvawe na makroekonomskite uslovi vo zem-jata. Primenata na zdrava makroekonomska politikadovede do makroekonomska stabilnost koja se odrù-va od po~etokot na 1994 godina do do denes. Kako pos-ledica na vakvata makroekonomska stabilnost dojdedo stabilizirawe na devizniot kurs, koj od po~eto-kot na 1994 godina do denes e stabilen (so isklu~okna korekcijata vo devizniot kurs vo juli 1997 godi-na). Deviznite rezervi od po~etnoto nivo od 3-4 mil-ioni SAD dolari narasnaa do dene{noto nivo, ogra-ni~enata vnatre{na konvertibilnost, potoa reguli-raweto na odnosite so Pariskiot i Londonskiotklub na kreditori dovede i do podobruvawe na nad-vore{nata likvidnost na zemjata. Na 19 juli 1998 go-dina Republika Makedonija i formalno gi prifatiobvrskite koi proizleguvaat od ~lenot VIII od Sta-tutot na MMF, so {to makedonskiot denar stanakonvertibilen, odnosno postoi konvertibilnost natekovnite transakcii. Isklu~ok se del od odredbitena ~len VIII koi se odnesuvaat na regulirawe na pra-voto na raslolagawe so sredstvata od zamrznatotodevizno {tedewe.

[to se odnesuva na liberalizacija na kapitalnitetransakcii, vo tekot na celiot period vo RepublikaMakedonija postoi golema restrikcija vo realizira-weto na ovie transakcii. Odredena liberalizacija evovedena pri stranskite direktni investicii, pri{to na stranskite vloùva~i im se dozvoluva dobiv-kata ostvarena vo zemjata po izmiruvawe na site da-no~ni obvrski slobodno da ja konvertiraat vo devizii da ja transferiraat od zemjata. Za site ostanati ka-pitalni transakcii kako {to be{e kaàno postojatograni~uvawa, ili pak voop{to, ne se predvideni.

Na po~etokot od avgust 2002 godina na sila }e sta-pi noviot Zakon za devizno rabotewe, koj zaedno sodrugite sistemski zakoni ja regulira deviznataproblematika vo Republika Makedonija. So nego se

potvrduva konvertibilnosta na makedonskiot denar,preku kompletna liberalizacija na tekovnite tran-sakcii pri {to site vidovi na tekovni transakcii seslobodni moàt da se realiziraat bez ograni~uvawa,odnosno kako i dosega postoi konvertibilnost na te-kovnata smetka. Pritoa, raspolagaweto so denari iso devizi bilo za rezidentite, bilo za nerezidentitepo osnov na tekovni transakcii e slobodno. Kaj kapi-talnite transakcii e predvidena ponatamo{na libe-ralizacija taka {to kapitalnite transakcii po os-nov na stranski direktni vloùvawa se liberalizi-rani, dodeka kaj finansiskite transakcii }e se vr{ietapno liberalizirawe. Osobeno e va`no liberali-

zacijata na kapitalnite transakcii, odnosno vovedu-vaweto na konvertibilnost na kapitalnata smetkada se realizira etapno so dobra evaluacija na pred-nostite, negativnostite i stapicite koi gi nosi vak-vata liberalizacija. Iskustvata od predvremena iprebrza liberalizaicja na kapitalnata smetka semnogu lo{i i moè da imaat silni negativni eko-nomski posledici na zemjata. Osven toa, mo`no e dabide naru{en ekonomskiot rejting i da se vlo{at us-lovite za stopanisuvawe, potoa zemjata da ne bide vosostojba da si gi otpla}a svoite dospeani obvrski ida proglasi moratorium na otplata na svoite dolgo-vi so {to ednostavno }e i bide zabranet pristapotdo me|unarodniot kapital, ili pak }e ima silni so-cio-ekonomski potresi.

Koristena literatura:

1) Evroto kako paralelna valuta vo Republika Ma-kedonija - za i protiv, Narodna banka na RepublikaMakedonija, Raboten materijal, Skopje, fevruari2000.

2) Articles of Agreement, IMF.

3) Mishkin Frederic S. " Money, Banking and FinancialMarkets", Harper Collins, New York, 1995.

4) Robert Triffin, "Gold and Dollar Crisis. The Future ofConvertibility" Yale University Yale, 1961.

5) Macedonia Report under Article IV Consultation 2001.

Iskustvata od predvremena i prebrza liberalizaicja nakapitalnata smetka se mnogu lo{i i moè da imaat silni

negativni ekonomski posledici na zemjata

Vovedenata delumna vnatre{na konvertibilnost namakedonskiot denar vo maj 1993 godina pridonese za

podobruvawe na makroekonomskite uslovi vo zemjata. Primenatana zdrava makroekonomska politika dovede do makroekonomska

stabilnost koja se odrùva od po~etokot na 1994 godina do dodenes

8 8 / 8 9

Mnogu naskoro na Evropa moè da i se slu~inov "big bang#. 13 zemji, prete`no od Central-na i Isto~na Evropa vodat pregovori za niv-

no ~lenstvo vo Unijata, so {to bi im se priklu~ilena postojnite 15 ~lenki na Unijata. Kako {to stojatrabotite, najverojatno toa i }e se slu~i. Uslovite zapriem se te{ki i za aspirantite zna~at mnogubrojnipromeni: vo nacionalnite regulativi, vo na~inot naorganizacijata na stopanstvata na zemjite i skoro vosekoj drug domen, bilo politi~ki, ekonomski ili so-ciolo{ki. Nekoi od aspirantite priemot go poba-raa u{te vo 1989 godina, a drugi zna~itelno podocnase priklu~ija na pregovorite. Vo me|uvreme, vo Ev-ropskata Unija se vodea diskusii zaradi opredeluva-we na principot na priem na ~lenkite: poedine~noza sekoja zemja, ili vo grupa. Vo sekoj slu~aj, kako{to sega stojat rabotite, za 10 od kandidatite nakrajot na 2002 godina najverojatno uspe{no }e zavr-{at pregovorite, a integracijata moè da se o~ekuvavo 2004 godina dokolku rabotite odat spored utvrde-niot plan. So ispolnuvaweto na ovoj uslov moè dase o~ekuva deka Polska, Ungarija, ê{ka, Sloveni-ja, Letonija, Litvanija, Estonija, Slova~ka,Malta i Kipar }e stanat del od Unijatavo 2004 godina. Za Bugarija i Romanijadolnata vremenska granica e 2007-ta go-dina, so ogled na toa {to ovie zemji za-ostanuvaat so reformite, i seu{te ima-at da izodat zna~itelen pat kon usogla-suvaweto na nivnoto ureduvawe soglas-no normite i barawata na EU. Turcijae trinaesetiot aspirant, od koj Ev-ropskata Unija voglavno bara drugtip na promeni, {to se povrzaniso politikata i demokratijata.

Dosega, najgolemiot del od zemjite-aspiranti za~lenstvo vo Unijata izvr{ija promeni vo zakonskataregulativa, {to se nametna kako neophodnost zaradikompatibilnost so evropskata legislativa. Pove}edesetici iljadi strani evropski zakoni se ve}e im-plementirani ili treba da se implementiraat vo na-cionalnite zakonodavstva na ovie zemji. Sega, osta-nuva vtoriot del od rabotata, da se organiziraat(ili reorganiziraat) soodvetnite institucii zasproveduvawe na tie zakoni, {to e klu~en moment zafakti~koto pribliùvawe kon standardite na Uni-jata.

[to zna~i pribliùvaweto kon EU za pazaritena kapital na ovie zemji?Toa zna~i prifa}awe na pravilata na igra ve}e

vostanoveni od postojnite ~lenki, nivno implemen-tirawe vo zakonskata regulativa na nacionalnitezakonodavstva na zemjite-aspiranti i pripremawe nanacionalnite pazari na kapital za edno golemo me|u-narodno otvarawe. Bez razlika na toa, koja od zemji-

te do koe nivo na razvoj na pazarot na kapital e sta-sana i kakva e pazarnata infrastruktura, zemji-

te aktivno se podgotvuvaat za ostvaruvawe nacelta.

So vnimatelna analiza,se doa|a do zaklu~ok deka,paraleleno so procesiteza integracija so Unijata,pazarite na kapital na ne-koi od zemjite-aspirantiza priem vo Unijata ve}erealiziraat odredeni ak-

tivnosti koi kako ti-pi~ni bea prethodnospomenati pri obra-

botkata na razvieni-te evropski pazari na

So vnimatelna analiza, se doa|a do zaklu~ok deka, paralelno soprocesite za integracija so Unijata, pazarite na kapital na nekoiod zemjite-aspiranti za priem vo Unijata ve}e realiziraatodredeni aktivnosti koi kako tipi~ni bea prethodno spomenati priobrabotkata na razvienite evropski pazari na kapital. Kakonajtipi~no pritoa se naveduva povrzuvaweto na berzite

EVROPSKITE PAZARINA KAPITAL - III DEL

ElenaJAKIMOVSKA

PETROVSKA

Elena JakimovskaPetrovska e vrabotena vo

Komisijata za hartii odvrednost, kako samostoen

sovetnik vo sektorot zaizdavawe odobrenija.

Rodena e vo 1970 godina.Diplomirala na

Univerzitetot "Sv. Kirili Metodij" - Ekonomski

Fakultet, Skopje vofevruari 1995 godina. Vo

Komisijata za hartii odvrednost raboti od maj1995 godina. Poseduva

odobrenie za rabota sohartii od vrednost

izdadeno od KHV i ISMQdiploma izdadena od

Institutot za hartii odvrednost od London, V.

Britanija. ^len e narabotni grupi za izd-

abotka na nekolku zakon-ski i podzakonski akti

od oblasta na pazarot nakapital vo Republika

Makedonija. U~estvuvalana pove}e me|unarodniseminari i kursevi odoblasta na pazarot na

kapital. Objavilanekolku napisi vo

stru~ni spisanija odoblasta na hartiite od

vrednost.



kapital. Kako najtipi~no pritoa se naveduva povrzu-vaweto na berzite.

Na 23 april 1999 godina be{e potpi{an Memoran-dum za sorabotka pome|u tri balti~ki berzi: berzatavo Talin (Estonija), berzata vo Riga (Latvija) i ber-zata vo Vilnus (Litvanija). So toa se otvorija pro-cesite na sorabotka i integracija pome|u ovie trinovi, no prili~ni napredni pazari na kapital, vo ed-na investiciona zona koja stana pointeresna za in-vestitorite, pred se zaradi lesniot pristap i nejzi-nata zgolemena likvidnost. Povrzuvaweto go ovoz-moì i tradicionalnata sorabotka na ovie zemji, noi relativno izedna~enite nacionalni zakonodavstvai ekonomskite performansi na nacionalnite ekono-mii.

Povrzuvaweto na trite balti~ki berzi e sprovede-no preku harmonizacija na pravilata za rabota naBerzite, me|usebno elektronsko povrzuvawe na sis-temite za trguvawe, sozdavawe na zaedni~ka baza napodatoci i istovremeno utvrduvawe na principiteza ~lenstvo: ~lenka na edna od berzite moè da bide~lenka i na drugite dve berzi, a pritoa berzite i po-natamu postojat kako tri nezavisni institucii. Za-radi efikasen kliring i poramnuvawe na realizira-nite transakcii postoi bliska sorabotka i pome|utrite nacionalni depozitari na hartii od vrednost.

I regulatorite na pazarite na kapital na zemjite-aspiranti za priem vo Evropskata Unija aktivno sepripremaat za t.n. "big bang#. Del od prethodno spom-natite desetici iljadi strani evropska regulativaso koja treba da se harmoniziraat regulativite naovie zemji se odnesuva i na regulativata na pazaritena kapital. Me|utoa, EU ne bara samo nejzino imple-mentirawe, {to e u{te pova`no, regulatorite trebada bidat vo sostojba da ja sproveduvaat istata.

Zaradi olesnuvawe na ovie procesi, na 30 maj 2001godina vo Var{ava 12 zemji-aspiranti za priem voEU formiraa Supervizorska konsultativna grupa socel prezemawe zaedni~ki koordinirani aktivnostipovrzani so integracijata. Celta na formirawetona ovaa grupa e:

1/ razmena na informacii za iskustvata na regula-torite okolu sproveduvaweto i implementacijata naregulativata i direktivite na Evropskata Unija; i

2/ formirawe forum zaradi konsultacii so celpotpolna harmonizacija so regulativata i standard-ite na EU.

Konsultativnata grupa go sledi razvojot i prome-nite na evropskoto zakonodavstvo od aspekt na paza-rite na kapital, osobeno vo odnos na implementaci-jata na Akcioniot plan za finansiski uslugi. Kon-sultativnata grupa, isto taka, sorabotuva i razmenu-va informacii so telata na EU (Evropskata komisi-

ja, Komitetot na evropskite regulatori na pazarotna kapital - CESRi drugi) koi gi postavuvaat i pri-menuvaat utvrdenite evropski standardi.

Drug aspekt na promenite vo organizacijata i rab-otata na regulativnite tela na pazarite na kapitalna 13-te zemji aspiranti za priem vo EU e i s¢ pona-glasenoto reformirawe na ovie tela vo nasoka naformirawe integrirani supervizorski organi nafinansiskiot pazar. Taka, integrirani finansiskisupervizorski tela ve}e postojat vo Ungarija, Esto-nija, Latvija i Slova~ka.

Vo ponatamo{niot del od teksot poedine~no }ebidat prezentirani najzna~anite nastani za pazari-te na kapital na nekoi od ovie 13 zemji vo poslednitenekolku godini.

PolskaNeformalno, Polska se vbrojuva me|u trite vode~-

ki zemji-kandidati za priem vo EU, zaedno so ê{kai Ungarija. Toa e i razbirlivo, imaj}i gi predvid go-leminata na polskata nacionalna ekonomija i napre-dokot vo usoglasuvaweto na regulativata so prin-cipite na EU, iako seu{te postojat otvoreni spornipra{awa.

Pazarot na kapital vo Polska (vo negovata ponovaistorija*) e formiran pred 10-tina godini, i za takakratkiot vremenski period ima izgradeno solidnapazarna infrastruktura. Prvite za~etoci se vo 1991godina, koga be{e utvrdena zakonskata ramka {to goregulira{e pazarot na kapital i bea formiranaberzata na dolgoro~ni hartii od vrednost vo Var{a-va (formirana od strana na dràvata) i polskata Ko-misija za hartii od vrednost.

Dene{nata slika na polskiot pazar na kapital ene{to sosema porazli~no. Pazarnata infrastruktu-ra e dosta razgraneta, i istata ja so~inuvaat:

l Var{avskata berza - edinstvena berza za hartiiod vrednost vo Polska. Funkcionira kako ak-cionersko dru{tvo vo sopstvenost na broker-skite ku}i, banki, investicioni fondovi, osig-

Povrzuvaweto na trite balti~ki berzi e sprovedeno prekuharmonizacija na pravilata za rabota na Berzite, me|usebno

elektronsko povrzuvawe na sistemite za trguvawe, sozdavawe nazaedni~ka baza na podatoci i istovremeno utvrduvawe na

principite za ~lenstvo: ~lenka na edna od berzite moè da bide~lenka i na drugite dve berzi, a pritoa berzite i ponatamu

postojat kako tri nezavisni institucii

* prvata berza vo Var{ava e formirana vo 1817 godina, i vo po~etokot na nea se trguvalo so obvrznici i drugidol`ni~ki hartii od vrednost.

9 0 / 9 1

E V R O P S K I T E P A Z A R I N A K A P I T A L

uritelni kompani i drugi, a u~estvo vo akciitena Berzata ima i dràvata;

l CeTO - reguliran OTC pazar - osnovan vo 1996godina na inicijativa od brokerskite ku}i.CeTO e institucija nadle`na za regulirano tr-guvawe so hartii od vrednost "preku {alter#.Negovi sopstvenici se banki i brokerski ku}i,a dominanten sopstvenik vo kapitalot na ovojpazar e Var{avskata berza.

l Nacionalniot depozitar za hartii od vred-nost - hartiite od vrednost na javnite kompa-nii se vodat vo dematerijalizirana forma voDepozitarot;

l brokerski ku}i, banki ovlasteni za izvr{uvawena brokerski aktivnosti, individualni broke-ri, investicioni sovetnici, investicioni fon-dovi, dru{tva za upravuvawe so fondovi, i dru-gi.

Kako emitenti na hartii od vrednost so koi se tr-guva na reguliranite pazari se javuvaat voglavno jav-nite kompanii (so izdavawe na akcii) i dràvata (soizdavawe na golem broj serii na dol`ni~ki hartiiod vrednost so razli~en rok na dospevawe). Vo 1998godina za prv pat na Var{avskata berza be{e vovede-no trguvaweto so derivativni finansiski instru-menti: fju~ers dogovori, bazirani na WIG20 (ber-zanski indeks na prvoklasni hartii od vrednost) ivaranti, a podocna vo trguvaweto zemaa u~estvo inovi instrumenti - valutni fju~ers dogovori.

Kako najzna~atni nastani na polskiot pazarot nakapital vo 2000 i 2001 godina moàt da se izdvojat:

l voveduvaweto na Warset, nov elektronski sistemna trguvawe na Var{avskata berza, kompatibi-len so mnogu drugi elektronski sistemi na trgu-vawe vo pove}e evropski zemji. Voveduvaweto naWarsete oceneto kako zna~aen ~ekor vo razvojotna pazarot i idninata na Var{avskata berza;

l voveduvaweto na SiTech- nov pazaren segment naVar{avskata Berza. Interesot za investirawevo kompanii {to se bavat so inovativna tehno-logija i nivniot se pogolem broj be{e pri~inaberzata vo Var{ava da gi izdvoi ovie kompaniina nov pazaren segment, formiran vo april 2000godina. Vedna{ po negovoto formirawe vovedene i indeks na segmentot - TechWIG, koj se formi-

ra spored cenata na hartiite od vrednost na sitekompanii od ovoj pazaren segment. Pazarot goprifati ovoj segment, pa taka za samo nekolkumeseci TechWIG - indeksot ostvari porast od45.7%, a bea vovedeni i novi derivativni fi-nansiski instrumenti: fju~ers dogovori bazira-ni na ovoj indeks;

l regulativni promeni - Vo izminatite dve godi-ni regulativata na pazarot na kapital vo Pols-ka pretrpe zna~ajni promeni, a glavnata pri~i-na za toa be{e harmonizacijata na polskoto za-konodavstvo so direktivite na EU. Kako najzna-~ajni regulativni promeni moàt da se izdvojat:

1. me|usebnoto priznavawe na prospektite odobre-ni od strana na edna zemja vo druga zemja, kako i nep-re~en priem na taka izdadenite hartii od vrednostna drugite pazari;

2. me|usebnoto priznavawe na licencite za obavu-vawe na investicioni uslugi (principot na "edin-stven paso{" za davatelite na finansiski uslugi);

3. sorabotka pome|u zemjite vo razmena na infor-macii i sproveduvawe na kontrolata na pazarite nakapital/finansiski uslugi;

4. zadolìtelno u~estvo na subjekite {to nudatbrokeri uslugi vo sozdavaweto i odrùvaweto na Ga-ranten fond za obe{tetuvawe na investitorite (voslu~aj na potreba);

5. utvrduvawe novi principi na organizacija naoficijalnite pazari;

6. voveduvawe na edinstvena licenca za izvr{uva-we na site brokerski aktivnosti od strana na bro-kerskite ku}i (namesto dosega{noto licencirawena specificirani aktivnosti na brokerskite ku}i);

7. tehni~ki i organizacioni promeni zaradi poed-nostavuvawe na rabotata i aktivnostite na investi-cionite fondovi;

8. liberalizacija na uslovite za izdavawe i trgo-vija so obvrznici;

9. stimulirawe na razvojot na penziski fondovi,kako zna~ajni institucionalni investitori i edenod zna~ajnite dvigateli za ponatamo{en razvoj na pa-zarot na kapital.

Nekoi od ovie regulativni promeni }e stapat nasila so momentot na sproveduvaweto na integracija-ta na Polska vo Evropskata Unija.

UngarijaUngarija e prva zemja vo regionot na Centralna i

Isto~na Evropa koja se opredeli za formirawe novtip na integrirana supervizija na pazarot na finan-siski uslugi. Na 1 april 2000 godina, vrz osnova naodluka na ungarskiot parlament, be{e formiranaHFSA (Hungarial Financial Supervisory Authority)- nezav-

Ungarija e prva zemja vo regionot na Centralna i Isto~na Evropakoja se opredeli za formirawe nov tip na integriranasupervizija na pazarot na finansiski uslugi. Na 1 april 2000godina, vrz osnova na odluka na ungarskiot parlament, be{eformirana HFSA (Hungarian Financial Supervisory Authority) -nezavisna buxetska agencija nadle`na za supervizija na pazarotna finansiski uslugi


isna buxetska agencija nadle`na za supervizija napazarot na finansiski uslugi. HFSAe praven nasled-nik na tri institucii prethodno nadle`ni za:

l supervizija na bankarstvoto i pazarite na kapi-tal;

l supervizija na osiguruvaweto; il supervizija na penziskite fondovi.Novata institucija e formirana zaradi adaptira-

we i pogolema efikasnost na kontrola na pazarot napari i pazarot na kapital, za{tita na interesite nakorisnicite na finansiski uslugi, zgolemena trans-parentnost na pazarite i odrùvawe na lojalna kon-kurencija. Celite na ovaa institucija se ostvaruva-at preku permanentna supervizija na aktivnostite nainstituciite i licata {to nudat finansiski uslugi,aktivnostite na klirin{kata ku}a, investicionitefondovi, transakciite na berzata na stoki, osiguri-telnite aktivnosti, osiguritelnoto sovetuvawe,osiguritelnite fondovi, privatnite penziski fon-dovi i drugi finansiski institucii. HFSA izdavalicenci za vr{ewe na finansiski uslugi na spome-natite finansiski institucii i vr{i permanentnasupervizija i kontrola nad nivnoto rabotewe.

Paralelno so aktivnostite na implementirawenov integriran regulator na pazarot na finansiskiuslugi, vo izminatite godini vo Ungarija se sprove-duvaa i aktivnosti za promeni na zakonskata regula-tiva vo ovaa oblast, pred se zaradi:

l sozdavawe uslovi za voveduvawe odredeni in-strumenti i tehniki ve}e prifateni i dokaà-ni na razvienite pazari na kapital;

l nadminuvawe na konstatiranite prakti~ni ne-dostatoci na zakonskata regulativa iniciranizaradi odrùvawe na pazarniot integritet;

l harmonizacija so regulativata za finansiskiuslugi na Evropskata Unija.

Vo taa nasoka, bea inicirani promeni na zakonska-ta regulativa vo pove}e oblasti:

l korporativnite prezemawa na javni kompanii -pravilata za za{tita na pravata na malcinskiteakcioneri vo Ungarija za prv pat se doneseni vo1998 godina. HFSAutvrdi mnogu prakti~ni prob-lemi i nedostatoci, zaradi {to se pristapi konnivna izmena so cel pogolema za{tita na prava-ta na malite akcioneri i pogolema transparent-nost na procesot na prezemawe na javnite kom-panii. Osobeno va`ni se slednite promeni prikorporativnite prezemawa:

- investitorite imaat obvrska da go objavat sekoezgolemuvawe ili namaluvawe {to iznesuva 5%od hartiite od vrednost so pravo na glas vo javnakompanija;

- definirani se poprecizni i postrogi uslovi za

utvrduvawe na povrzanite subjekti vo procesotna upravuvawe so javnite kompanii i nivnotoprezemawe;

- obvrskite za objavuvawe javna ponuda zaradikorporativno prezemawe se vovedeni i za slu-~ai vo koi edno lice i protiv svoja volja sesteknalo so kriti~niot procent hartii od vred-nost (33%, odnosno 25%, uslovno), so mo`nosttaa obvrska da se ukine dokolku liceto go nama-li procentot na upravuva~koto u~estvo vo kom-panijata pod kriti~niot procent;

- razvien e model za utvrduvawe najniska kupovnacena za hartiite od vrednost so koi se vr{i kor-porativnoto prezemawe, kako i drugi promeni{to zna~at pogolema transparentnost na proce-sot na prezemawe i licata {to go vr{at preze-maweto.

l regulativata za pazarot na kapital {to pret-hodno gi obrabotuvala samo pravilata za ponudana hartii od vrednost, investicionite uslugi,berzata i kliringot i poramnuvaweto se nado-graduva so pravila za:

- kolektivnite investicioni {emi;- portfolio menaxmentot;- stokovnite berzi;- regulirawe na pozajmuvaweto na hartii od vred-

nost;- porigorozni uslovi za rabota na investicioni-

te formi, i dr.Pri toa, drasti~no se zgolemuvaat ovlastuvawata

na HFSA so {to se sozdavaat uslovi za efikasno ifleksibilno regulirawe na finansiskite pazari.Vo nasoka na zgolemena transparentnost na pazarotse ukinuva opcijata za izdavawe na akcii na donosi-tel vo slu~aj na javna ponuda.

Na pazarot na kapital vo Ungarija se prisutni go-lem broj na razli~ni tipovi institucii i pazarniinstrumenti, vklu~uvajki gi i derivativnite finan-siski instrumenti. Zna~ajnoto razdviùvawe na ovojpazar na kapital {to se slu~uva{e vo izminatite ne-kolku godini vo golema merka be{e proizvod i nabrojnite stranski investicii vo zemjata, kako i niv-noto prisustvo na pazarot na kapital.

Kako interesna pojava na pazarot na kapital vo te-kot na 2001 godina moè da se izdvojat nekoi proce-si na koncentracija na investicionite posrednici(voglavno zaradi namaleniot promet na berzata voBudimpe{ta), pri {to nivniot broj zna~itelno senamali, a prodolìja da rabotat oni {to zad sebe jaimaa poddr{kata na nekoja banka ili osiguritelnaku}a.

9 2 / 9 3

E V R O P S K I T E P A Z A R I N A K A P I T A L

ê{kaSostojbite tipi~ni za pazarite na kapital na Pol-

ska i Ungarija se karakteristi~ni i za ~e{kiot pa-zar na kapital, kako vo odnos na pazarnite procesi,taka i vo odnos na regulativnite procesi.

Za pazarot na kapital vo ê{ka, 2001-ta godinazna~e{e:

l sozdavawe uslovi za trguvawe so derivativnifinansiski instrumenti: vo avgust 2001 godinaê{kata Komisija za hartii od vrednost i iz-dade odobrenie na berzata vo Praga za organizi-rawe na pazar za opcii i fju~ersi;

l otvorawe na proces za konverzija na hartiite odvrednost {to i se nudat na javnosta vo registri-rani hartii od vrednost (za hartiite od vred-nost {to i se nudat na javnosta se ukinuva for-mata "na donositel#), so {to se zgolemuva trans-parentnosta na pazarot;

l sozdavawe preduslovi pazarnite organizacii(Prague Stock Exchange i RM-System) sami da gi ut-vrduvaat uslovite so koi hartii od vrednost }ese trguva (}e kotiraat) na ovie pazari. Pred toa,vakvite odluki bile donesuvani od strana naê{kata Komisija za hartii od vrednost.

Vo odnos na zakonskata regulativa, sprovedeni seizmeni na nekolku klu~ni zakoni {to stapija vo silavo tekot na 2001 godina:

l Zakonot za hartii od vrednost e izmenet vosmisla {to vo nego se izvr{eni intervencii za-radi kompatibilnost so regulativata na Evrop-skata Unija, osobeno vo odnos na implementira-weto na EU direktiva 93/22 (Direktiva za in-vesticionite uslugi vo vrska so hartiite odvrednost) i EU direktiva 93/6 (Direktivata zakapitalna adekvatnost na investicionite kom-panii i kreditnite institucii);

l Zakonot za investicioni kompanii i investi-cioni fondovi - intervenciite vo ovoj zakonimaat za cel da go vospostavat principot "ev-ropski paso{# i da im ovozmoàt na stranskitesubjekti pristap do instituciite za kolektivnoinvestirawe vo ê{ka (ovie promeni }e stapatvo sila so denot na priemot na ê{ka vo Evrop-skata Unija);

l Zakonot za kompanii - Celata na promenite,povtorno, e usoglasuvaweto so direktivite na

Evropskata Unija. Promenite imaat fundamen-talen karakter, pri {to kako osobeno zna~ajnimoàt da se izdvojat:

- pogolemata za{tita na malcinskite akcioneri;- zgolemenata transparentnost na kompaniite;- na Komisijata za hartii od vrednost i e dode-

leno pravoto da vr{i supervizija nad sprovedu-vaweto na odredbite na ovoj zakon od strana nasubjektite.

Slovenija"Harmonizacija# i "liberalizacija# se dvata zbora

{to najdobro gi opi{uvaat promenite {to se slu~u-vaat na pazarot na kapital vo Slovenija vo posledni-te godini. Tie se i duhot na Zakonot za pazar na kapi-tal donesen vo juli 1999 godina. Ovoj zakon gi davaregulativnite osnovi za zasilena dinamika na otvo-rawe na slovene~kiot pazar na kapital na me|una-rodnata konkurencija, bidejki so nego se ukinuvaat(ili namaluvaat) brojnite ograni~uvawa {to pret-hodno vaèa na ovoj pazar vo odnos na vloùvawataod stranstvo. Nekoi od odredbite na Zakonot }e sta-pat vo sila so momentot na priemot na Slovenija voEvropskata Unija (osobeno odredbite {to predvidu-vaat "edinstven paso{#), me|utoa, za razlika od pret-hodnite ograni~uvawa, zakonot obezbeduva prostorza adaptirawe na slovene~kiot pazar na kapital nao~ekuvanata integracija so EU so toa {to dozvoluvastranski investicioni firmi da osnovaat filijalivo Republika Slovenija. Momentalno, osnovaweto nafilijala na stranska investiciona firma vo Slove-nija e usloveno so odobrenie od slovene~kata agenci-ja za hartii od vrednost, deponirawe na odreden iz-nos na finansiski sredstva zaradi obezbeduvawe narealiziranite transakcii, i dr.

Zakonskata regulativa na Slovenija {to se odne-suva na pazarot na kapital e dizajnirana sporedprincipite na Evropskata Unija postaveni vo odnosna finansiskite pazari i e komplementarna so pos-tojnite evropski direktivi od ovaa oblast, a sprove-denite reformi od strana na Evropskata Unija seokarakterizirani kako stabilni.

Na pazarot na kapital vo Slovenija seu{te ne seprisutni site formi na finansiski instituciiprethodno spomenati vo drugite zemji, nitu siteformi na pazarni instrumenti (kako na primer fi-nansiskite derivativi). Me|utoa, potencijalite zarazvoj na ovoj pazar se zna~ajni, imaj}i predvid dekaSlovenija spored nekoi relativni pokazateli e naj-bogata zemja od site kandidati za priem vo Evropska-ta Unija; vo tek e ili treba da se sprovede privatiza-cija vo nekolku golemi industrii; zakonskata regu-lativa e nadogradena so {to e ovozmoèno formira-

Na pazarot na kapital vo Slovenija seu{te ne se prisutni siteformi na finansiski institucii prethodno spomenati vodrugite zemji, nitu site formi na pazarni instrumenti (kako naprimer finansiskite derivativi). Me|utoa, potencijalite zarazvoj na ovoj pazar se zna~ajni


weto na novi pazarni institucii - penziski fondovi- koi se zna~ajni razdviùva~i na pazarot na kapi-tal.

* * *

Vo vrska so slu~uvawata na pazarite na kapital vonekolku drugi zemji - aspiranti za ~lenstvo vo Ev-ropskata Unija, moàt da se izdvojat slednite mo-menti:

Kipar Glaven regulator i kontrolor na pazarot na kapi-

tal vo Kipar e kiparskata Komisija za hartii odvrednost. S¢ do april 2001 godina, Komisijata rabo-te{e pod direktna supervizija na kiparskoto minis-terstvo za finansii i ima{e ograni~eni ovlastuva-wa. Vo april 2001 godina vo Kipar e donesen nov za-kon {to gi regulira statusot i nadle`nostite naKomisijata za hartii od vrednost. Novata regulati-va na Komisijata za hartii od vrednost i donese neza-visnost i pogolemi ovlastuvawa vo domenot na su-pervizijata na pazarot na kapital i transakciite sotransferibilnite hartii od vrednost i za{tita naintegritetot i efektivnosta na pazarot na kapital.Komisijata ima pravo da sorabotuva so drugi insti-tucii vo Kipar i stranstvo zaradi obezbeduvawe nasite potrebni dokumenti i informacii neophodniza izvr{uvawe na nejzinite nadle`nosti. Komisija-ta, isto taka, ima pravo od brokerite i od brokerski-te ku}i da gi bara i da gi dobie site neophodni in-formacii za izvr{uvawe na nejzinite aktivnosti.

TurcijaKako eden od najzna~ajnite nastani za turskiot pa-

zarot na kapital vo 2001 godina moè da se izdvoiorganizacijata i reguliraweto na pazarot na deriva-tivni finansiski instrumenti. Soglasno zakonski-te propisi, Upravata na pazarite na kapital (CapitalMarkets Board) e telo nadle`no za regulirawe i kon-trola na pazarite na derivativni instrumenti. Kakoderivativni instrumenti turskata regulativa gidefinira: fju~ersite i opciite bazirani na ekonom-ski i finansiski indikatori, instrumentite na pa-zarot na kapital, stokite, blagorodnite metali i va-lutite. Soglasno so regulativata, na 15 avgust 2001godina zapo~na so rabota derivativniot pazar naberzata za hartii od vrednost vo Istambul, a prvitetransakcii realizirani na ovoj pazar pretstavuvaatransakciite so fju~ersite na stranski valuti.

Aktivnostite okolu organizirawe na berza na fju-~ersi vo Turcija se aktuelni ve}e podolgo vreme.

Soglasno turskite zakonski propisi, osnovaweto naberza na fju~ersi i opcii moè da se sprovede edin-stveno vrz osnova na predlog na Upravata na pazari-te na kapital (Capital Markets Board), a so odobrenieod turskata Vlada. Vladata na Turcija go odobri os-novaweto na berza na fju~ersi i opcii vo oktomvri2001 godina, me|utoa berzata seu{te ja nema otpo~na-to svojata aktivnost.

BugarijaBugarija e edna od dvete najsiroma{ni zemji-kan-

didati za priem vo EU koja so reformite na siste-mot zaostanuva zad drugite i istite treba da gi ubr-za. Evropskata Komisija vo svoite izve{tai za raz-vojot na zemjite-kandidati za priem kako edna odglavnite zabele{ki go ima poso~eno nivoto na raz-voj na bugarskiot pazar na kapital, odnosno potreba-ta od negov pozabrzan razvoj.

So site promeni {to nastanaa vo poslednite ne-kolku godini, moè da se kaè deka na bugarskiot pa-zar na kapital postoi potrebnata pazarna struktura:

l Berza na hartii od vrednost vo Sofija e edin-stvena ovlastena berza na bugarskiot pazar nakapital {to ja organizira trgovijata so hartiiod vrednost (vo periodot 1992-1994 postoejadvaesetina regionalni berzi niz celata zemja,{to funkcioniraat vo apsolutno nereguliranipazarni uslovi);

l Vo 1995 godina formirana e Bugarskata Komi-sija za hartii od vrednost - regulator i kontro-lor na pazarot na kapital;

l Vo 1996 godina formiran e Centralen Depozi-tar za hartii od vrednost, {to e edinstvena or-ganizacija vo Bugarija specijalizirana za po-ramnuvawe na transakciite so hartii od vred-nost;

l Donesena e zakonska regulativa {to ovozmoù-va pogolema za{tita na investitorite, sozdavauslovi za stabilnost na pazarot na kapital,ovozmoùva transparentnost na pazarot i gi ut-vrduva drugite uslovi za regulirano funkcio-nirawe na pazarot na kapital.

Me|utoa, sozdavaweto na pazarnata infrastruktu-ra samo po sebe ne e dovolno i ne moè da obezbedirazvoj na pazarot na kapital. Iako pazarot funkcio-nira vo relativno definirani uslovi, toj seu{te nemoè da gi mobilizira slobodnite pari~ni sredstvakaj investitorite, odnosno da gi izvr{uva svoiteekonomski i socijalni funkcii, zaradi {to nemazna~ajno mesto vo stimuliraweto na ekonomskiotrazvoj na bugarskata ekonomija.

9 4 / 9 5

1. Voved

MMF ne im postavuva uslovi na zemjite; tie samitetreba da dojdat do zaklu~okot deka merkite {to }e gisprovedat, duri i koga ponekoga{ se ostri, vsu{nost sevo nivniot najdobar interes.

Per Jakobson, porane{en direktor na MMF

Za toa kolku kontroverzno pra{awe e uslovenosta(conditionality) vo programite poddràni od Me|una-rodniot monetaren fond (MMF), dovolno govorifaktot deka nejzinata papo~na vrvca, spored poès-tokite kriti~ari, vodi do teoriite za svetski zago-vor. Voobi~aeno, debatite za ulogata na Fondot voglobalnata ekonomija so kosmi~ka brzina ja napu{-taat ekonomskata sfera i se upatuvaat vo nepoznatpravec, s¢ dotamu dodeka ne se iscrpi neekonomskotogorivo. Pri toa, kriti~arite na Fondot voop{to nego biraat arsenalot; ednostavno napa|aat so site ras-polo`livi argumenti, po~nuvaj}i od toa deka se ra-boti za "lihvarstvo dovedeno do sovr{enstvo#, dekazemjite trpat {teti zatoa {to "MMF insistira nafundamentalizacija na pazarot#, deka tranzicioni-te ekonomii se koristat kako "eksperimentalen po-ligon# na hipotezite na MMF, s¢ do radikalnite te-zi deka MMF e eksponent na nadvore{nata politikana SAD i deka "MMF n¢ turka vo propast#.

Intencijata na ovoj trud ne e da dade pridones konnekoja od konspirativnite teorii, tuku da gi objasnikonkretnite ~ekori koi gi pravi MMF za prodla-bo~uvawe na sorabotkata so onie zemji, odnosno vla-di, koi smetaat deka imaat korist od negovite aran-`mani. Imeno, se analiziraat aktivnostite koi giprezema Fondot za ublaùvawe (reducirawe) na us-lovite koi gi postavuva i mo`nostite za zajaknuvawe

na nacionalnata sopstvenost na programite, so celda se zgolemi nivnata uspe{nost. So ogled na ~uv-stvitelnosta na problematikata, re~isi e nevozmo`-no da se pretendira na neutralnost vo ocenkite.

2. Kritiki na politikata na uslovenosta

Uslovenosta na programite na Fondot, sfatena ka-ko vrska pome|u finansiraweto i implementacijatana ekonomskite politiki, be{e predmet na diskusijai na neodamna odrànata, vtora po red, Godi{na kon-ferencija na MMF za istraùvawe. Na nea, svoi za-bele{ki za politikata na Fondot davaat i eminent-ni akademski imiwa, kako na primer profesorotJong-Va Li od Univerzitetot vo Koreja, koj prezen-tiraj}i go zaedni~kiot trud so pro~ueniot RobertBaro, istaknuva deka "zemjite so posilni politi~kivrski so MMF imaat pogolemi izgledi da dobijatzaemi od Fondot#. Za volja na vistinata, takviot zak-lu~ok ve}e odamna e donesen ipodignat na nivo na aksio-ma od strana na plejada ne-prikosnoveni balkanskianaliti~ari na me|unarod-nite politi~ki odnosi. Raz-likata e vo toa {to, vo kon-kretniot slu~aj, ne se rabotiza pau{alni ocenki, tuku zaistraùvawe na politi~kitevrski preku sporeduvawe nakvotite na zemjite-~lenki, na-cionalnata zastapenost vopersonalot na Fondot i po-liti~kata bliskost soglavnite akcioneri, odkoi se razbira najva`-ni se SAD.1 Sporedrenomiranite eko-nomisti, rezul-

Korista od aran`manite so MMF ne e tolku vo finansiskata pomo{,iako za nekoi zemji taa e osnovniot motiv za sorabotka, tuku vome|unarodno priznatiot kredibilitet na programata

ME\UNARODNIOT MONETARENFOND - NATRAPNIKILI DOBRONAMERNIK?

AleksandarSTOJKOV

Aleksandar Stojkov epomo{nik na

rakovoditelot naSektorot za

makroekonomska irazvojna politika vo

Ministerstvoto zafinansii. Diplomiral naEkonomskiot fakultet vo

Skopje vo 1999 godinakako najdobar student vo

svojata generacija.Istata godina se

zapi{uva na postdiplom-ski studii od oblasta name|unarodnata ekonomija

pri Ekonomskiotinstitut vo Skopje, kade

vo momentot gopodgotvuva magisterskiot

trud. Voedno, angaìrane na Pravniot fakultet

vo Skopje kakodemonstrator po predme-

tot "Ekonomika#. Pokrajtrimese~noto stru~no

usovr{uvawe vo vo 2001godina vo Zdruèniot

Vienski Institut (JVI) odoblasta na Primenetataekonomska politika, gi

posetil i seminarite zaMakroekonomskata

analiza i politika (voorganizacija na MMF) i

Balkanot-del od Evropa(Univerzitet vo Tesalija,

Grcija). AleksandarStojkov e prv zamenik

glaven i odgovorenurednik na Biltenot vo

Ministerstvoto zafinansii.



tatite od sprovedenoto istraùvawe upatuvaat naizvesen stepen na diskriminacija pri postavuvawetona uslovite za finansiska poddr{ka na zemjite "kli-enti#.

Vakvata retorika bazira na problemot so koj se so-o~uva re~isi sekoja me|unarodna (osobeno finansis-ka) organizacija - konfiguracijata na vidlivata mo}.Imeno, faktot deka pette najgolemi akcioneri voFondot raspolagaat so okolu 40% od vkupnata gla-sa~ka mo} gi pothranuva somnevawata za selektivnoodvrtuvawe na finansiskite slavini. Ako e toa neko-ja uteha, zemjite vo razvoj kako grupa imaat prib-li`no ednakva glasa~ka mo}, taka {to se vo mo`nostda stavat veto na glavnite odluki koi gi donesuvaFondot, a za koi e potrebno 85 ili 70% od glasovite.Osven toa, za pove}eto pra{awa i nema formalnoglasawe, tuku odlukite se donesuvaat so konsenzus.2

Dobar del od zabele{kite za uslovenosta proizle-guvaat i od dosega nedovolniot anga`man na Fondotvo sprotivstavuvaweto na prili~no ra{irenata per-cepcija za negovite misii kako timovi na bes~uv-stvitelni finansiski programeri, koi isklu~ivo sezagrièni za za{tita na kapitalot na Fondot.

Kako odgovor na konstruktivnite kritiki, Fondotpokaà kooperativnost i fleksibilnost prezemaj}ikonretni ~ekori za pribliùvawe na programite dozemjite-korisnici na zaemi. "Omeknuvaweto# odi vodve nasoki: ublaùvawe (reducirawe) na uslovenostai zajaknuvawe na nacionalnata sopstvenost na pro-gramite poddràni od Fondot.

2.1. Ublaùvawe (reducirawe) na uslovite

Osnoven problem vo sekoj krediten odnos e infor-macionata asimetrija, t.e. dol`nikot znae mnogu po-ve}e za svoite sposobnosti i mo`nosti otkolku kre-ditorot. Kako rezultat na toa, postoi opasnost odpogre{na selekcija (nedostigot na informacii zakreditnata sposobnost na korisnikot go ote`nuvaizdvojuvaweto na dobrite od lo{ite rizici) i mora-len hazard3 (otkako e odobren zaemot, korisnikot mo-è da prezeme izvesni rizici, koi inaku ne bi gi pre-zel, taka {to stanuva nesposoben da gi vrati pozajme-nite sredstva). I dodeka vo kreditnite odnosi me|uprivatnite subjekti postoi izvesno obezbeduvawe zakreditorot (kolateral), zemjite-korisnici na sred-stva od Fondot ne moàt da ponudat nekoj me|unarod-no priznat kolateral, taka {to razbirliva e postoj-nata praktika uslovenosta vo programite da se sfa}akako supstitut za kolateralot.

Seto toa naveduva deka iluzorno e da se o~ekuva odFondot da ja eliminira uslovenosta; dovolen gest nadobra volja e negovata podgotvenost da im izleze vo

presret na barawata na zemjite-korisnici preku re-vidirawe na negovite Direktivi za uslovenosta(Guidelines on conditionality). Taka, spored dosega{niteanalizi i predlozi od strana na administracijata naMMF i brojnite nezavisni ekonomski analiti~ari,postojat pove}e modaliteti preku koi bi se omekna-la (strukturnata) uslovenost, se razbira strogo po-~ituvaj}i gi individualnite karakteristiki na zem-jite.4

MMF priznava deka nepotrebno dojde do visokakoncentracija na t.n. strukturna uslovenost, odnos-no uslovenost povrzana so strukturnite reformi, voprogramite koi toj gi poddrùva. Ottamu, postavu-vaweto na kriteriumite i reperite za ocenuvawe narealizacijata na programata treba da se svede samona onie politiki koi se su{tinski za ostvaruvawena celite na makroekonomskata programa. Kolku zailustracija, empiriskite istraùvawa potvrduvaatdeka vnesuvaweto na pove}e indikatori (reperi) zastrukturnite reformi vo programata, ne zna~i i po-uspe{na programa.

Isto taka, potrebno e uslovenosta povrzana sostrukturnite reformi da se limitira samo na oniemerki koi spa|aat vo potesnata odgovornost na Fon-dot. Idejata e deka onie podra~ja koi ne se pod nego-va "jurisdikcija#, najdobro e da im se prepu{tat nadrugite me|unarodni finansiski institucii (glavnoSvetskata banka), koi se pokompetentni vo soodvet-nata oblast.

Duri i pretstavnicite na Fondot se svesni za pre-golemata detalizacija na merkite {to se naveduvaatvo Pismata za nameri i vo priloènite memorandu-mi na ekonomskite politiki. Golemite matrici vokoi so za~uduva~ka gri`livost i pedantnost se objas-nuvaat duri i najsitnite ~ekori na politikite koise del od po{irokata vladina politika, a koi ne se

Dobar del od zabele{kite za uslovenosta proizleguvaat i oddosega nedovolniot anga`man na Fondot vo sprotivstavuvaweto

na prili~no ra{irenata percepcija za negovite misii kakotimovi na bes~uvstvitelni finansiski programeri, koi

isklu~ivo se zagrièni za za{tita na kapitalot na Fondot

1 Politi~kata bliskost e utvrdena vrz osnova na toa kolku pati zemjata glasala vo Obedinetite nacii, onaka kako{to glasale i glavnite akcioneri vo MMF (Izvor: IMF Survey, December 10, 2001).

2 Vidi podetalno vo "Ten Common Miscon ceptions About the IMF", External Relations Department, IMF, Washington, D.C.,September 1993.

3 Vo slu~ajot so MMF, problemot se uslo`nuva i poradi fenomenot na "moralen hazard vo timovi#, koj proizleguvaottamu {to uspehot na programata za prisposobuvawe ne zavisi samo od onie institucii so koi se pregovara

(obi~no ministerstvoto za finansii i centralnata banka), tuku i od drugite involvirani strani: ministerstva,gra|anski zdruènija, nevladini organizacii i sl.

4 Khan, Mohsin S. and Sunil Sharma, IMF Conditionality and Country Ownership of Programs, IMF Working Paper, IMF, 2001.

9 6 / 9 7

M E \ U N A R O D N I F I N A N S I I

predmet na sledewe od strana na Fondot, nepotrebnosozdavaat vpe~atok za me{awe (ili natrapni{tvo)vo kreiraweto na vladinata politika. Praktikatanedvosmisleno pokaùva deka kolku e pogolem bro-jot na merkite koi gi nadgleduva Fondot, tolku e po-mala motivacijata na vladata za implementacija naprogramata.

Kone~no, imaj}i predvid deka se raboti za ~uvstvi-telno pra{awe, koe go zasega i nacionalniot suvere-nitet, ekspertite priznavaat deka zaboravile na sta-roto diplomatsko pravilo spored koe uslovenosta }ebide podobro primena, dokolku se spomnuva {to emo`no pomalku. Se razbira, toa ne vaì za periodotna "omeknuvaweto#.

2.2. Zajaknuvawe na nacionalnata sopstvenostna programite

Uspe{nata implementacija na programata pove}ezavisi od doma{nite faktori otkolku od naporitena me|unarodnite finansiski institucii.

Tradicionalniot stav na Breton-vudskiot bliznakkon programite koi toj gi poddrùva e deka tie se vosopstvenost na vladata. Imeno, koga vladata sklu~u-va aran`man, taa ja izrazuva svojata re{enost da jaimplementira makroekonomskata programa, ~ija cele da go pottikne ekonomskiot rast i da pridonese zaodr`liva platno-bilansna pozicija na sreden rok.Pritoa, re~isi nema somnenie deka interesite navladata se konzistentni so celite na Fondot.

Ona {to zagriùva e deka vo realnosta nekoi vla-di ne ja doìvuvaat programata kako svoja, zatoa {tone se soglasuvaat so Fondot okolu dinamikata i na-~inot na ostvaruvawe na celite. "Spakuvani# vo pre-cizno definirani rokovi i kvantitativni targeti,programite se doìvuvaat kako nametnati odnadvor.Bidej}i ne postoi dovolno volja da se implementira-at predvidenite politiki i da se ispolnat dogovore-nite uslovi za slednite finansiski "injekcii#, eko-

nomskiot organizam na zemjata gi isfrla programi-te kako anti-tela.5

Klu~noto pra{awe, koe se postavuva vo vakviteslu~ai, e kako da se negira vpe~atokot deka postaven-ite uslovi mu ovozmoùvaat na Fondot da bide domi-nanten sopstvenik na programata. Zvu~i paradoksal-no, no nitu na MMF ne mu e vo interes da poseduvatolku mnogu "akcii" vo konkretniot aran`man. Ime-no, dominantnata sopstvenost na programata ja nama-luva potrebata od uslovuvawe, dodeka nedovolnatasopstvenost moè da ja naglasi potrebata od zajaknu-vawe na za{titnite mehanizmi i pro{iruvawe na us-lovenosta.6

Me|utoa, da se polaga pravo na nacionalna sops-tvenost na programite za prisposobuvawe, neophod-no e: a) da postoi doverba vo doma{nite institucii,odnosno vladata da ima poddr{ka od mnozinstvotogra|ani koga pregovara so Fondot i b) vladata da ne"vletuva# vo aran`mani samo zaradi deviznite pri-livi, bez ogled kakvi se uslovite i koi se predvide-nite politiki. Ottamu, mo`nostite za zajaknuvawena nacionalnata sopstvenost moàt da gi iskoristatsamo onie vladi koi gi nadminale ovie isku{enija.Vo momentot, postojat pove}e inicijativi za zajak-nuvawe na sopstvenosta:

l porigorozna selekcija. Dokolku zemjite insis-tiraat na polabavi uslovi, predlogot e toa daim se ovozmoì, no po prethodna rigorozna se-lekcija na zemjite koi vodele zdravi makroeko-nomski politiki. Iako verojatnosta deka }e seza{titi kapitalot na Fondot e pogolema, toanepravedno }e isklu~i edna golema grupa zemji,koi vo minatoto vodele neodgovorna politika,no sega imaat reformski-orientirani vladi,podgotveni da go prekinat toj trend. Ottamu,ovoj pristap e diskriminatoren i re~isi ne-sprovedliv.

l doma{no-podgotveni programi. Vo pregovoriteso MMF za novite aran`mani, ~esto pati do-ma{nite pregovara~i deluvaat nedovolno koor-dinirani i izleguvaat so nekonzistentni proek-cii. Kako rezultat na toa, na krajot se prifa}afinansiskata programa, koja ja podgotvuva Mi-sijata na MMF, po prethodno usoglasuvawe nastavovite okolu to~kite na raziduvawe. Ottamu,sosema vo red e predlogot na MMF da se ohrab-rat doma{nite finansiski programeri, so teh-ni~ka pomo{ od Fondot ili drugi konsultanti,da podgotvat svoi programi. Po usoglasuvawetona proekciite so ocenkite na Misijata, rele-vantnite institucii vo zemjata }e bidat mnogupove}e motivirani da ja implementiraat do-ma{no podgotvenata programa.

Golemite matrici vo koi so za~uduva~ka gri`livost ipedantnost se objasnuvaat duri i najsitnite ~ekori napolitikite koi se del od po{irokata vladina politika, a koine se predmet na sledewe od strana na Fondot, nepotrebnosozdavaat vpe~atok za me{awe (ili natrapni{tvo) vokreiraweto na vladinata politika

5 Spored ispituvawata na ESAF aran`manite vo 51 zemja, okolu 2/3 od prekinatite programi se poradi serioznipropusti vo sproveduvaweto na dogovorenite politiki.

6 Conditionality in Fund-Supported Programs-Policy Issues, prepared by the Policy Development and Review Department,IMF,February 2001.


l izbor od pove}e opcii. Edna od varijantite zapouspe{ni programi e da se podgotvat pove}emo`ni scenarija za postignuvawe na celite naprogramata, pri {to vladata }e pregovara okoluona koe najve}e £ konvenira. Vo slu~ajov, prob-lemot e {to podgotovkata na scenarijata }e giprolongira pregovorite, a ne retko makroeko-nomskite i strukturnite neramnoteì vo eko-nomijata nalagaat brza intervencija. Sepak,pridobivkata e deka vladata }e ~uvstvuva pogo-lema privrzanost kon programata.

l pogolema transparentnost i "proda`ba# na pro-gramata. Dosega{noto iskustvo so sproveduva-weto na programite upatuva na potrebata od po-golema informiranost na gra|anite za celitena programata. Mnogu ~esto javnosta doznava de-ka e sklu~en aran`man so MMF, ne e zapoznaenaso pridobivkite od nego, pri {to neminovno senametnuva vpe~atokot za nepravedno zgolemuva-we na nadvore{niot dolg na zemjata na tovar naidnite generacii.

So ogled na toa deka pri otstranuvaweto na makro-ekonomskata ili strukturnata neramnoteà sekoga{}e ima pobednici i gubitnici, potrebno e na javnos-ta da £ se "prodade# programata, odnosno da £ se ob-jasni deka }e ima neto koristi za ekonomijata vo ce-lina. Pritoa, dokolku ne postoi dovolno kriti~namasa da se poddrì programata, duri i da e bespreko-rno dizajnirana, golema e verojatnosta deka taa }edoìvee debakl.

3. Zaklu~ok

Pove}eto pragmati~ni vladi na zemjite vo razvoj izemjite vo tranzicija sorabotuvaat so Fondot so celpolesno da postignat odr`liva platno-bilansna po-zicija i da gi zasilat izgledite za ekonomski rast.Nivniot priod e deka "porano ili podocna, so MMFili bez nego, zemjata }e mora da se prisposobi. Akoprisposobuvaweto se slu~i haoti~no, neorganizira-no preku voveduvawe na restrikcii koi samo go odlo-ùvaat re{avaweto na problemot, krajnite tro{oci}e bidat povisoki. Dokolku se sprovede organizira-no i planirano prisposobuvawe poddràno so fi-nansiskite resursi na MMF, potencijalnite tro{o-ci }e bidat poniski#.7

Korista od aran`manite so MMF ne e tolku vofinansiskata pomo{, iako za nekoi zemji taa e os-novniot motiv za sorabotka, tuku vo me|unarodnopriznatiot kredibilitet na programata. Zdravatamakroekonomska politika i reformskiot duh voprogramite mobiliziraat zna~itelni iznosi na me-|unaroden privaten kapital vo zemjata, gi ohrabru-vaat investitorite i ovozmoùvaat polesno restruk-tuirawe na dolgot kon oficijalnite i privatnitekreditori. Na primer, zaemite na MMF vo iznos od4 milijardi SAD dolari vo pet zemji od Isto~na Ev-ropa, privlekle 5 pati pogolem iznos na privaten ka-pital vo nivnite ekonomii.

Sepak, uslovenosta i politi~ki nepopularnitemerki koi gi sledat programite mnogu ~esto produ-ciraat silen otpor kaj doma{nata javnost. Nedover-bata moè da se generalizira dotamu {to sekoj neus-peh na makroekonomskata politika da mu se pripi-{uva na Fondot. Tokmu zatoa, kako odgovor nakonstruktivnite kritiki i dosega{nite problemivo sproveduvaweto na aran`manite, MMF pravi na-

pori za voveduvawe pofleksibilna primena na poli-tikata na uslovuvawe. Ona {to se o~ekuva od zemjite,odnosno vladite koi sorabotuvaat so nego e da se po-trudat da ja zajaknat nacionalnata sopstvenost naprogramite. Celta ne e samo da se zasili ~uvstvotoza "restavriran# ekonomski suverenitet i da se mo-bilizira politi~ki kapital za poddr{ka na proce-sot na ekonomsko prisposobuvawe, tuku i da £ se dademo`nost na vladata da pokaè kolku navistina eodgovorna za ekonomskata idnina na zemjata.

7 "Ten Common Misconceptions About the IMF", 1993.

9 8 / 9 9

Svetot vo koj ìveeme se karakterizira so trka-ta za profit, pri {to ~esto se zaborava dekaìvotot ne e samo denes, tuku mnogu pove}e id-

nina i generacii koi doa|aat, {to nalaga odr`liv-iot razvoj da pretstavuva klu~na komponenta na na-cionalnite ekonomii. Sogleduvawata pokaùvaatdeka nevozmo`no e da se ostvaruva zdravo op{testvoi kvalitetna ekonomija vo uslovi na siroma{tija inaru{uvawe na ìvotnata sredina. Ottamu, premi-not kon odr`liv razvoj vo koj se usoglaseni ekonom-skite, socijalnite i ekolo{kite komponenti e pre-dizvik na dene{ninata.

Poradi golemoto zna~ewe odr`liviot razvoj evlezen kako agenda na Obedinetite nacii, odnosnokako strate{ka opredelba za idniot razvoj, gledanovo svetski ramki.

Za pouspe{en odr`liv razvoj s¢ pogolem e brojotna vladite koi izgotvuvaat i ostvaruvaat posebnistrategii. Vo ovie strategii se koncipiraat merki iaktivnosti so cel sozdavawe na uslovi za ostvaruva-we na socijalno odgovoren ekonomski razvoj, koj voisto vreme }e gi za{tituva osnovnite resursi i ì-votnata sredina za dobroto na idnite generacii.

Potrebata od izgotvuvawe na nacionalni strate-gii za odr`liv razvoj e naglasena i vo dokumentitena Samitot za Zemjata odràn vo Rio 1992 godina.Pritoa, vo ovie dokumeni e ukaàno deka treba da seostvaruva sorabotka na me|unaroden plan so cel soz-davawe na uslovi za ekonomski napredok koj edin-stveno e moèn so povrzuvawe na ekonomskiot razvojso za{titata na ìvotnata sredina.

Odr`liviot razvoj e od osobeno zna~ewe za zemji-te vo tranzicija. Ova e poradi nasledenite sostojbii potrebata od ostvaruvawe na pointenziven razvoj iintegracija vo evropskata i svetskata ekonomija.

Vo Republika Makedonija pra{awata povrzani soodr`liviot raste` se osobeno aktuelni poradi ne-

povolnite tendencii vo proizvodstvoto, izostreni-te problemi vo socijalnata sfera, kako i otvorenitepra{awa vo domenot na ìvotnata sredina.

So makroekonomskata politika na Republika Ma-kedonija za 2001 godina e predvideno izgotvuvawe nastrategija za odr`liv razvoj. Aktivnostite vo ovojdomen, Ministrerstvo za ìvotna sredina i prostor-no planirawe navremeno gi otpo~na. Me|utoa, naru-{enata politi~ko-bezbednosna sostojba vo 2001 go-dina gi odloì ovie aktivnosti, poradi {to izgotvu-vawe na strategijata za odr`liv razvoj kako zada~a eprenesena vo 2002 godina. Kordinator na ovaa aktiv-nost ostanuva Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe, a }e bidat vklu~eni soodvetniministerstva, naukata i drugi. Proektot se predvi-duva da bide zavr{en kon krajot na ovaa, odnosno po-~etokot na 2003 godina.

Vo tek se aktivnosti za izgotvuvawe na Naciona-len izve{taj za odr`liv razvoj na Republika Make-donija. Ovoj izve{taj se predviduva da se prezentirana Svetskiot samit za odr`liv razvoj, zakaàn voseptemvri 2002 godina vo Johanesburg, Ju`na Afri-ka. Na ovoj samit se o~ekuva da se proceni postigna-tiot napredok vo implementacija na porakita od Rioodnosno Agendata 21. Osnovnite principi od ovaaAgenda treba da se integriraat vo naconalnoto pla-nirawe i razvojot na dràvite.

Vo Nacionalniot izve{taj }e se sogledaat preze-menite ~ekori i problemite so koi se soo~uva Repub-lika Makedonija vo implementiraweto na prepora-kite od Agenda 21 i }e se dadat nasoki za natamo{niaktivnosti vo ovoj domen.

Povrzano so izgotvuvaweto na izve{tajot za odr`-liv razvoj, Vladata na Republika Makedonija vo fev-ruari 2002 godina formira Nacionalen podgotvite-len komitet koj prestavuva multidisciplinarnotelo sostaveno od pretstavnici od dràvnite insti-tucii, nau~niot sektor, biznisot, nevladini doma{-ni i me|unarodni organizacii i sli~no.

Koncipirawe i ostvaruvawe na odr`liv razvoj koj e ekonomskiefikasen, socijalno praveden i prifatliv za ìvotnata sredina eod prioritetno zna~ewe za zemjata

ODR@LIVIOTRAZVOJ - IMPERATIV ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Boris Blaèvski e rodenvo 1942 godina. Zavr{ilEkonomski fakultet i e

doktor po ekonomskinauki. Od 1967 godina

raboti vo Republi~kiotzavod za op{testveno

planirawe koj vo 1991-godina se transformira

vo Ministerstvo zarazvoj. So ukinuvaweto

na Ministerstvoto zarazvoj vo 2000 godinapomina na rabota vo

Ministerstvoto zafinansii. Vo ova

ministerstvo najnapredbe{e pomo{nik na

ministerot, a sega erakovoditel na Sektorot

za makroekonomska irazvojna politika na

nacionalnata ekonomija.Objavil nad sto stru~ni

i nau~ni trudovi,u~estvuval vo

podgotvuvawe na pogolembroj na nau~ni proekti, aso trudovi u~estvuval na

pove}e nau~ni sobiri.Objavil tri knigi vo koise istraùvaat aktuelnipra{awa od ekonomijata

na RepublikaMakedonija.

^len e na Sovetot zademografski pra{awa

pri Makedonskataakademija na naukite i

umetnostite.


d-r BorisBLA@EVSKI


Rabotata na Nacionalniot podgotvitelen komitetja kordinira Kordinativno telo. Osnovna zada~a naovie tela e da organiziraat i ostvaruvaat aktivnos-ti koi }e rezultiraat so izrabotka na nacionalen iz-ve{taj za odr`liv razvoj vo Republika Makedonija.

Izgotvuvaweto na ovoj izve{taj se o~ekuva da gipottikne aktivnostite povrzani so strategijata zaodr`liv razvoj. Ovaa strategija, so ogled na multi-disciplinarniot karakter se smeta deka treba da jaizgotvi konzorcium na vrvni nau~ni institucii voRepublika Makedonija.

SostojbiRepublika Makedonija vo ostvaruvaweto na odr`-

liviot razvoj se sretnuva so seriozni problemi. Ovae poradi rapidnoto namaluvawe na bruto doma{niotproizvod vo periodot od 1991 do 1995 godina i preki-natiot vospostaven raste~ki trend vo periodot od1996 do 2000 godina, vo 2001 godina. Imeno, vo perio-dot od 1991 do 1995 godina BDP e namalen so prose~-na stapka od 8,6%. Po~nuvaj}i od 1996 godina dojde dozaìvuvawe na proizvodstvoto, a vo 1999 i 2000 godi-na Republika Makedonija ostvari stapki na rasteòd 4,3%, odnosno 4,6% respektivno, so {to go fati~ekorot vo razvojot {to go postignuvaat naprednitezemji vo tranzicija.

Me|utoa, naru{enata politi~ko-bezbednosna sos-tojba vo 2001 godina ne samo {to gi sopre ovie pozi-tivni trendovi, tuku uslovi namaluvawe na BDP od4,6%. Pri ova, osobeno golemo namaluvawe na proiz-vodstvoto e ostvareno vo zemjodelstvoto i industri-jata so {to se naru{i kvalitativnata struktura nanacionalnata ekonomija.

Vo izminatite desetina godini, poradi nepovolni-te preneseni tendencii, limitiranite materijalno-finansiski uslovi, brojnite ograni~uvawa, trans-formacionite procesi, i naru{enata politi~kobezbednosna sostojba, Republika Makedonija ne be{evo mo`nost da ostvaruva odr`liv razvoj. Sogleduva-wata pokaùvaat deka nepovolno vlijanie za ostva-ruvawe na odr`liviot razvoj, prvenstveno, ima nad-vore{no opkruùvawe. Toa vo izminatite desettinagodini se karakterizira so primena na sankcii naOrganizacijata na Obedinetite nacii sprema SR Ju-goslavija, soobra}ajno i ekonomsko embargo na Re-publika Grcija sprema Republika Makedonija, izos-trena Kosovska kriza, visoka rizi~nost vo regionoti sli~no.

Vo krajno nepovolni uslovi za stopanisuvawe, Re-publika Makedonija vo 2001 godina ostvari pomalbruto doma{en proizvod od okolu 22% vo odnos na1989 godina posledna relativno stabilna godina

pred otpo~nuvaweto na krizata i raspa|aweto na po-rane{na Jugoslavija.

Vakvite dvièwa na BDP uslovija opa|awe na ì-votniot standard na naselenieto i zgolemuvawe nasiroma{tijata. Ova e poradi namaluvaweto na bro-jot na vrabotenite i bruto doma{niot proizvod poìtel. Brojot na vrabotenite, spored administra-tivnite podatoci, e namalena od 537 iljadi kolku iz-nesuva{e vo 1991 godina na 312 iljadi vo 2000 godina.Bruto doma{niot proizvod po ìtel, pak, e namalenod 2.235 dolari kolku iznesuva{e vo 1990 godina na1.705 vo 1995 godina, odnosno 1893 dolari vo 2001 go-dina. Spored podatocite na Dràvniot zavod za sta-tistika vo 2000 godina, stapkata na siroma{tijataiznesuva 22,3%. Ovaa stapka poradi posledicite odnaru{enata politi~ko-bezbednosna sostojba vo 2001godina se zgolemi i prestavuva seriozen socijalenproblem.

Razvojot na Republika Makedonija e sleden so se-riozni problemi i od ekolo{ki aspekt. Vo izmina-tiot podolgoro~en razvoj teì{teto e dadeno na

pro{iruvawe na kapaciteti, koi se potpiraat na ko-ristewe na neobnovlivi prirodni resursi, prisutnise tendencii na neracionalno koristewe na zemjo-delskoto zemji{e, aktuelno e agresivnoto dejstvo naotpadnite materijali, vodite i gasovite i sli~no.Ovie sostojbi baraat ostvaruvawe na soodvetna po-litika na za{tita na ìvotnata sredina. Toa e nag-laseno i vo Nacionalnata strategija za ekonomskirazvoj na Republika Makedonija. Pritoa, vo ovoj do-kument e podvle~eno deka toa }e bide edna od zna~aj-nite celi vo idnina na koi }e se mobilizira vnima-nieto na dràvata.

Na pra{awata povrzani so odr`liviot razvoj po-sebno mesto im e dadeno i vo Nacionalniot ekolo{-ki akcionen plan (NEAP), koj e osnoven strate{kidokument vo domenot na racionalnoto koristewe naresursite i za{titata na ìvotnata sredina.

Potreba od izrabotka na strategijaKoncipiraweto i ostvaruvaweto na odr`liv raz-

voj na Republika Makedonija, vo koj ekonomskite, so-cijalnite i ekolo{kite kopomnenti }e pretstavuva-at zaokruèna i sinhronizirana celina, bez somne-nie, pretstavuva zna~aen faktor za prosperitet na

Izgotvuvaweto na strategija za odr`liv razvoj e obvrska naVladata na Republika Makedonija. Me|utoa vo ovie aktivnosti eneophodno da se vklu~at site relevantni faktori vo zemjata so

cel sozdavawe na uslovi za koncipirawe i ostvaruvawe naoptimalna strategija na odr`liv razvoj na zemjata

1 0 0 / 1 0 1

K O N C E P T N A O D R @ L I V R A Z V O J

nacionalnata ekonomija vrz trajni osnovi. Ova pora-di izostrenite sostojbi vo site tri komponenti naodr`liviot razvoj, koj se javuvaat kako limitira~kifaktori za natamo{niot razvoj na nacionalnataekonomija.

Vo inicijalniot period od tranzicijata odr`li-viot razvoj be{e defanziven poradi silnite {okovina koi be{e izloènamakedonskata ekono-mija. Me|utoa, denesse sozdadeni uslo-vi za koncipi-rawe i ostva-ruvawe na od-r`liv razvoj,{to pretstavuvaimperativ za sestran pro-speritet na Republika Makedo-nija i nejzina uspe{na transformacijaod zemja vo tranzicija vo moderna i sovremenaekonomija.

Pri podgotvuvaweto na Strategijata za odr`livrazvoj treba da se poa|a od dokumentite za ekonom-skiot razvoj na zemjata za periodot do 2003 odnosno2020 godina i toj da se usoglasuva so socijalnite iekolo{kite potrebi i razvojni prioriteti. Vrz va-kov pristap pokompleksno }e se zaokruàt pra{awa-ta za odr`liviot razvoj, odnosno razvojot vo koj pa-ralelno so ekonomskite se sodràni socijalnite iekolo{kite razvojni prioriteti.

Vo dokumentite za ekonomskiot razvoj e predvide-no vo Republika Makedonija, da se razviva modernaindustrijalizirana ekonomija so vitalen sektor nauslugite i visoko produktivno zemjodelstvo. Vrzovie osnovi e oceneto deka }e se sozdavaat pretpos-tavki za raste` na bruto doma{niot proizvod soprose~na stapka od 5 do 6%, a po 2003 godina i so po-intenzivna dinamika.

Rasteòt na bruto doma{niot proizod se predvi-duva da se ostvaruva so revitalizacija na postojnitei izgradba na novi kapaciteti, unapreduvawe na teh-ni~ko-tehnolo{kite procesi, prestruktuirawe naproizvodstvoto soglasno me|unarodnite standardi zakvalitet i barawe na pazarot i sli~no. Natamo{na-ta industrijalizacija, osovremenuvaweto na zemjo-delskoto proizvodstvo razvojot na soobra}ajot i nadrugi stopanski dejnosti e predvideno da se ostvaru-

va so racionalno koristewe na prirodnite resursi izapazuvawe na ìvotnata sredina.

Natamo{noto rabotewe na postojnite kapaciteti,a osobeno nivnoto pro{iruvawe }e se ostvaruva vouslovi na voveduvawe na sigurni, cvrsti i efikasnitehnologii prifatlivi za ìvotnata sredina. Priova, se smeta deka prednost treba da im se dade na teh-nologiite koi koi go pottiknuvaat koristeweto naobnovlivite prirodni resursi, pridonesuvaat za

{tedewe na surovini i energija i sli~no.Unapreduvaweto na tehnolo{kite re{e-

nija se odnesuva na celata ekonomija, aosobeno na proizvodstvoto na

metali. Imeno vo Ramkovna-ta programa za ekonom-

skiot razvoj i re-formite e predvi-deno vo proiz-vodstvoto na os-novni metalida se preispi-ta ekonom-skata oprav-

danost za natamo{no proizvodstvo nanekoi metali od aspekt na raspoloì-vosta na resursite, potro{uva~katana energija i na drugi uvozni kompo-nenti, neto efektite od izvoz, kako iod aspekt na zagaduvawe na ìvotnatasredina.

Investiciite vo osnovni fondovi,vo periodot 2000-2003 godina se pred-viduva da se zgolemuvaat so prose~nastapka od 12%. Relativno visoka stap-ka na investirawe se predviduva i po2003 godina, odnosno do 2020 godina.So intenzivnata stapka na investira-we }e se pro{iruva proizvodstvoto vosite stopanski dejnosti. Vo kriteriu-mite vrz koi }e se odobruva izgradbana novi kapaciteti prioritetni se iz-da{nosta na prirodnite resursi, nama-luvawe na valkanata industrija, kako iza{titata na ìvotnata sredina.

Vo dokumentite za ekonomskiot raz-voj na zemjata vo naredniot period zna-~ajno vnimanie se posvetuva na vrabo-tenosta i na pra{awata na socijalniterazvojni prioriteti.

So rasteòt na bruto doma{niotproizvod se predviduva deka }e se soz-davaat pretpostavki vrabotenosta vo

Odr`liviot razvoj pretstavuva imperativ za razvoj na zemjata iuspe{no ostvaruvawe na tranzicioniot period i integrirawe naekonomjata vo evropskite i svetskite tekovi


periodot od 2000 do 2003 godina da se zgolemuva soprose~na stapka od 2%, a po 2003 godina ovaa stapka}e se intenzivira. Me|utoa, vakvata stapka na ras-te` na vrabotenosta, osobeno vo prvite godini odidniot razvoj, ne sozdava prostor za pozna~ajno na-maluvawe na brojot na licata koi baraat i }e baraatrabota, kako i za socijalnen razvoj.

So odr`liviot razvoj treba da se ostvaruva eko-nomski raste` so koj bi se otvorile rabotni mesta zanevrabotenite i privremeno vrabotenite kako i zarabotnata sila koja doprva doa|a. Pri ova, ekonom-skiot raste` treba da se ostvaruva vo ramkite naprifatliv koncept na zapazuvawe na ìvotnata sre-dina. So drugi zborovi prirodnite resursi treba dago podrùvaat ekonomskiot razvoj i zadovoluvaatpotrebite na lu|eto, pritoa da ne se iscrpuvaat i nego zagrozuvaat ekosistemot i biodiverzitetot.

Izgotvuvaweto na strategija za odr`liv razvoj eobvrska na Vladata na Republika Makedonija. Me|u-toa vo ovie aktivnosti e neophodno da se vklu~at si-te relevantni faktori vo zemjata so cel sozdavawena uslovi za koncipirawe i ostvaruvawe na optimal-na strategija na odr`liv razvoj na zemjata koja }epridonesuva za blagosostojba na naselenieto i na dr-àvata, ne samo za ovie tuki i za idnite generacii.

Mesto zaklu~okPotrebata od koncipirawe i ostvaruvawe na stra-

tegija na odr`liv razvoj e neophodna so ogled na sos-tojbite vo ovoj domen i potrebata od pointenzivenrazvoj na Republika Makedonija. Odr`liviot razvojpretstavuva imperativ za razvoj na zemjata i uspe{-no ostvaruvawe na tranzicioniot period i integri-rawe na ekonomjata vo evropskite i svetskite teko-vi.

Ovoj proekt e multidisciplinaran i bara vklu~u-vawe na golem broj na eksperti od razni podra~ja ~i-ja rabota treba da bide sinhronizirana so cel konci-pirawe i ostvaruvawe na odr`liv razvoj koj }e bideusoglasen so ekonomskite, socijalnite i ekolo{kiterazvojni prioriteti na zemjata.

Ovoj nau~en proekt otkako }e bide podgotven tre-ba da se operacionalizira so soodvetni akti koi tre-ba da gi donese Vladata na Republika Makedonija od-nosno Ministerstvoto za za{tita na ìvotnata sre-dina i za prostorno planirawe kako i drugite nosi-teli na aktivnosta. Pri ova e neophodno da se utvr-dat programirani aktivnosti za sinhronizirano de-luvawe na site subjekti, bidej}i samo na toj na~in }emoè da se postignuvaat sakanite rezultati vo ost-varuvaweto na odr`liviot razvoj.

1. Voved

Denes, re~isi bez isklu~ok, centralnata banka imauloga na monetarna vlast i institucija koja vr{iemisija na pari. Standardnata centralna banka imagolema diskreciona mo}, odnosno, taa ne e ograni~e-na so nikakvi teoretski (a po pravilo i normativni)pravila vo odreduvaweto i sproveduvaweto na nejzi-nite zada~i i celi, a koi vo osnova se odnesuvaat nadevizniot kurs i monetarnata stabilnost (inflaci-jata). Ova e mo`no, zatoa {to centralnata banka e vopotpolnost izdvoena od dràvata (Ministerstvotoza finansii), pred s¢, vo domenot na pravoto na mo-nopol za emisija na pari.

No, postojat i drugi monetarni sistemi, kako {toe na primer valutniot odbor, koj iako istoriski ne enov, povtorno e aktuelen vo 1990-tite godini.

Valutniot odbor (Currency board arrangement - CBA)se usvojuva vo opredelena zemja kako sredstvo za pos-tignuvawe na finansiska disciplina i stabilizaci-ja na stopanstvoto. Dolgo vreme pominalo vo empi-riski dokaùvawa na sposobnosta na vakviot sistemza vra}awe na doverbata vo finansiskite pazari, ka-ko i da se odolee na podocne`nite pritisoci na fi-nansiskite pazari.

So raspa|aweto na socijalisti~kiot blok, valut-niot odbor se aktuelizira kako seriozna opcija zazemjite vo tranzicija i zemjite vo razvoj. Taka, so na-mera da se re{avaat izrazenite problemi na makro-ekonomska nestabilnost vo ambient na nestabilenpoliti~ki i ekonomski sistem, pokraj vo Argentinakako specifi~en slu~aj (1991) valutniot odbor be-{e voveden i vo Estonija (1992), Litvanija (1994), Bu-garija (1997) i Bosna i Hercegovina (1997).

Republika Makedonija vo 2001 godina vleze vo voe-na kriza koja mnogu negativno se odrazi na ekonom-skiot sistem i makroekonomskata stabilnost, preds¢ preku fiskalnite tro{oci za odbrana. Odnosno,

nestabilnosta e ve}e specificirana i izdvoena kakoproblem za celiot prostor na t.n. Zapaden Balkan.Toa najverojatno e edna nova pri~ina i sostojba, za dase razmisluva kako odgovor vo nasoka na podobruva-weto na makroekonomskite performansi i za Repub-lika Makedonija da se primenuva konceptot na va-lutniot odbor. Denes, vpro~em, me|u ekonomistite inositelite na ekonomskata politika mislewata zaprednostite i nedostatocite na konceptot za valu-ten odbor se podeleni, odnosno needinstveni. Akotoa se slu~uva so klasi~nata cel na valutniot odbor- reducirawe i kontrola na inflacijata i stabil-nosta na devizniot kurs, slu~ajot na Makedonija, kojatie celi gi postignala i so konceptot na centralnabanka, no so nestabilni politi~ki uslovi, najvero-jatno }e go zgolemi dilemite za mo`nosta vo re{ava-weto na monetarnite i fiskalnite problemi vo Za-paden Balkan so valuten odbor.

Toa e i namerata na ovoj napis. Da se osvrneme nakarakteristikite na valutniot odbor, a potoa da od-govorime za potrebata na vakviot koncept za R. Ma-kedonija vo nejzinata aktuelna, pred s¢, geopoliti~-ka polo`ba vo globalnata ekonomija.

2. [to e valuten odbor?

Valuten odbor (VO) e monetarna vlast koja vr{iemisija na pari koi se konvertibilni vo stranska va-luta kako "sidro# po fiksen kurs. Valutniot odborse vospostavuva kako zamena na centralnata banka,iako moè da postoi i paralelno so centralnatabanka, {to vo praksata mnogu malku se koristelo.

VO prestavuva obvrska bez ograni~uvawe da seemituva odredeno koli~estvo pari spored otkupot navaluti (devizi) po fiksen kurs. Monetarnata bazamoè da se zgolemuva samo preku razmena na nacio-nalnata valuta za stranska valuta. Vistinskiot valu-ten odbor nema mo`nost za odlu~uvawe za monetar-nata politika, odnosno pazarnite sili ja odreduvaatpari~nata masa.

1 0 2 / 1 0 3

Idejata za valuten odbor samo od fiskalni pri~ini, bidej}iteoretski taa te{ko ostanuva odr`liva, e samo povtoren obid napromovirawe na idejata za zaedni~ka valuta na pove}e zemji (odZapaden Balkan) so ogled na toa {to nivnite nacionalni valuti nese vo optimalna valutna zona

VALUTNIOT ODBORI ZEMJITE VO TRANZICIJA

Prof. D-r Risto Gogoski eroden na 6-ti mart 1961 g.

vo s. Vev~ani, op{tinaStruga. Diplomira na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1983 godina,

nasoka Ekonomska politikai razvoj i magistrira na

istiot vo 1989 godina,nasoka Monetarno-kredit-na politika. Doktorira naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1994 godina na

tema za centralnite bankivo malite otvoreni

ekonomii.Od 1989 god. e primen vo

redoven raboten odnos naFakultetot za turizam iugostitelstvo vo Ohrid,kako asistent po pred-

metite: "Politi~kaekonomija# i "Me|unarodni

ekonomski odnosi#. Vo 1995god. e izbran za nastavnikpo predmetite "Me|unaro-

den platen promet# i"Me|unarodni ekonomski

odnosi#, i na toa rabotnomesto se nao|a i denes.Po~nuva}i od 1997 g. vodopolnitelen raboten

odnos drì nastava i odpredmetot "Finansiski

menaxment# na Tehni~kiotfakultet vo Bitola. Vo

1999 god. e izbran za pro-fesor i za predmetot

"Nadvore{no-trgovsko idevizno rabotewe#. Vo

momentov e vonreden pro-fesor na Fakultetot za

turizam i ugostitelstvo voOhrid. Avtor e na pove}e

nau~ni i stru~ni trudovi odsvojata oblast. Na 30 juli

1999 god. so Odluka naSobranieto na Republika

Makedonija e izbran za~len na Sovetot na NBRM.


Prof. d-r RistoGOGOSKI


Za uspe{no voveduvawe na valutniot odbor pot-rebni se opredeleni preduslovi:

l zabrana na centralnata banka da ja kreditiradràvata, odnosno silna fiskalna disciplina;

l bankarskiot sistem treba da bide silen i da mo-è da funkcionira bez tekovnite krediti(plasmani od bilo kakov vid) od centralnatabanka, so ogled na toa {to ima ograni~eni izvo-ri za funkcijata na kreditor vo krajna linija;

l obvrskata za vrzuvawe na devizniot kurs trebada bide dolgoro~na.

Osnovnata pridobivka od valutniot odbor e {toistiot mu dava silen kredibilitet na reìmot nafiksni devizni kursevi. Toj osobeno e zna~aen vo od-nos na stesnuvaweto na razlikite vo kamatnite stap-ki vo odnos na valutata sidro.

Poto~no kaàno, valutniot odbor ima nekolkuglavni karakteristiki:

l Valuta kako sidro. Toa e valuta koja e stabilnai me|unarodno prifatliva.

l Konvertibilnost. Valutniot odbor odrùvapolna, neograni~ena konvertibilnost na nacio-nalnite pari i valutata sidro po fiksen devi-zen kurs. Konvertibilnosta na bankarskite de-poziti ne e obvrska na odborot, tuku na komer-cijalnite banki.

l Rezervi. Rezervite na valutniot odbor se tolka-vi da obezbedat site koi poseduvaat kni`ni imetalni pari da moàt da gi konvertiraat vorezervnata valuta (sidro).

l Profit (seigniorage). Upotrebata na valutatakoja ja emituval valutniot odbor donesuva pro-fit koj odi kaj vladata.

l Monetarna politika. Valutniot odbor po defi-nicija nema diskreciona mo}. Negovite opera-cii se potpolno pasivni i avtomatski. Edin-stvena funkcija mu e da vr{i razmena na kni`-nite i metalnite pari za valutata sidro po fik-sen devizen kurs. Vladata gi finansira svoitetro{oci samo so danoci i so pozajmuvawe (za-dolùvawe), a vo nikoj slu~aj preku primarnaemisija. Pari~nata masa vo valutniot odborpribli`no funkcionira kako kaj zlatniot izlatno-devizniot standard kade centralnatabanka ne vr{i sterilizacija na rezervite vo va-lutata sidro. So ogled na faktot deka ulogatana VO e to~no odredena, toj moè da bide pove}eizoliran od dràvata (vladata) otkolku {to eslu~aj so centralnata banka. ]e zaklu~ime sokonstatacijata, koja e bitna osobeno kaj delotna monetarnata politika, deka teorijata na va-lutniot odbor docni zad praktikata na koriste-

we na valutniot odbor, {to samo gi zgolemuvadilemite za negovata primena.

l Kamatnite stapki i inflacijata. Vistinskiotvaluten odbor ne se obiduva da vlijae na kamat-nite stapki preku donesuvawe na bazi~na (es-kontna) stapka, kako {to toa go pravi central-nata banka. Fiksniot devizen kurs }e ja pottik-nuva arbitraàta koja }e vodi do pribliùvaweso kamatnite stapki na zemjata od valutata sid-ro.

l Vrskite so bankite. Valutniot odbor ne ja imafunkcijata na kreditor vo krajna linija i zatoane gi spasuva delovnite banki pri likvidnosniproblemi.

Postojat opredeleni situacii, koi iako se dekla-riraat kako valuten odbor, tie ne se toa. Vakvotorazdvojuvawe moèbi e va`no i za makedonskiot slu-~aj. Vistinskiot sistem na valuten odbor e onoj kojima reìm na fiksen, a ne na vrzan devizen kurs. Iliso drugi zborovi, postojat elementi na reìm na de-vizen kurs i standardizirawe na procedurata na mo-netarnata politika koi centralnata banka gi prime-nuva vo funkcija na stabilnost na nacionalnata va-luta, koi se vklopuvaat vo stru~noto primenuvawe na"diskrecionata mo}#, a ne nejzina politi~ka ili vo-luntaristi~ka zloupotreba.

Na kraj, koj bi bil zaklu~okot za oportunosta odprimenata na valutniot odbor. Za valuten odbor tre-ba da se razmisluva kaj sekoja zemja kaj koja {to na-cionalnata valuta ne funkcionirala dobro na dolgrok, kako {to e slu~aj so valutite koi se predmet name|unarodno trguvawe (glavnite svetski konverti-bilni valuti). Samo kaj 50% od centralnite bankivo razvienite zemji i samo 5% od centralni banki vozemji vo razvoj, emituvaat nacionalni valuti koi re-lativno dobro funkcioniraat na dolg rok (10 godi-ni) kako kaj valutite koi se predmet na me|unarodnotrguvawe (dolar, jen, marka, t.e. evro). Na ovoj faktmu se dodava elementot na mali otvoreni ekonomiiza me|unarodna trgovija.

3. Dolarizacijata, politikata na devizen kursi valutniot odbor

Voobi~aena karakteristika na zemjite vo razvoj izemjite vo tranzicija e dolarizacijata, sfatena kakotermin koga naselenieto poseduva zna~aen del odsvojot finansiski imot vo stranska valuta.

Otsustvoto na konvertibilnost na valutite kajtranzicionite ekonomii predizvikuva i pojava nakoristewe vrz neformalna osnova i na opredelenistranski valuti kako paralelni valuti. Zna~i stanu-

1 0 4 / 1 0 5

V A L U T N I O T O D B O R I Z E M J I T E V O T R A N Z I C I J A

va zbor za eden proces poznat kako - dolarizacija. Voliteraturata poimot "dolarizacija# prestavuvaupotreba na bilo koja stranska valuta (ne samo dola-rot) vo nacionalnata ekonomija na edna zemja voforma na valutna supstitucija. Zemjite, zna~i, ne sopromena na nacionalniot monetaren sistem, ne soevolucija kon ispolnuvawe na uslovite za koristewena stranska valuta kako rezultat na postignata opti-malna valutna zona, tuku sprotivno, kako rezultat naopredeleni negativni stopanski performansi, neiz-graden i nerazvien finansiski sistem, pa duri i psi-holo{ki faktori, se soo~eni so valutna supstituci-ja na nivnata nacionalna valuta vo vr{eweto na os-novnite funkcii na parite.

Raspolagaweto so konvertibilna valuta na drugazemja od strana na rezidentite na edna ekonomija epredizvikana od dva osnovni motivi:

1) valutna supstitucija i2) supstitucija na sredstvata.Valutnata supstitucija se javuva vo zemji so visoka

inflacija kade {to rezidentite koristat alterna-tivno stransko sredstvo za pla}awe kako presmet-

kovno i kako plate`no sredstvo vo finansiskitetransakcii vo doma{nata ekonomija. Namerata e dase za{titi od visokite inflatorni tro{oci. Se ja-vuva kaj zemjite vo razvoj i vo tranzicija.

Supstitucijata na sredstvata se javuva koga stran-skite valuti rezidentite gi koristat kako finan-siski sredstva, a ne kako presmetkovno i plate`nosredstvo. Motivot e glavno profit ili zagubata {tosopstvenikot moè da gi ima pri plasmanot na sred-stvata vo doma{na ili stranska valuta. Po pravilose javuva kaj razvienite zemji.

Makedonija spa|a vo grupata na sredno dolarizira-ni ekonomii, odnosno mereno preku u~estvoto na de-viznite depoziti vo vkupnite depoziti na nedràv-niot sektor, se odrùva vo rasponot od 25-35% vo pe-riodot 1993-2000 godina. Metodolo{kiot problem

na opfa}awe na deviznite sredstva "pod pernica",odnosno zemaweto vo vid samo na deponiranite de-vizi, vo eden del e tokmu rezultat i na doverbata vobankarskiot sistem. Zgolemeniot stepen na dolari-zacija vo poslednite meseci od 2001 godina e rezul-tat i na neizbe`nata konverzija vo evra. Istovreme-no, toa ne samo za R. Makedonija, tuku i za zemjite do-ma}ini na valutata za supstitucija, odnosno Evrop-skata centralna banka, e istoriska mo`nost za po-precizno sogleduvawe na iznosot na stranski valutikoi cirkuliraat vo zemjite vo tranzicija.

Moème zna~i da zaklu~ime deka Makedonija nemaekstremno negativni sostojbi po ova pra{awe. Ova epred s¢ rezultat na postignatata makroekonomskastabilnost i kontrolirawe na stapkata na inflaci-ja na ednocifreno nivo. Stabilniot devizen kurs s¢pove}e ja zajaknuva doverbata na naselenieto vo vo-deweto na makroekonomskata politika od strana navladata.1

No, stapkite na dolarizacija pokaùvaat deka s¢u{te ne e vratena doverbata vo apsolutna smisla.Pri~inite za toa se pred se od psiholo{ka prirodakako posledica od dlabokite koreni od minatotoprotkaeni so nestabilnost i devalvacii na doma{-nata valuta.2 Isto taka, postojnite tekovni proble-mi so deficitot vo tekovnata smetka od platniot bi-lans zna~ajno se reflektira na doma{niot devizen imenuva~ki pazar na stranata na pobaruva~ka na devi-zi.

Moème da zaklu~ime deka NBRM relativno us-pe{no ja izvr{uvala funkcijata na za{tita na vred-nosta na denarot. No, ostanuva problemot so nesta-bilnata pobaruva~ka na pari koja tokmu proizleguvaod nezanemarlivata stapka na valutna supstitucija(35,5% vo odnos na M1). No, so ogled na faktot dekagermanskata marka e so 72% vo deviznoto portfolio,se nametnuva potreba i ponatamu NBRM da prodolìso aktivnosti za zgolemuvawe na doverbata vo dena-rot do nivo kako kaj zemjite ~lenki na EU.

Glavna karakteristika na dolarizacijata e cirku-liraweto na devizna gotovina vo optek. Vo slu~ajotna R. Makedonija, tokmu preku kampawata za promenana valutite na evrolendot toj iznos se procenuva naokolu 1,33 milijardi marki. Vakvata sostojba ima ne-gativni implikacii vrz formiraweto i ostvaruva-weto na monetarnata politika vo nacionalnite eko-nomii, so toa {to taa se pravi neprecizna:

l Imeno, zaradi otsustvoto na podatokot za fak-ti~kiot iznos na devizna gotovina eden del odpari~nata masa vo zemjata ostanuva neevidenti-ran, a so toa se namaluva kontrolata na central-nata banka vrz efektivnata pari~na masa.

Makedonija spa|a vo grupata na sredno dolarizirani ekonomii,odnosno mereno preku u~estvoto na deviznite depoziti vovkupnite depoziti na nedràvniot sektor, dolarizacijata seodrùva vo rasponot od 25-35% vo periodot 1993-2000 godina

1 Iako toa e predmet na posebna analiza, sepak podatocite ukaùvaat deka kako ~uvar na vrednosta koga makedon-skite rezidenti svojot finansiki imot bi go drèle vo denari, vo poslednite ~etiri godini, poradi stabilnostana devizniot kurs i poradi visokite pasivni kamatni stapki, bi nosele pogolem dohod otkolku kako devizen depoz-it.

2 Poslednite slu~uvawa na odnosot evro - amerikanski dolar, kade {to vo su{tina preku evroto devalvra i make-donskiot denar vo odnos na amerikanskiot dolar, moè da bide impuls za zgolemuvawe na intenzitetot na valutnasupstitucija naso~en kon dolarot. Sepak, spored anketnoto istraùvawe za stranskite valuti vo optek i evro kon-verzijata sprovedeno od NBRM vo noemvri 2001 godina pokaùva deka preferencijata na dolarot e samo 10%, dode-ka markata e so 74.6%, i deka deviznite za{tedi naselenieto najmnogu }e gi zameni za evro i toa 58,5%. (NBRM,Ekonomski istraùvawa, 4/2001g. str. 19-20.


l Ne e za zanemaruvawe i namalenata mo`nost mo-netarnata vlast da ostvari "seigniorage# zaradinamalenata pobaruva~ka za doma{na valuta.

l Negativni implikacii ima i kaj deviznata po-litika, preku pritisocite na devizniot pazarvo nasoka na depresijacija na doma{nata valuta,odnosno, potreba za postojana intervencija nadevizniot pazar za smiruvawe na fluktuaciitena devizniot kurs.

l Ote`nato e i planiraweto na priliv i odliv nagotovina vo stranski valuti i so toa se sozdava-at problemi i vo planiraweto na platno-bi-lansnite transakcii na zemjata.

Procesot na dolarizacija sozdava dopolnitelenproblem i so sivata ekonomija, odnosno negativnovlijanie vrz fiskalniot sektor. Transakciite vo si-vata ekonomija se vr{at so devizna gotovina, nemaevidencija, a so toa ima golema dano~na evazija. Sezgolemuva fiskalniot deficit, so site implikaciiza samite ekonomii i nivnite obvrski kon me|una-rodnata zaednica. Ovde doa|ame do odgovorot na pra-{aweto zo{to Misijata na MMF ja najavi i mo`-nosta od valuten odbor vo R. Makedonija. Voenitetro{oci vo Makedonija determiniraa labava fis-kalna politika, koja predizvika neispolnuvawe nakvantitativnite targeti postaveni od MMF dogovo-reni so PRGF-EFF aran`manot, odnosno visok fis-kalen deficit, so predlog istiot da se re{ava i sokonceptot na valuten odbor.

Zemjite ~ii valuti cirkuliraat kako gotovina vozemjite vo tranzicija, isto taka se soo~uvaat soproblemot na vodewe na monetarnata politika. Oviezemji raspolagaat samo so podatokot za gotovinatavo optek koj {to cirkulira nadvor od bankarskiotsistem, no bez mo`nost da se odredi kolkav del e nad-vor od nejzinite nacionalni granici. So toa i tie sesoo~uvaat so problemot na optimalno emituvawe napari~na masa vo zemjata. U{te pove}e, efektivnitepari vo stranstvo imaat karakter na "neaktivni pa-ri# bidej}i nitu na sreden rok istite ne se koristatza finansirawe na "doma{nite# transakcii. Stanu-va zbor za zna~ajni sredstva, pri {to spored oprede-leni merewa se tvrdi deka 40-60% od vkupniot iznosna gotovina na SAD dolari cirkulira nadvor od gra-nicite na SAD, dodeka toj procent kaj markata e 30do 69%.3 Ovde moème da gi nasetime i del od pri~i-nite zo{to se zagovara voveduvawe na ovie valuti ka-ko oficijalni pari~ni edinici kaj pooddelni zemjivo tranzicija (posebno kaj zemjite od t.n. ZapadenBalkan), koj se potvrduva i preku konceptot na valu-ten odbor.

Vpro~em, idejata za valuten odbor samo od fiskal-ni pri~ini, bidej}i i teoretski te{ko ostanuvaodr`liva, e samo povtoren obid na promovirawe naidejata za zaedni~ka valuta na pove}e zemji (pak odZapaden Balkan) so ogled na toa {to nivnite nacio-nalni valuti ne se vo optimalna valutna zona. Pritoa ne e problem ni toa {to nitu samata Evropskaunija s¢ u{te ne prestavuva optimalno valutno pod-ra~je. Od ~etirite uslovi za optimalna valutna ob-last,4 denes ~lenkite na evrolendot ispolnuvaat sa-mo dve: tie se otvoreni ekonomii, i imaat zna~ajname|usebna trgovija, dodeka dohodite i cenite s¢ u{tene se fleksibilni, a i mobilnosta na rabotnata silavnatre vo EU ne e apsolutna. Spored toa, ako evrotose voveduva vo eden del kako politi~ki proekt vo sa-mata EU, zo{to bi bilo problem istiot princip dase primeni i za tranzicionite ekonomii.

4. Valutniot odbor kako strategija na monetarnata politika vo Republika Makedonija

Vo monetarnata teorija i praktika egzistiraat po-ve}e koncepti za vodewe na monetarna politika: mo-netarno targetirawe, targetirawe na devizniotkurs, targetirawe na inflacijata i valuten odbor.Za site niv e va`no deka imaat kako osnovna cel jaimaat cenovnata, odnosno monetarnata stabilnost,no sepak na~inot na ostvaruvawe na takvata cel erazli~en. Vsu{nost, razli~en e pristapot, odnosnozada~ata na monetarnata politika, i taa se sveduvana slednive tri alternativi: kreirawe na interme-dijarni targeti, direktno targetirawe i direktnovrzuvawe na pari~nata masa za deviznite rezervi nanacionalnata ekonomija. Kaj tretiot pristap, vsu{-nost, diskutabilno e dali voop{to stanuva zbor zaavtonomna monetarna politika, iako i kaj interme-dijarnite targeti koga se targetira devizniot kursse prifa}a monetarnata politika na zemjata, ~ija va-luta e target za devizniot kurs.

Avtonomnata monetarna politika e potrebna zanacionalnata ekonomska politika i e vo funkcija narazvojot na soodvetnata nacionalna ekonomija, iakodiskrecionata monetarna politika moè da bideme~ so dve ostrici, pri slaba nezavisnost na cen-tralnata banka.

Stepenot na nezavisnost na monetarnata politikae odreden od pogolemoto ili pomaloto ograni~uvawena vodeweto na monetarnata politika i pokraj pos-toeweto na nacionalni monetarni sistemi. Pra{a-weto e kolku moè centralnata banka na pooddelna

3 NBRM, Ekonomski istraùvawa, 4/2001g. str.8.

4 R. Gogoski, "Me|unarodno finansisko rabotewe, FTU, Ohrid, 1999g. str.194.

1 0 6 / 1 0 7

V A L U T N I O T O D B O R I Z E M J I T E V O T R A N Z I C I J A

zemja da ima neograni~ena i nekontrolirana pari~naemisija vo postapkata za obezbeduvawe na stabilnostna doma{nata valuta. Ova osobeno vaì za malite iotvoreni ekonomii. Tie po pravilo ne se optimalnivalutni zoni.5 [to se odnesuva do slu~ajot na Make-donija, taa e i mnogu otvorena ekonomija.6 Vakvatapolo`ba zna~i deka NBRM moè da sproveduva mone-tarna politika koja e zavisna od monetarnata poli-tika na nejzinite najgolemi nadvore{no-trgovskipartneri. Dali ima prostor vo vakvi uslovi za vode-we na avtonomna monetarna politika? Postignuva-weto na nekoj stepen na avtonomnost vo ramkite nanacionalniot monetaren sistem e odredeno i e tesnopovrzano so izborot na monetarnata strategija.

Razli~nite makroekonomski performansi impli-ciraat razliki vo vodeweto na makroekonomskatapolitika. Toa zna~i deka R. Makedonija, na sega{ni-

ot stepen na razvienost s¢ u{te ima potreba da vodinezavisna makroekonomska i monetarna politika.

Toa e vo protivre~nost so statusot na R. Makedo-nija na mala otvorena ekonomija, spored koj objek-tivno ne moè da ima nezavisna monetarna politikavo apsolutna smisla na zborot. Toa e potvrdeno sopraktikata na targetirawe na devizniot kurs na de-narot vo odnos na germanskata marka (evroto), so{to implicitno e odredena zavisnost na monetarna-ta politika na NBRM od monetarnata politika naBundesbankata, odnosno Evropskata centralna ban-ka.

Ovaa poblaga forma na zavisnost ne e prepora~li-vo da se zameni so mnogu poizrazenata forma na za-visna monetarna politika, a toa e strategijata naunilateralnoto ili regionalno voveduvawe na evro-to kako paralelna valuta (vo otsustvo na ~lenstvo voEMU). Neizbe`ni se slednive posledici:

l oficijaliziraweto na pojakata stranska valuta(evro) kako paralelna valuta, na dolg rok, bi do-velo do dominacija na pojakata valuta vo funk-ciite na pari~nata edinica;

l voveduvaweto na evroto kako paralelna valutabi dovelo do namaluvawe na prihodite od vode-weto na monetarnata politika (emisiona dobiv-ka) koja kaj nas e na nivo od okolu 0,6% od BDP;

l ispolnuvaweto na nekolku od indikatorite zakonvergencija kon EMU ne zna~i direktno is-polnuvawe na dovolnite uslovi, odnosno bezprethodno poseopfatno i podlaboko usoglasuva-we na ekonomskata struktura e povrzano so rizi-kot od pojava na distorzii vo makedonskata eko-nomija;

l stepenot na dolarizacija na Makedonija stagni-ra {to e rezultat na intenziviraweto na struk-turnite reformi, koi koga }e zavr{at bi bilebaza za celosno vleguvawe vo EMU.

U{te pomalku e opravdano da se odi na valuten od-bor so koristewe na evroto za negovo funkcionira-we, kako ekstremno gubewe na avtonomnosta na na-cionalnata monetarna politika. Pri~ini protiv va-lutniot odbor, odnosno negativni posledici bi bi-le:

l Prifa}aweto na valutniot odbor bi vodelo konpostepeno is~eznuvawe na nacionalnata pari~-na edinica, NBRM kako emisiona institucija,kako koheziona sila vo ekonomskiot suvereni-tet na R. Makedonija.

l Celosnoto gubewe na avtonomnosta na monetar-nata politika so voveduvaweto na valutniot od-bor bi ja namalilo mo`nosta za vlijanie na eko-nomskiot razvoj na R. Makedonija. Dragocena epomo{ta za stru~no, a i patriotsko, vklu~uvawena monetarnite vlasti vo amortiziraweto naeksternite {okovi, odnosno vo ublaùvawetona cikli~noto dvièwe na makedonskoto sto-panstvo.

l Valutniot odbor bi ja zaostril restriktivnatamonetarna politika, koja i vo uslovi na targe-tirawe na devizniot kurs, pri relaksirana fis-kalna politika, pokaà ume{nost so instrumen-tarium vo nesovr{en finansiski sistem, da vr-{i uspe{no monetarno regulirawe. Kontrolatavrz bankarskiot sistem e uspe{na, likvidnostae zadovolitelna, supervizijata funkcionira.So valutniot odbor bi se izgubila suptilnostavo monetarnata poddr{ka na stopanstvoto prekubankarskiot sistem, koj e vo faza na transfor-macija.

l Na kraj, ne e za zanemaruvawe i potrebata od in-stitucionalni promeni, koi treba da gi izme-nat: zakonskata regulativa za centralnata ban-ka, izdvojuvaweto na bankarskata supervizija voavtonomna institucija (zaradi kontrola na ak-

Od ~etirite uslovi za optimalna valutna oblast, denes ~lenkitena evrolendot ispolnuvaat samo dve: tie se otvoreni ekonomii,i imaat zna~ajna me|usebna trgovija, dodeka dohodite i cenitesè u{te ne se fleksibilni, a i mobilnosta na rabotnata silavnatre vo EU ne e apsolutna

5 Makedonija e zemja so populacija od 2 milioni ìteli, vkupniot BDP vo 1998 god. iznesuval 3,45 milijardi SADdolari, i toa e 0,011% od vrednosta na svetskoto proizvodstvo (svetskiot BDP). U~estvoto vo svetskata trgovijaiznesuva 0,023%. So toa Makedonija se potvrduva kako price taker i shock absorber vo svetski ramki.

6 Uvozot i izvozot na stoki vo 1998 god. za Makedonija e 85,8% od BDP {to e mnogu povisok od svetskiot prosekkoj e 36,2%.


tivnostite na valutniot odbor), i sl. Vo uslovina aktuelnite pointenzivni transformacii nainstituciite i mehanizmite na finansiskiotsistem, ova bi zna~elo zapirawe na polovinapat, i po~etok vo novodizajnirani reformi.

Problemite vo ekonomskata oblast vo R. Makedo-nija (za razlika od nekoi zemji od Zapadniot Balkan)ne se ni malku od monetarna priroda. U{te pove}e,centralnata banka, odnosno monetarnata politika,se primer za profesionalno, seopfatno, konzistent-no i kontinuirano kreirawe i sproveduvawe na ce-lite i zada~ite od monetarnata oblast, za celiot pe-riod od monetarnoto (i politi~koto) osamostojuva-we. Ohrabruva~ki e {to vo poslednite dve godinivakvi atributi moème da stavime i kaj fiskalnatapolitika, preku deluvaweto na Ministerstvoto zafinansii. So toa finansiskiot sistem na Makedoni-ja e na pat da bide vistinski transformiran vo sov-remen, pazarno orientiran i kompatibilen so istiotna Evropskata unija. Toa e maksimalniot makroeko-nomski pridones na finansiskite politiki za eko-nomskiot razvoj na R. Makedonija.

Problemite na makedonskata ekonomija se vo real-nata sfera od stopanstvoto (a po{iroko gledano i vopoliti~kiot sistem). Makedonija treba da raboti vodizajniraweto na makroekonomskata politika, vonasoka taa da bide disciplinirana, kredibilitetna,{iroko poddràna od politi~kite i socijalnitestrukturi vo zemjata. Treba da se raboti pointen-zivno na strukturnite reformi vo stopanstvoto,ekonomskata efikasnost, izvoznata orientiranost,menaxerska ekipiranost i sl. Toa e patot za re{ava-we i na buxetskite i na platno-bilansnite proble-mi. Vnatre{nata i eksternata neramnoteà vo make-donskata ekonomija se od fundamentalen karakter, iistite ne se re{avaat so finansirawe (buxetsko, mo-netarno) tuku so eliminirawe na izvorot na nesta-bilnosta. A toa se strukturnite reformi vo stopan-stvoto.

5. Namesto zaklu~ok, malku istorija

Istorijata sluì za kreirawe na idninata. Isto-rijata ponekoga{ i se povtoruva. Sogleduvaweto naistorijata na valutnite odbori ne naveduva da raz-misluvame na u{te eden aspekt na s¢ pointenzivnotoinsistirawe (koe najverojatno doprva i }e se insti-

tucionalizira i ofijacijalizira od me|unarodnitemonetarni faktori) za primenata na valutniotodbor kako strategija na monetarna politika vozemjite vo razvoj, odnosno vo tranzicija.

Imeno, valutnite odbori dosega postoele vo okolu70 zemji vo svetot. Idejata za valuten odbor poteknu-va od Velika Britanija, odnosno pogolemiot del odzemjite so valuten odbor bile britanski kolonii.Prviot valuten odbor e vospostaven vo 1849 god. voMauricius, britanska kolonija vo Indiskiot okean.Do 1930 god. valutnite odbori bile {iroko raspros-traneti vo Afrika, Azija, Karibite i Pacifikot.Sistemite uspe{no funkcionirale vo uslovi na ma-la inflacija, polna konvertibilnost, i relativnosoliden ekonomski rast - no vo uslovi na sistem cen-tar-periferija, odnosno metropoli-kolonii. Se'u{te ima tolkuvawa deka vo 60-tite godini na 20 vek,centralnite banki se pojavile kako rezultat na "in-telektualna moda#, ili pak kako rezultat na osamos-tojuvawe na britanskite kolonii. Duri i kaj HongKong, koj ima uspe{en primer na valuten odbor, ikade Kina se obvrza 50 godini da ne go menuva mone-tarniot sistem po pripojuvaweto na Hong Kong konKina vo 1997 godina, ne moè so sigurnost da se tvrdideka taka i }e bide.

Na po~etokot na tretiot milenium svetot e zavle-zen vo erata na globalizacija, koja strate{ki jatransformira "periferijata# spored standardite na"centarot#. Prethodno spomenatiot proces na dola-rizacija (markizacija, evroizacija) pokaà deka me-kite valuti te{ko dobivaat poddr{ka vo nacional-nite ekonomii, a i zemjite na valutite za supstituci-ja (SAD, EU, Japonija) imaat problemi so elementi-te na monetarnata politika koi proizleguvaat od go-tovinata vo cirkulacija nadvor od nivnite nacio-nalni ekonomii. Centralnite banki vo "periferija-ta# vo najdobar slu~aj imaat samo delumna avtonom-nost poradi vrzanosta na nacionalnite valuti zasidra valuti. Se pra{uvame - dali strate{ki ne sere{ila me|unarodnata zaednica da se vrati na iskus-tvoto od funkcioniraweto na valutnite odbori vominatoto vo delot na monetarnata i fiskalnata kon-trola na vakvite zemji, so {to bi moèla svoite re-sursi da gi koncentrira na op{testveno-politi~ki-te aspekti na zavr{uvaweto na procesot na noviotsvetski poredok, odnosno globalizacija.

1 0 8 / 1 0 9

1. Voved

Vo ramkite na makroekonomskite politiki nasovremenite dràvi, na fiskalnata politika ipripa|a posebno zna~ewe. Sovremenata fis-kalna teorija denes se karakterizira so nag-lasuvawe na ekonomskite aspekti na javnitefinansii. Napu{teno e porane{noto tesnotretirawe na dràvnoto finansirawe kakosistem na sobirawe i tro{ewe na javnitesredstva. Napu{teno e praviloto navramnoteèn buxet, {to e evidentnood praktikata vo re~isi site zemji.Denes, sovremenata teorija smetadeka buxetot ne mora da bide vram-noteèn, osven vo momentot koganastanatiot suficit za smiruva-we na inflacijata se zamenuva sodeficit vo borbata protiv recesii-te. Posebna va`nost sega se pridava naekonomskite i socijalnite efekti {togi predizvikuvaat fiskalnite merki namakroekonomski plan.

Fiskalnata politika pretstavuva"proces na oformuvawe na odano~uvawe-to i javnite rashodi so cel: a/ da se po-mogne da se prigu{at poletite i padovitena delovniot ciklus i b/ da se pridonesevo odrùvawe na raste~ka, visokovrabo-tena ekonomija, oslobodena od visoka ilipromenliva inflacija#. Ili, ednostavnokaàno, fiskalnata politika se sostoi odvladinite odluki vo vrska so prihodite irashodite, vodeni od èlbata za ostvaru-vawe na osnovnata cel na fiskalnata po-

litika - ostvaruvawe na visok ekonomski rast so vi-soka vrabotenost i stabilni ceni.

2. Prihodi na op{tata dràvna vlast

Dokolku se poglednat bilansite na prihodi-te vo pove}e zemji, evidentno e deka prihoditena dràvnata vlast se realiziraat po razli~ni

osnovi: dano~ni prihodi, nedano~ni pri-hodi, kapitalni prihodi, prihodi od

privatizacija i koncesija, transferii donacii, zadolùvawe vo stranstvoi sl. Pritoa, voobi~aeno najgolemdel od niv otpa|aat na dano~niteprihodi. Vo ovaa statija nema da sta-ne zbor za goleminata na prihodite irashodite kako apsoluten iznos, tukuza nivnoto procentualno u~estvo vobruto doma{niot proizvod (BDP), ka-

ko porelevanten pokazatel za nivoto naglobalnoto optovaruvaweto na BDP.

Kako {to se gleda od tabelata, fis-kalnoto optovaruvawe po oddelnitezemji - kandidati za priem vo Evrop-skata unija zna~itelno se razlikuva,me|utoa generalno, sekade iznesuva nad30% od BDP. Taka, vo 2000-ta godina,vo Slovenija, Jugoslavija, Bugarija iBosna i Hercegovina toa se dviì me|u42% i 47% od BDP, vo Estonija, Ma-kedonija, Polska i Latvija od 36% do42%, dodeka fiskalno optovaruvawepod 35% beleàt edinstveno Romanijai Litvanija. Isklu~ok od ova pret-stavuva Albanija, za koja se karakte-risti~ni mnogu niski procenti koi nese odraz na vistinskoto fiskalno op-

Sovremenata fiskalna teorija denes se karakterizira sonaglasuvawe na ekonomskite aspekti na javnite finansii.Napu{teno e porane{noto tesno tretirawe na dràvnotofinansirawe kako sistem na sobirawe i tro{ewe na javnitesredstva. Napu{teno e praviloto na vramnoteèn buxet, {to eevidentno od praktikata vo re~isi site zemji

FISKALNOTO OPTOVARUVAWEVO ZEMJITE VO TRANZICIJA

Dejan Runtevski erakovoditel na

Oddelenieto za razvojnapolitika vo Sektorot za

makroekonomska irazvojna politika na

nacionalnata ekonomija.Diplomiral na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1999 godina,

nasoka Delovna (biznis)ekonomija - Nadvore{na

trgovija. Istata godina gizapi{uva

postdiplomskite studiina Ekonomskiot institutvo Skopje od oblasta na

Me|unarodnata ekonomija.U~estvuval na pove}e

seminari vo zemjata i vostranstvo. Aktivno go

vladee angliskiot iruskiot jazik.

Vo momentov e Zamenik naglavniot i odgovoren

urednik na Biltenot naMinisterstvoto za

finansii.


DejanRUNTEVSKI


tovaruvawe, tuku vsu{nost ja pokaùvaat nemo`-nosta za pribirawe i naplata na prihodite na drà-vata.

So fiskalno optovaruvawe od 36,7% od BDP vo2000-ta godina, Republika Makedonija spa|a vo gru-pata zemji so najniski stapki i e pod prose~niot iz-nos od 39,3% fiskalno optovaruvawe vo zemjite-kan-didati za priem vo Evropskata unija. Analiti~kigledano, distribucijata na fiskalniot tovar poka-ùva najgolemo u~estvo na dano~nite prihodi so33,2% od BDP, pri {to prihodite koi se ostvaruvaatod direktnite danoci (personalen danok na dohod idanok na dobivka) iznesuvaat 5,8% od BDP i s¢ za40% do 50% poniski od onie koi se ostvaruvaat vozemjite na OECD. Od druga strana, odano~uvaweto napotro{uva~kata preku danokot na dodadena vred-nost, akcizite i carinite obezbeduva prihodi vo iz-nos od 16,6% od BDP, {to e za nekolku procentnipoeni povisoko sporedeno so evropskite zemji naOECD. Ottuka, moè da se izvle~e zaklu~okot dekaidnite fiskalni reformi od oblasta na dano~niteprihodi bi trebalo da se naso~eni vo pravec nazgolemeno u~estvo na direktnite danoci za smetka naindirektnite, prosledeno so namaluvawe na dano~-nite stapki za smetka na ukinuvawe na najgolemiotdel od dano~nite osloboduvawa i pro{iruvawe nadano~nata osnova, {to e potvrdena praksa vo najgole-miot del od razvienite pazarni ekonomii.

3. Rashodi na op{tata dràvna vlast

Glaven fundament na tranzicijata na porane{nitesocijalisti~ki zemji kon pazarna ekonomija, a vo is-to vreme i glavna potpora na restriktivno orienti-ranata stabilizaciona monetarna politika, be{e

% od BDPPrihodi na op{tata dràvna vlast (General government)1 Buxetski deficit

1996 g. 1997 g. 1998 g. 1999 g. 2000 g. 1999 g. 2000 g.

Hrvatska 44.3 42.5 45.6 42.8 40.4 -6.5 -6.9

ê{ka 40.3 39.7 39.3 41.4 40.3 -0.6 -4.2

Estonija 38.8 40.6 38.3 36.5 36.0 -4.5 -0.7

Ungarija 45.3 44.3 43.8 42.3 40.6 -2.5 -4.5

Latvija 37.4 41.3 42.6 40.0 37.4 -4.0 -4.6

Litvanija 29.6 32.6 32.6 32.1 30.2 -8.1 -3.0

Polska 43.1 42.7 41.4 40.2 39.4 -3.7 -3.4

Slova~ka 45.6 41.1 38.3 39.7 41.8 -3.6 -3.6

Slovenija 42.7 42.1 43.0 43.6 42.8 -0.9 -1.3

Albanija 18.3 16.9 20.3 21.3 22.4 -11.4 -9.0

B i H 0.5 39.2 42.9 47.9 47.2 -7.0 -5.5

Bugarija 31.9 31.4 36.8 39.8 43.5 -0.9 -1.0

Jugoslavija n.a. n.a. n.a. 29.7 42.8 -8.3 3.1

Makedonija* 35.7 34.8 33.3 35.4 36.7 0.2 2.5

Romanija 28.9 27.3 31.0 32.1 31.5 -4.7 -3.6

Izvor: EBRD Transition Report 2001* Izvor: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija

Litvanija

Romanija

Estonija

Makedonija

Latvija

Polska

ê{ka

Hrvatska

Ungarija

Slovenija

Jugoslavija

Slovenija

Bugarija

B i H

20.0 25.0 30.0 35.0 40.0 45.0 50.0

So fiskalno optovaruvawe od 36,7% od BDP vo 2000-ta godina,Republika Makedonija spa|a vo grupata zemji so najniski stapki

i e pod prose~niot iznos od 39,3% fiskalno optovaruvawe vozemjite-kandidati za priem vo Evropskata unija

1 Centralen buxet + fondovi + op{tini

Prihodi na op{tata dràvna vlast vo 2000 godina (% od BDP)

1 1 0 / 1 1 1

F I S K A L N A P O L I T I K A

fiskalnata politika. Pritoa, teì{teto be{eglavno locirano vrz rashodniot segment, odnosno vrzreducirawe na komponentite na javnata potro{uva~-ka. Vo pogolem del od zemjite be{e ostvareno zna~i-telno namaluvawe na nivoto na rashodite na cen-tralniot buxet, me|utoa, od druga strana, pocvrstitebuxetski ograni~uvawa (namaluvawe i ukinuvawe nasubvenciite i stimulaciite na dràvnite pretprija-tija) iniciraa porast na stapkata na nevrabotenosti napu{tawe na rabotniot kontigent {to dovede doekspanzija na programite za socijalna sigurnost iporast na socijalnite rashodi. Vo taa nasoka, rasho-dite na fondovite za socijalno osiguruvawe vo gole-

ma mera go neutraliziraa namaluvaweto na global-noto nivo na javnite rashodi.

Kako {to moè da se vidi od tabelata, nivoto navkupnite rashodi na op{tata dràvna vlast vo zemji-te-kandidati za priem vo Evropskata unija dosta va-rira, pri {to stapkata vo 2000-ta godina se dviìpome|u 45% i 53% kaj Hrvatska, Bosna i Hecegovina,Ungarija i Slova~ka, vo Jugoslavija, Polska, Latvi-ja, Slovenija, Bugarija i ê{ka od 37% do 45%, dode-ka stapka pod 37% imaat Estonija, Makedonija, Lit-vanija i Romanija.

So nivo na vkupnite rashodi na centralnata dr-àvna vlast od 34.1% od bruto doma{niot proizvodza 2000-ta godina, Republika Makedonija se vbrojuvavo grupata na zemji so najniska stapka.

Pritoa, evidenten e trendot na namaluvawe navkupnite rashodi vo celiot period pome|u 1996 i2000 godina, koj e prekinat vo 2001-ta godina so dra-mati~no zgolemuvawe na rashodite na nivo od duri40.8% od BDP, kako rezultat na dopolnitelnite tro-{oci za nacionalna bezbednost (6.4% od BDP), in-korporirawe na prioritetnite investicioni proek-

ti finansirani od prihodite od privatizacijata naTelekomot i zgolemeni rashodi na ime socijalnitransferi. Procenka e deka, dokolku ne se slu~eavakvite dopolnitelni tro{oci povrzani so odbrana-ta na zemjata, rashodite na op{tata dràvna vlast vo2001-ta godina }e se spu{tea na nivo od samo 34.4%od bruto doma{niot proizvod.

Po~nuvaj}i od 2000 godina, zgolemeni rashodi be-leàt: transferite - kako rezultat na nasledeniteobvrski za isplata na penzionerskite 8%; kamatite -po osnov na isplata na kamata na zamrznatite deviz-ni za{tedi i kamata na obvrznicite na Stopanskabanka (poradi lo{ite plasmani vo periodot 1996-

% od BDPRashodi na op{tata dràvna vlast (General government)

1996 g. 1997 g. 1998 g. 1999 g. 2000 g.

Hrvatska 45.3 44.4 46.7 49.3 47.3

ê{ka 40.6 40.9 40.8 42.0 44.5

Estonija 40.7 38.4 38.6 41.0 36.7

Ungarija 48.2 50.9 49.4 44.8 45.1

Latvija 39.2 41.0 43.4 44.0 42.0

Litvanija 34.2 33.7 38.1 40.2 33.2

Polska 46.4 45.8 44.6 43.9 42.8

Slova~ka 47.0 45.5 42.9 43.3 45.4

Slovenija 42.9 43.8 44.4 44.5 44.1

Albanija 30.3 29.4 30.7 32.7 31.4

B i H 52.7 39.7 49.9 54.9 52.7

Bugarija 42.3 33.5 35.8 40.7 44.5

Jugoslavija n.a. n.a. n.a. 38.0 39.7

Makedonija * 36.3 35.5 35.0 35.2 34.1

Romanija 33.8 34.3 38.4 36.8 35.1

Izvor: EBRD Transition Report 2001* Izvor: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija

Prihodi i rashodi na op{tata dràvna vlast (% od BDP)

1996 1997 1998 1999 2000 2001

Vkupni prihodi 35.7 34.8 33.3 35.4 36.8 34.3

Dano~ni prihodi 33.8 32.2 30.9 31.8 33.2 31.8

Nedano~ni prihodi 1.8 2.5 2.3 2.3 2.0 2.1

Kapitalni prihodi 0.0 0.0 0.1 0.1 0.2 0.2

Grantovi i donacii 0.1 0.0 0.0 1.2 1.4 0.2

Vkupni rashodi 36.3 35.5 35.0 35.2 34.3 40.8

Tekovni rashodi 34.0 34.5 33.8 33.2 31.0 36.1

Stoki i uslugi 12.0 11.4 11.8 11.7 10.3 16.2

Transferi 20.1 20.5 19.5 19.7 19.5 18.8

Kamati 2.0 2.2 1.9 1.5 1.8 1.9

Kapitalni tro{oci 2.2 1.4 1.8 2.3 2.7 3.9

Buxetski deficit -0.6 -0.8 -1.7 0.2 2.5 -6.5

Izvor: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija


1998 godina); i kapitalnite tro{oci - kako rezultatna porastot na kapitalnite transferi i investicii-te vo infrastrukturni objekti. Za o~ekuvawe e dekadel od ovie rashodi vo narednite godini }e se nama-lat, me|utoa zna~aen del od niv }e go optovaruva bux-etot na Republika Makedonija vo podolg period.

4. Buxetski deficit

Sovremenata teorija na javnite finansii go na-pu{ti na~eloto za buxetskata ramnoteà. Aktivna-ta fiskalna politika e naso~ena kon stabilizacijana ekonomijata, a deficitot na buxetot stanuva re-dovna pojava. Golemiot deficit e sredstvo za spro-tivstavuvawe na recesiite, dodeka poniskiot defi-cit ili suficit, ja smiruva inflacijata.

Deficitot moè da se finansira od doma{ni iz-vori (bankarski i nebankarski) i od nadvore{ni iz-vori, pri {to sekoj od niv predizvikuva specifi~nimakroekonomski efekti. Doma{noto finansirawe,preku pozajmuvawe od komercijalnite banki sodrìvo sebe inflatorna komponenta, bidej}i doveduva doporast na kamatnite stapki i destimulirawe na in-vestiraweto, pri {to kako merka se nametnuva ogra-ni~uvawe na kreditenite plasmani na bankite. Fi-nansiraweto od nebankarskiot sektor e limitiranood nivoto na razvienosta na finansiskiot pazar iinteresot na subjektite za kupuvawe i poseduvawe navladini hartii od vrednost. Prednosta na vakviotna~in na finansirawe e malata inflatornata kom-ponenta, no zatoa pak, postoi opasnost od istisnuva-we (crowding out) na privatniot sektor od sferata nainvesticiite. Pozajmuvaweto od stranstvo t.e. nad-vore{noto finansirawe obezbeduva priliv na do-polnitelni sredstva od eksterni izvori, me|utoa mo-è da vodi kon akumulacija i zgolemuvawe na tova-rot za servisirawe na dolgot. Na toj na~in, ekonomi-jata stanuva lesno ranliva na promenite na devizni-ot kurs i kamatnite stapki na me|unarodniot finan-siski pazar.

Dokolku se poglednat podatocite za buxetskiot de-ficit vo Republika Makedonija, moè da se vidi de-ka vo periodot pome|u 1996 - 1998 godina, tie nemaatzagriùva~ka dimenzija i se dviàt od -0.6% vo 1996godina do -1.7% od BDP vo 1998 godina. Vakvoto nivona buxetskiot deficit e mnogu pomalo vo odnos naprosekot na zemjite-kandidati za priem vo EU, koj vorazgleduvaniot period iznesuva -2.78% vo 1996, -2.14% vo 1997 i 3.01% od BDP vo 1998 godina i voisto vreme e pod nivoto na Mastrihtskiot parametarod -3% od BDP. Vo ovoj period, buxetskite deficitivo RM se finansirani od sredstvata na zaemite do-

bieni od MMF i Svetskata banka. Vo narednite go-dini, 1999 i 2000-ta godina, od zemjite-kandidati za~lenstvo vo EU, edinstveno Republika Makedonija

ostvari buxetski suficit od 0.2% i 2.5% respektiv-no. Za àl, vojnata koja se vode{e na delovi od teri-torijata na Republika Makedonija vo golema mera gipromeni ne{tata, pomestuvaj}i go buxetskiot defi-cit vo 2001 godina na nivo od -6.5% od bruto doma{-niot proizvod, kako rezultat pred s¢ na narasnatitetro{oci za odbrana na zemjata.

Litvanija

Makedonija

Romanija

Estonija

Jugoslavija

Latvija

Polska

Slovenija

Bugarija

ê{ka

Ungarija

Slova~ka

Hrvatska

B i H

20.0 25.0 30.0 35.0 40.0 45.0 50.0 55.0

Vo pogolem del od zemjite be{e ostvareno zna~itelno namalu-vawe na nivoto na rashodite na centralniot buxet, me|utoa, od

druga strana, pocvrstite buxetski ograni~uvawa iniciraaporast na stapkata na nevrabotenost i napu{tawe na rabotniotkontigent {to dovede do ekspanzija na programite za socijalna

sigurnost i porast na socijalnite rashodi. Vo taa nasoka,rashodite na fondovite za socijalno osiguruvawe vo golemamera go neutraliziraa namaluvaweto na globalnoto nivo na

javnite rashodi

Rashodi na op{tata dràvna vlast vo 2000 godina (% od BDP)

Buxetski deficit vo 2000 godina (kako % od BDP)

Hrva

tska

ê{

ka

Esto

nija

Unga

rija

Latv

ija Li

tvan

ija

Pol

ska

Slo

va~k

a

Slo

veni

ja

B i

H

Buga

rija

Roma

nija

Jugo

slav

ija

Mak

edon

ija

1 1 2 / 1 1 3

F I S K A L N A P O L I T I K A

4. Zaklu~ok

Vo najgolemiot del od zemjite-kandidati za priemvo EU, fiskalnata politika e ispravena pred predi-

zvicite za obezbeduvawe na odr`liva fiskalna po-zicija vo funkcija na potrebite na ekonomskiotrast. Pritoa, kaj zemjite koi se nao|aat vo ponapred-na faza vo procesot na pribliùvawe kon EU, osnov-noto fiskalno pra{awe vo naredniot period }e bideodrùvaweto na nivoto na vladinite rashodi prekuefikasna tro{kovna kontrola na izvr{uvaweto nasocijalnite programi. Od druga strana, kaj pomalkunaprednite zemji, glavniot problem i ponatamu }eostane podignuvawe na efikasnosta na naplatata naprihodite na dràvata i eliminirawe na prekumer-nite deficiti.

Referenci:

EBRD Transition Report 2001;P.A.Samuelson, W.D.Nordhaus,"Ekonomija#, 14-to izda-nie (prevod), Zagreb, 1992 godina;Willem H. Buiter, Aspects of Fiscal Performances in someTransition Economies", IMF Working Paper, 1997

Grupa avtori, "Ekonomija# (makroekonomski pris-tap), Ekonomski fakultet Skopje, 1998 godinaTomislav Grozdanovski, "Stabilizaciona fiskalnapolitika#, Kiro Dandaro - Bitola, 2000 godina;MANU, "Nacionalna strategija za ekonomskiotrazvoj na RM#, MANU, 1997 godina

Dokolku se poglednat podatocite za buxetskiot deficit voRepublika Makedonija, moè da se vidi deka vo periodot pome|u1996 - 1998 godina, tie nemaat zagriùva~ka dimenzija i sedviàt od -0.6% vo 1996 godina do -1.7% od BDP vo 1998 godina.Vakvoto nivo na buxetskiot deficit e mnogu pomalo vo odnos naprosekot na zemjite-kandidati za priem vo EU i vo isto vreme epod nivoto na Mastrihtskiot parametar od -3% od BDP


1. Javni raboti

Soglasno Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawevo slu~aj na nevrabotenost, na podra~jeto na Repub-lika Makedonija, odnosno na podra~jeto na op{tina-ta, moè da se organiziraat javni raboti.

Zavodot za vrabotuvawe, vo sorabotka so ostanati-te nadle`ni institucii, se zalaga za sproveduvawe naslednite proekti za organizirawe na javni raboti:

l Odrùvawe i za{tita na ìvotnata sredina iprirodata:

l Po{umuvawe na ogolenite i opoàreni mesta;- Zavodot za vrabotuvawe izgotvi Predlog-proekt

za po{umuvawe na ogolenite i opoàreni podra~jana planinata Kitka i istiot e podnesen do Minis-terstvoto za finansii zaradi negovo razgleduvawe ieventualno usvojuvawe.

l Gasnewe na {umskite poàri; l Odrùvawe i obnovuvawe na javnata infra-

struktura:l Popravki na ulicite i pati{tata;l Komunalna higiena i odrùvawe na infrastruk-

turata;l îstewe na sne`nite nanosi od ulicite i pa-

ti{tata;l Popis na naselenieto vo Republika Makedonija

vo 2002 godina;l Iskopuvawe i istraùvawe na arheolo{kite

lokaliteti.

Potrebno e vo Odlukata za ostvaruvawe na pravo-to na socijalna pari~na pomo{ da se implementirana~inot na vklu~uvawe na nevrabotenite lica-ko-risnici na socijalna pomo{ vo javnite raboti, pri{to vo slu~aj na potreba, istite }e bidat zadolènida se angaìraat so prethodno izgotven operativenplan.

Za vreme na angaìraweto na javni raboti, na li-cata im miruva pravoto na socijalna pomo{, a za iz-vr{enata rabota im se ispla}a nadomestok.

Nevrabotenite lica, korisnici na pari~en nado-mestok ili socijalna pomo{, koi }e odbijat da bidatangaìrani na javni raboti, Zavodot za vrabotuvawe}e gi izbri{e od evidencijata na nevrabotenite li-ca, bez pravo na povtorno javuvawe vo period od 24meseci i za istite vo ovoj period nema da se ispla}a-at zna~itelni sredstva za pari~en nadomestok, zdrav-stveno osiguruvawe i socijalna pomo{.

So ova }e se postigne:l Za{teda na del od sredstvata od Buxetot na Re-

publika Makedonija, {to }e se iskoristat za is-plata na nadomestokot na licata koi }e bidatangaìrani na javni raboti; i

l Porealno sogleduvawe na licata koi vistinskibaraat vrabotuvawe, zaradi ponatamo{no krei-rawe na pravilni aktivni politiki za vrabotu-vawe.

Vo ramkite na svoite nadle`nosti, Zavodot za vrabotuvawe, vosorabotka so ostanatite nadle`ni institucii, se zalaga za

sproveduvawe na pogolem broj proekti za organizirawe na javniraboti

Kiril Todorovski edirektor na Zavodot zavrabotuvawe na RepublikaMakedonija. Roden e 1948 godina voBitola. So zavr{uvawe navisokoto obrazovanie sesteknuva so stru~nitenazivi: diplomiranekonomist i profesor pomatematika. Do 1977 godina e vrabotenkako profesor po matem-atika vo sredni u~ili{tavo Skopje. Od 1977 godinae angaìran vo Zavodot zavrabotuvawe i ima okolu25 godini rabotno iskust-vo na zada~i svrzani sosledeweto na sistemot zainformirawe i posredu-vawe pri vrabotuvawetovo Republika Makedonija.So stapuvawe na funkci-jata direktor, se zalagaZavodot za vrabotuvaweda stane vistinska berzana trudot i da bide edenod ~initelite na aktivna-ta politika na vrabotu-vaweto, so cel da se soz-dadat novi mo`nosti zarabotno angaìrawe nanevrabotenite lica.Avtor e na pove}e stru~nitrudovi od oblasta navrabotuvaweto. IzgotvilPrira~nik za na~inot napodnesuvawe na prijavi iizve{tai vo oblasta navrabotuvaweto iPrira~nik za vodewe naevidenciite i posredu-vaweto pri vrabotuvawetopreku avtomatskaobrabotka na podatoci. Go proektiral i vovel voeksploatacija informa-cioniot sistem za vrabo-tuvaweto i nevrabotenos-ta vo RepublikaMakedonija, a kojfunkcionira ve}e nad 24godini. Go ureduval biltenot naZavodot za vrabotuvawe iu~estvuval na mnogubrojniseminari vo zemjata istranstvo.Zboruva angliski i fran-cuski jazik.


PROEKTI NA ZAVODOTZA VRABOTUVAWE

KirilTODOROVSKI

1 1 4 / 1 1 5

P R O E K T I N A Z A V O D O T Z A V R A B O T U V A W E

Sredstvata koi }e bidat odobreni, }e go opredelatobemot na javnite raboti, konkretnite proekti, bro-jot na lica koi }e bidat angaìrani i vremetraewe-to na realizacijata.

2. Kompjutersko - mladinski i edukativni centri

Poradi socijalnata polo`ba golem broj mladi vi-sokostru~ni kadri ne se vo mo`nost da nau~at stran-ski jazici i da se osposobat za koristewe na infor-mati~kata tehnologija, {to e neophodno za nivnovrabotuvawe.

Zavodot za vrabotuvawe moè da formira kompju-tersko - mladinski i edukativni centri, kade na nev-

rabotenite i na site drugi zainteresirani lica }e imse ovozmoàt uslovi za nivno pobrzo vrabotuvawe.

Edukacijata vo ovie centri }e se sproveduva odstrana na nevraboteni lica, so odreden materijalennadomest.

Pokraj edukacijata i treningot, kako redovni ak-tivnosti, vo ovie centri na mladite lu|e }e im seovozmoì dobivawe na informacii za ponudite naberzata na trudot, kako i site drugi informacii odniven interes vo sferata na vrabotuvaweto, so po-mo{ na koristeweto na besplaten Internet.

Postojat soodvetni prostorii vo site podra~nibiroa za vrabotuvawe, kade moàt da se opremat oko-lu 30 centri / u~ilnici za obuka.

So ovoj proekt }e se postignat slednite efekti: l Zgolemuvawe na kompetentnosta na mladite i

nivna polesna integracija na pazarot na trudot;l Zgolemuvawe na mo`nostite za vrabotuvawe na

mladi lica koi baraat vrabotuvawe;l Spre~uvawe na takanare~eniot "odliv na mozo-

ci" i iseluvawe na na{ite mladi visokostru~nikadri i nivno vklu~uvawe vo stranskite ekono-mii; i

l Racionalno koristewe na finansiskite sredst-va od dràvata.

3. Disperzija na Zavodot za vrabotuvawe

Vo zavr{na faza e horizontalnoto i vertikalnotomre`no povrzuvawe na biroata za vrabotuvawe i Za-vodot, kako i disperzijata na del od slu`bite na bi-roata za vrabotuvawe vo pogolemite urbani sredini,{to }e ovozmoì rastovaruvawe na Zavodot za vra-botuvawe i na korisnicite na negovite uslugi. Sotoa }e se namalat turkanicite pri ispolnuvaweto naobvrskite i obezbeduvawe na pravata po osnov nanevrabotenost na korisnicite na uslugite na Zavo-dot za vrabotuvawe, a voedno }e se namalat i tro{o-cite na koi nevrabotenite lica se izloèni.

]e se izvr{i dislocirawe na delovi od biroata zavrabotuvawe, osobeno na Biroto za vrabotuvaweSkopje, vo pogolemite urbani sredini. So disperzi-jata na ~etiri kancelarii i toa vo op{tinite: Kise-la Voda, \or~e Petrov, âir i Gazi Baba, }e se nad-minat pote{kotiite kaj nevrabotenite lica pri is-polnuvaweto na zakonskata obvrska za redovno javu-vawe, od {to zavisi i ostvaruvaweto na drugite pra-va po osnov na nevrabotenost.

Zavodot za vrabotuvawe u{te pove}e }e se pribli-ì kon korisnicite na uslugite so formiraweto nanovi podra~ni edinici vo gradovite kade Zavodotnema svoi biroa, kako {to se: Peh~evo, Demir Kapi-ja, Makedonska Kamenica i drugi.

4. Li~na karta vo funkcija na socijalna karta

Nevrabotenite lica koi koristat pravo na pari-~en nadomestok ili pravo na zdravstvena za{tita sedol`ni na sekoi 30 dena da se javuvaat vo biroata zavrabotuvawe, dodeka ostanatite lica ovaa obvrska sedol`ni da ja ispolnuvaat na sekoi 6 meseci.

So prilagoduvawe na novata li~na karta vo funk-cija na socijalna karta i rabotna kni{ka }e se ovoz-moì:

l otstranuvawe od upotreba na kontrolniot kar-ton, so {to }e se napu{ti dosega{nata praktikana kni`no vpi{uvawe na datumot na javuvawetoi stavaweto potpis i pe~at;

l pobrzo evidentirawe pri redovnoto javuvawe nanevrabotenite lica, so nivno direktno memori-rawe vo kompjuter;

l eliminirawe na golemite gu`vi, turkanici idolgoto ~ekawe na nevrabotenite lica vobiroata za vrabotuvawe;

l namaluvawe na brojot na vrabotenite rabotnicivo biroata za vrabotuvawe.

Nevrabotenite lica, korisnici na pari~en nadomestok ilisocijalna pomo{, koi }e odbijat da bidat angaìrani na javniraboti, Zavodot za vrabotuvawe }e gi izbri{e od evidencijatana nevrabotenite lica, bez pravo na povtorno javuvawe voperiod od 24 meseci i za istite vo ovoj period nema da seispla}aat zna~itelni sredstva za pari~en nadomestok,zdravstveno osiguruvawe i socijalna pomo{

So cel nevrabotenite lica da se zdobijat so potrebniteinformacii za otvorawe na sopstven biznis, vo Zavodot zavrabotuvawe se izgotveni pove}e prospekti, prira~nici i drugpe~aten materijal, za potrebite na nevrabotenite lica


5. Katalozi, registri, prira~nici i drugimaterijali za formirawe i razvoj na mali isredni pretprijatija

Problemot so golemiot broj nevraboteni lica, ka-ko i tranzitiraweto na na{eto op{testvo kon pa-zarna ekonomija doveduvaat i do potreba od pottik-nuvawe i jaknewe na privatnata inicijativa .

So cel nevrabotenite lica da se zdobijat so pot-rebnite informacii za otvorawe na sopstven biz-nis, vo Zavodot za vrabotuvawe se izgotveni pove}eprospekti, prira~nici i drug pe~aten materijal, zapotrebite na nevrabotenite lica.

Zavodot za vrabotuvawe se zalaga za izrabotka nasoodveten tehni~ki katalog koj }e sodrì informa-cii za firmi-proizvoditeli na tehni~ka oprema odrazni oblasti na industrijata, so celokupna nivnaproizvodna programa - asortiman na proizvodi i ce-novnici.

Katalogot vo sebe }e gi sodrì adresite na firmi-te, pred se od sosednite zemji, so site neophodni po-datoci koi }e bidat selektirani po industriska dej-nost vo odnos na proizvodnata programa, so mo`nostza ponatamo{no pro{iruvawe - opfa}awe na pogo-lem broj dràvi.

Zavodot za vrabotuvawe preku ovoj tehni~ki kata-log }e im gi dade neophodnite informacii nanevrabotenite gra|ani, koi imaat idei za otvorawena sopstven biznis, zaradi iznao|awe na potrebnataoprema i so toa samoinicijativno da go re{at prob-lemot so vrabotuvaweto.

Katalozi od ovoj tip ne se zastapeni vo slu`biteza vrabotuvawe vo drugite zemji, no izgotvuvawetona ovoj Katalog }e ja pottikne samoinicijativatapri vrabotuvaweto vo Republika Makedonija.

Tehni~ki katalog

Zavod zavrabotuvawe

Rabotodavcite koisakaat da ja pro{irat

dejnosta

Nevraboteni licaso idei za sopstven

biznis

Namaluvawe nanevrabotenosta

Slu~uvawata vo vtorata polovina na minatatagodina odnosno teroristi~kite napadi vo WuJork i Va{ington i po~etokot na voenite dej-

stvija vo Avganistan, ja odbeleàa globalnata eko-nomija vo 2001 godina. Sepak, ovie nastani samo jazgolemija prisutnata neizvesnost okolu pravecot vokoj se dviì amerikanskata i, voop{to, svetskataekonomija, otkako vo prvite dva kvartali od godina-ta, realniot BDP vo SAD i evro-oblasta zabeleàporast od samo 0.1%. Zabaveniot rast be{e karakte-risti~en i za Japonija, zemjite vo razvoj od Azija iLatinska Amerika. Tranzicionite ekonomii od Is-to~na Evropa i zemjite od porane{niot SSSR, za~u-duva~ki, bea pomalku zasegnati od zabavuvaweto naglobalnata ekonomija. Kaj zemjite od Centralna Ev-ropa isto taka be{e registrirano izvesno zabavuva-we pottiknato od globalnata recesija bi-dej}i ekonomskata aktivnost na ovie zem-ji ve}e be{e vo golem obem prenaso~enakon zapadnite pazari. Vo septemvri,procenetata stapka na rast na global-nata ekonomija be{e namalena od3.2% na 2.6%, a po napadite na samo1.4%, porast blizu do onoj vo godini-te na globalnata recesija (1991, sostapka na rast od 1.4% i 1982, so porastod 1.1%). I pokraj zazdravuvawetona svetskoto stopanstvo vo pos-lednite meseci na 2001 god,predvidenata stapka na porastna svetskiot BDP vo 2002 go-dina iznesuva 1.2%.

Direktna posledica od te-roristi~kite napadi vo SADbe{e namaluvawe na produk-tivniot kapacitet i reduci-rawe na efektivnata poba-ruva~ka. Negativniot ef-

ekt posebno go zafati vozdu{niot soobra}aj, turiz-mot, hotelierstvoto i osiguritelnite kompanii, sonegativno multiplicira~ko vlijanie vrz celokupna-ta ekonomija. Pri~inatata {teta na amerikanskataekonomija e proceneta na 200 milijardi SAD dolariili 2% od BDP na SAD. Dotolku pove}e, napadite goerodiraa ~uvstvoto na naselenieto za ekonomska ipoliti~ka sigurnost, taka {to psiholo{kiot efektse o~ekuva da trae podolg period.

Ovie sekundarni efekti ja zafatija i globalnataekonomija, pred se avionskata industrija rezultiraj-}i so brojni otpu{tawa na rabotnici. Sepak trebada se ima predvid deka del od otpu{tawata bea rezul-tat na natrupanite strukturni problemi vo prethod-nite godini, koi porano ili podocna mora{e da sere{at. Zgolemenata neizvesnost vlijae{e vrz porast

na za{tedite za "polo{i vremiwa# odnosnopad na investicionata aktivnost i stati~-

nost vo sektorot na doma}instva i biznissektorot. Neto privatnite kapitalni te-

kovi kon tranzicionite zemji opadnaa, afinansiskite tro{oci se zgolemija, so

{to nivnite perspektivi se vlo{ija. U{te edna negativnost od napadite

vo SAD be{e i porastot na transak-cionite tro{oci vo svetskata eko-

nomija kako rezultat na postro-gite sigurnosni merki i osi-guritelni premii na preku-grani~nata trgovija i trans-portnite uslugi. Ova nega-tivno }e vlijae vrz bizni-sot i obemot na me|unarod-nata trgovija, me|utoa seu{te e te{ko precizno dase proceni goleminata nanegativniot efekt; sepredviduva 2%-tno zgo-lemuvawe na obemot name|unarodnata razmena

Zapadno-evropskite zemji treba da stanat svesni deka razvojot nasvetskata ekonomija ve}e ne moè da bide voden isklu~ivo od SAD,odnosno deka e potrebno pogolemo svrtuvawe kon doma{niterazvojni faktori, poradi {to e neophodno ponatamo{no odrùvawena "labavata" ekonomska politika

[TO JA ODBELE@A GLOBALNATAEKONOMIJA VO 2001 GODINA?


NikicaMOJSOSKA

1 1 6 / 1 1 7

Nikica Mojsoska ediplomiran ekonomist -nasoka Op{ta ekonomija,

otsek Me|unarodniodnosi. Zapo~nala so

rabota voMinisterstvoto za

finansii sektor Trezor,a od pred 3 meseci vo

Kabinet na ministerot.Poseduva Sertifikat zaEvropska Unija i proces

na pristapuvawe naIsto~no-evropskite

zemji kon Evropskataintegracija. Vo mometov,zapi{ana e na doktorskistudii na Univerzitetotvo Staford{ir, Velika

Britanija.


nasproti 12.5% porast vo 2000 godina. Istovremeno,logi~no e da se o~ekuva porast na vladinite tro{ociza bezbednost i odbrana, {to vo uslovi na tesni tar-geti za buxetski deficit, neminovno }e zna~i nama-luvawe na drugi tro{oci (na primer, javnite inves-ticii) ili pak porast na danocite.

Razvieni zemji

Stapkata na porast na BDP vo evro-oblasta vo2001 godina iznesuva{e okolu 1.5%. Vo nekoi od oviezemji BDP opadna vo dva posledovatelni kvartali vo2001 godina, {to e eden od osnovnite kriteriumi odkoi poa|a tehni~kata definicija za recesija. Iakose u{te ne se dostapni podatoci za posledniot kvar-tal od godinata, se pretpostavuva deka pove}e zapad-no-evropski zemji ostvarile negativni stapki na po-rast na BDP. Pome|u trite najgolemi zapadni eko-nomii, ekonomskata aktivnost vo Germanija i Itali-ja zabeleà stagnacija, a vo Francija be{e ostvarensamo blag porast. Anticipiranata stapka na porastna BDP vo Germanija i Italija iznesuva{e 0.6% i1.2%, soodvetno. Vo ovie zemji stapkite na danokotna dohod bea namaleni stimuliraj}i ja na toj na~inprivatnata potro{uva~ka, me|utoa padot na fik-snite investicii ja deprecira{e doma{nata aktiv-nost. Namalenoto proizvodstvo predizvika pad i vo

uslugite, a doverbata na potro{uva~ite i biznisot iponatamu opa|a{e. Predvidenata stapka na porast nacenite na malo vo evro-oblasta iznesuva 2.6%, a nev-rabotenosta vo noemvri dostigna nivo od 8.5% (ed-nakvo na minatogodi{nata stapka na nevrabotenost).Potro{uva~kata na doma}instvata be{e poddrànaod zgolemeniot realen raspoloìv dohod, povrzan sovisokata vrabotenost, kako i od povolnite uslovi zakreditirawe na privatniot sektor.

Promenata vo ekonomskite perspektivi po 11-tiseptemvri rezultira{e vo ekspanzivna monetarna ifiskalna politika vo re~isi site zemji od evro-ob-lasta. Kamatnite stapki bea namaleni na 3.36% spo-

SADKanada

Velika Britanija

JaponijaKinaIndijaAvstralijaJu`na KorejaTajvanHong Kong

ê{kaUngarijaPolskaRusijaTurcija

BrazilMeksikoArgentina

29.62.0

-

13.53.31.51.31.30.90.6

0.20.20.51.10.6

2.41.40.9

4.14.4

3.0

2.48.06.03.38.86.010.5

2.95.24.08.37.1

4.46.9

-0.5

1.01.4

2.4

-0.47.34.42.32.6

-2.2-0.3

3.54.01.55.22.9

1.80

-2.7

0.91.3

2.0

-0.66.85.23.33.20.71.0

3.33.92.23.71.8

2.01.2

-1.1

3.42.7

2.1

-0.70.44.04.52.31.3

-3.7

3.99.810.120.254.6

7.09.5

-0.9

2.92.7

2.2

-0.71.03.94.24.3

-0.1-1.5

4.79.15.618.854.4

6.76.5

-1.0

1.71.6

1.2

-0.91.04.82.22.00.30.4

4.06.04.714.958.3

5.65.0

-0.5

2000 2001 2002 2000 2001 2002

Zemja

Proceneti podatoci za nekoi razvieni zemji i pazarni ekonomii vo podem-konsenzus

U~estvo nazemjata vo

svetskiot BDP(vo %:1999)

Stapka na porast na BDP (%) Stapka na porast na ceni na potro{uva~i (%)

Izvor: European Economic Outlook, Price Waterhouse Coopers, January 2002

Izvor: Economic Survey of Europe, 2001 No. 2

Sporedba na stapki na porast na BDP vo nekoi zemji odEU i Makedonija

Germanija Francija Italija Grcija Makedonija

1 1 8 / 1 1 9

G L O B A L N A T A E K O N O M I J A V O 2 0 0 1

redeno so 4.65% vo 2000 god, a ekspanzivnata fiskal-na politika be{e prosledena so namaluvawe na da-no~nata optovarenost. Evropskata Centralna Bankaprezede merki za normalno funkcionirawe na ban-karskiot sektor preku injektirawe na dopolnitelnalikvidnost i naso~uvawe na deviznite svopovi.

Vo posledniot kvartal na 2001 godina, sostojbitevo amerikanskata ekonomija se podobrija, taka {tona krajot od godinata be{e ostvarena stapka na po-rast na BDP od 0.1%. Ovoj porast glavno se dolì nazgolemenata vladina potro{uva~ka i kreditnatalinija za finansirawe na avtomobilskata industri-ja so 0% kamatna stapka. Biznis investiciite zabe-leàa pad kako rezultat na vlo{enite perspektiviza proda`ba i realizacija na profit, a vlo{eniteuslovi na pazarot na rabotna sila i visokata zadol-ènost na doma}instvata bea pri~ini za pad vo pri-vatnata potro{uva~ka. Dotolku pove}e, predviduva-wata govorat za ponatamo{no opa|awe na biznis in-vesticiite i privatnata potro{uva~ka koi bea glav-ni izvori na porast na silniot razvoj na amerikan-skata ekonomija vo 2000 godina.

Fiskalnite vlasti vo SAD najavija iten paket zapomo{ kako fiskalen stimulans vo iznos od 1 1/4 %od BDP. Dopolnitelno, fiskalni promeni bea im-plementirani i vo vid na zgolemeno dano~no refun-dirawe vo vtorata polovina na 2001 godina, a be{enajaveno i namaluvawe na stapkite na danokot na do-hod. Nadeìte za brzo zazdravuvawe na amerikanska-

ta ekonomija (t.n V-oblik na razvoj), se bazirani tok-mu na ekspanzivnata monetarna i fiskalna politikapreku koi se pottiknuva doma{nata pobaruva~ka.

Po edna dekada na stagnacija, vo 2001 godina Japo-nija zapadna vo recesija; realniot BDP vo 2001 godi-na zabeleà negativna stapka na rast od -0,4%, a spo-red MMF istoto scenario se o~ekuva i vo 2002 godi-na. Golemata fiskalna neramnoteà i oficijalnitekamatni stapki blizu do nula, ostavaat mo{ne tesenprostor za deluvawe na ekonomskata politika voovaa zemja. Sepak, postojat mo`nosti za ponatamo{-no relaksirawe na monetarnata politika vo nasokana spre~uvawe na deflacionite pritisoci i stimu-lirawe na doma{nata pobaruva~ka.

Recesijata vo stopanstvoto na SAD ima negativniposledici vrz pazarnite ekonomii vo razvoj, posebnovrz glavnite trgovski partneri odnosno zemjite odLatinska Amerika. Vo ovie zemji, zabaveniot razvojbe{e rezultat na vlo{enite globalni uslovi, no i navnatre{nite problemi vo nekoi od niv, prvenstvenoArgentina. Iako pove}eto zemji od regionot uspeaada se izoliraat od politi~kite i ekonomskite pre-virawa vo Argentina odnosno proglasuvaweto na mo-ratorium na kamatnite pla}awa, nivnata me|unarod-na konkurentnost be{e zagrozena od devalvacijatana argentinskiot pezos. Taka, vo Brazil i Meksikobea registrirani daleku poniski stapki na porast naBDP vo odnos na 2000 godina, a i predviduvawata za2002 godina ne se optimisti~ki.

Zemji vo tranzicija

Prvi~niot efekt od napadite na 11-ti septemvrivrz tranzicionite ekonomii be{e skromen. Sepakzemjite vo tranzicija (ZVT) se visoko zavisni od me-|unarodnite pazari taka {to porano ili podocna, za-visno od transmisionite kanali, vlo{enite uslovi

Porast na BDP (vo %) Porast na industrisko Nevrabotenost (vo %)3

proizvodstvo (vo %)

1999 2000 20011 20022 1999 2000 2001 1999 2000 2001

Isto~na Evropa 1.5 3.7 3.1 3.5 -0.4 8.3 4.8 13.6 14.7 14.9

Balti~ki zemji -1.7 5.4 5.7 4.7 -8.0 7.6 11.7 8.1 9.3 9.8

NZD 4.5 7.8 6.1 5.0 9.2 11.6 7.6 8.1 7.2 6.4

Vkupno za ZVT 3.2 6.2 5.1 4.5 4.6 10.2 6.5 - - -

Makedonija -17.7 7.0 5.0 4.0 -23.1 10.9 -2.4 32.4 32.2 30.5

1 Oficijalno predviduvawe vo oktomvri2 Oficijalni prognozi3 Podatocite za sekoja godina se odnesuvaat na mesec juni

Izvor: Economic Survey of Europe, 2001 No. 2

Pova`ni makroekonomski pokazateli za ZVT i Makedonija

Slu~uvawata vo vtorata polovina na minatata godina odnosnoteroristi~kite napadi vo Wu Jork i Va{ington i po~etokot navoenite dejstvija vo Avganistan, ja odbeleàa globalnataekonomija vo 2001 godina. Sepak, ovie nastani samo ja zgolemijaprisutnata neizvesnost okolu pravecot vo koj se dviìamerikanskata i, voop{to, svetskata ekonomija, otkako vo prvitedva kvartali od godinata, realniot BDP vo SAD i evro-oblastazabeleà porast od samo 0.1%


na svetskite pazari }e gi pogodat i ovie ekonomii.Zemjite od Centralna Evropa i Balti~kite zemjinapravija zna~aen napredok vo pogled na razvojot napazarna ekonomija i osnovawe na novi, pazarni in-stitucii, me|utoa tie i ponatamu se ranlivi od sos-tojbite vo zapadnite zemji poradi visokoto u~estvona ovie zemji vo nivnata trgovija. Rizikot od global-na recesija e osobeno golem za tranzicionite ekono-mii od Jugo-Isto~na Evropa. Ovie zemji, koi docnatso sproveduvawe na reformite, se u{te se soo~uvaatso brojni tesni grla vo stopanstvata i, istovremeno,tie se visoko zavisni od zapadnite ekonomii. Pri-toa, industriskiot sektor vo ZVT e najve}e izloènna nadvore{niot rizik bidej}i ovoj sektor glavno sebazira na izvoz kon razvienite zemji.

Interesno e otsustvoto na odgovor na ekonomskatapolitika na ZVT na dvièwata vo svetskata ekono-mija {to e rezultat na odredeni limiti vo dizajni-raweto na merkite na monetarnata i fiskalna poli-tika. Makroekonomskata neramnoteà, konkretnodeficitot na tekovnata smetka i fiskalniot defi-cit, e edno od tie ograni~uvawa. Ovie deficiti (ne-ramnoteì) s¢ pove}e se zgolemuvaat vo uslovi na te-kovnata globalna recesija poradi razli~noto pris-

posobuvawe na izvozot i uvozot kon recesijata ilipak nedovolnata fleksibilnost na pazarite na pro-izvodni faktori. Drugo ograni~uvawe na deluvawe-to na ekonomskata politika vo ZVT se i rigidnitemonetarni reìmi implementirani vo nekoi od niv,kako na pr. valutnite odbori vo Bosna i Hercegovi-na, Bugarija, Estonija i Litvanija ili fiksniot re-ìm na devizen kurs vo Latvija. Vakvite reìmi jakontrahiraat monetarnata avtonomnost na ovie zem-ji i ja onevozmoùvaat upotrebata na monetarniteinstrumenti kako absorberi na eksterniot rizik;ovaa uloga ja prezema realniot sektor, me|utoa pot-reben e visok stepen na negova fleksibilnost.

Stapkata na nevrabotenost vo re~isi site ZVT be-{e povisoka vo odnos na prethodnata godina, a vo od-nos na inflacijata be{e napraven zna~itelen napre-

Prvi~niot efekt od napadite na 11-ti septemvri vrztranzicionite ekonomii be{e skromen. Sepak zemjite vo

tranzicija (ZVT) se visoko zavisni od me|unarodnite pazaritaka {to porano ili podocna, zavisno od transmisionite kanali,

vlo{enite uslovi na svetskite pazari }e gi pogodat i ovieekonomii

1 2 0 / 1 2 1

G L O B A L N A T A E K O N O M I J A V O 2 0 0 1

dok so drasti~no namaluvawe na brojot na zemji sodvocifrena stapka na inflacija. Nadvore{nata tr-govija i ponatamu beleè{e porast iako poslab voodnos na 2000 godina. Situacijata be{e vlo{ena ponapadite vo SAD poradi namalenata uvozna pobaru-va~ka vo razvienite zemji i delumno poradi apreci-jacija na realniot devizen kurs koja se slu~i vo ne-koi od ovie zemji. Pove}eto ZVT bez te{kotii gofinansiraa deficitot na tekovnata smetka, glavnopreku kontinuiran priliv na SDI. Me|utoa, visoko-to nivo na SDI e te{ko odr`livo so ogled na re~isizavr{enata privatizacija {to }e predizvika prome-na vo strukturata na nadvore{noto finansirawe vo

nasoka na pogolemo u~estvo na zadolùvawe iliportfolio investicii. Vrz osnova na pregledot nanacionalnite smetki na ZVT vo 2001 godina moè dase zabeleì izvesno preminuvawe od eksterni kondoma{ni generatori na ekonomskiot rast.

Politi~kata stabilnost i pazarnata orientacijana nositelite na ekonomskata politika vo Rusija,sozdadoa povolna biznis klima i ja povratija dober-bata na stopanstvoto i potro{uva~ite. Razvojotglavno be{e voden od zazdravuvaweto na doma{natafinalna pobaruva~ka, pred se privatnata potro{u-va~ka, rezultat na neo~ekuvanite prihodi od poras-tot na svetskata cena na naftata. Taka, stapkata naporast na BDP iznesuva{e 4.9%, a industriskotoproizvodstvo zabeleà porast od 2.6% vo odnos naminatata godina. Po krizata od 1998 godina koga rub-

qata deprecira{e iniciraj}i pogolema konkurent-nost na ruskite izvoznici, vo tekot na 2001 godinadoma{nata valuta beleè{e kontinuirana aprecija-cija. I vo drugite zemji ~lenki na Zaednicata na ne-zavisni dràvi (ZND), bea postignati odli~ni eko-nomski performansi glavno kako rezultat na viso-kiot izvoz na ovie zemji kon Rusija. Vo Ukraina be-{e ostvaren silen rast voden od visokiot izvoz sodominantno u~estvo na osnovnite metali i ~elikot,me|utoa so pozitivni promeni vo izvoznata struktu-ra vo smisla na nejzino pro{iruvawe.

* * *Pesimisti~kata perspektiva za globalnata ekono-

mija implicira itna potreba za koordiniran odgo-vor na ekonomskite politiki na zemjite vo svetot,vklu~itelno i prevzemawe na zaedni~ka akcija. Natoj na~in bi se obezbedilo kontinuirano zazdravu-vawe, }e se odgovori na potrebite na ZVR za likvid-ni sredstva i za kontinuiran priliv na drugi sredst-va za poddrùvawe na ovie ekonomii, celi koi giimaat pred sebe MMF i UNCTAD.

Zapadno-evropskite zemji treba da stanat svesnideka razvojot na svetskata ekonomija ve}e ne moè dabide voden isklu~ivo od SAD, odnosno deka e potreb-no pogolemo svrtuvawe kon doma{nite razvojni fak-tori, poradi {to e neophodno ponatamo{no odrù-vawe na "labavata# ekonomska politika.

Dopolnitelno, vo ramki na slobodata vo odlu~uva-weto, kreatorite na ekonomskata politika vo ZVT epotrebno da prezemaat aktivni merki kako odgovorna momentalnite globalni slu~uvawa. "Vsu{nost,najproduktivni ekonomski merki, na dolg rok, bi bi-le onie naso~eni kon prodlabo~uvawe na pazarno-orientiranite strukturni i institucionalni re-formi. Na toj na~in, ovie ekonomii }e stanat pomal-ku ~uvstvitelni na eksternite {okovi, a istovreme-no }e obezbedat i pobliska integracija vo evropska-ta i globalnata ekonomija# - Paolo Garrona.

Referenci:

Price Waterhouse Coopers (2002), European EconomicOutlook, Price Waterhouse Coopers.Economic Commision for Europe (2001), Economic Surveyof Europe, United Nations: New York and Geneva.

International Monetary Fund (2001), World EconomicOutlook, International Monetary Fund.European Bank for Reconstraction and Development (2001),Transition Report 2001: Energy in transition, EBRD.

Stapkata na porast na BDP vo evro-oblasta vo 2001 godinaiznesuva{e okolu 1.5%. Vo nekoi od ovie zemji BDP opadna vodva posledovatelni kvartali vo 2001 godina, {to e eden odosnovnite kriteriumi od koi poa|a tehni~kata definicija zarecesija. Iako se u{te ne se dostapni podatoci za posledniotkvartal od godinata, se pretpostavuva deka pove}ezapadno-evropski zemji ostvarile negativni stapki na porast naBDP


Koga }e se spomene Finska, vedna{ dobivameasocijacii za visokorazviena zemja mnogu dale-ku od nas, vo ekonomski, tehnolo{ki, geograf-

ski i sekoj drug aspekt.Paradoksalno, no vistinito e deka so Finska ima-

me mnogu pove}e dopirni to~ki, otkolku {to moèda se zamisli.

Pred s¢, Finska e relativno nova dràva, osamos-toena vo 1917 godina, za razlika od pove}eto evrops-ki zemji koi imaat pove}evekovna dràvni~ka tradi-cija. Zna~i i bez pove}evekovno postoewe, moè dase postignat vrvni rezultati.

Istorijata na Finska, ispolneta so dolgoro~naborba za osamostojuvawe od neprijatelski nastroe-nite sosedi, nalikuva na istorijata na Makedonija.Imeno, niz vekovite Finska naizmeni~no bila oku-pirana od [vedska i od Rusija. Za toa vreme te{ko girazvivala sopstveniot jazik i kulturata, glavno, za-radi asimilatorskite politiki na osvojuva~ite. I

po proglasuvaweto nezavisnostvo 1917 godina, taa ja prodol-

ìla borbata za svoe mestopod sonceto pokraj posilni-te sosedi. Finska, dolgo vre-me morala da vodi vnimatel-na nadvore{na politika zada ne ja naru{i krevkata

ramnoteà na me|una-rodnite odnosi. Zada opstane moralada se soglasi i namnogu te{kikompromisi: se

soglasila del od teritorijata naselena so finskonaselenie da £ pripadne na Rusija, se soglasila pok-raj finskiot jazik, oficijalen da bide i {vedskiot,iako vo Finska ìveat samo 6% [ve|ani, izbegnu-vala da se vklu~uva vo me|unarodni organizacii akososedite se protivele na toa, soglasuvaj}i se na svoe-vidna samoizolacija, i edinstveno Finska celosnomu isplatila na SSSR voena o{teta. Duri po 1948godina, 31 godina po proglasenata samostojnost, doa-|a do konsolidacija na dràvata i taa po~nuva cvrstoda ~ekori po patot na prosperitetot. Vo 1995 godina,po postignatite fantasti~ni rezultati vo razvojot,Finska stanuva ~lenka na Evropskata unija (EU).

Va`no e da se naglasi deka Finska do ovie rezulta-ti dojde so naselenie od samo pet milioni ìtelirasfrleni na golema teritorija (za {to treba poseb-no skapa infrastruktra) i so ograni~eni prirodniresursi.

Istoriskiot pat koj go izmina Finska pretstavuvamnogu pou~no i ohrabruva~ko iskustvo za RepublikaMakedonija, bidej}i pokaùva deka edna mala zemja ipokraj te{kite premreìwa, ako cvrsto ~ekori posvojot pat, }e gi do~eka svoite bleskavi momenti.

Vo prodolènie }e gi prezentirame dvete najgole-mi dostignuvawa vo razvojot na finskoto op{testvo:

l sistemot na sovremenata nordiska socijalna dr-àva;

l razvienata ekonomija, predvodnik kon informa-ti~koto op{testvo.

Ovie dostignuvawa moè da ni posluàt kako poka-zatel kon {to treba da se stremime vo na{iot razvoj.

Sistem na sovremena socijalna nordiska dràva

Sistemot na sovremena socijalna nordiska dràvae seopfaten i skap. Seopfaten e, bidej}i vo nego sevklu~eni bukvalno site lica koi ìveat vo Finska,bez razlika dali imaat finsko dràvjanstvo ili ne.

Fincite se svesni deka tie, kako mala dràva, ne moàt da vlijaatna op{tite trendovi vo svetskata ekonomija. Me|utoa, tie se svesni

deka vo ramkite na tie trendovi, nivniot uspeh ili potfrlawezavisi samo od niv i od nivnata sposobnost da se maksimizira

korista od svetskata integracija, a da se minimiziraat nejzinitenegativni efekti


MALA EKONOMIJASO VISOKA TEHNOLOGIJA

Andrija Aleksoski eroden vo Skopje vo 1965godina. Diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje. Kako student bilpraktikant na AIESEC(Me|unarodna organizacijaza razmena na studenti poekonomija i menaxment) voFinska i vo Polska. Od1993 do 2001 godinaraboti vo Mako{pedSkopje, na nekolkurazli~ni rabotni mestavo carinskiot sektor,komercijalniot sektor itransportniot sektor,kade e {ef naOddelenieto za zbirentransport. Vo 2001 godinaraboti vo Finnvera PLC,finansiska institucija zaspecifi~ni proekti voFinska, na dva proekta:"Identifikacija namo`nostite za sorabotkame|u Makedonija i Finska#i "Mikrokreditirawe vozemjite nadvor odEvropa#. Od 2002 godinapreminuva voMinisterstvoto zafinansii vo Sektorot zame|unarodni finansii.

AndrijaALEKSOSKI

1 2 2 / 1 2 3

S O V R E M E N A S O C I J A L N A D R @ A V A

Skap e, bidej}i za socijalni uslugi se tro{at 25% oddràvniot buxet i 40% od rashodite na lokalnata sa-mouprava. Toj obezbeduva cela paleta na pogodnostii pari~ni nadomestoci, koi se navedeni vo tabelite.

Za Finska e mnogu va`no kakov model na zaedni~kasocijalna politika }e se prifati vo EU, odnosno da-li zemjite ~lenki }e gi zadràt svoite visokoraz-vieni sistemi.

Interesen e faktot deka Finska spored publika-ciite na OECD (Organizacija za ekonomska sorabot-ka i razvoj) ima najramnomerna raspredelba na doho-dot vo svetot. Ova se dolì na progresivnoto odano-~uvawe i transfer na dohodot usloven od socijalna-ta politika. Iako licata so univerzitetsko obrazo-vanie vo Finska zarabotuvaat mnogu pove}e od osta-natoto naselenie, razlikite vo neto dohodot me|u na-selenieto se mnogu pomali, sporedeno so drugite raz-vieni zemji kako {to se Francija, SAD, Germanija,pa duri i [vedska. Inaku, prose~nata mese~na platavo 1998 godina iznesuvala 125.000 MKD, a prose~natastapka na personalen danok na dohod okolu 36%.

Visokorazviena ekonomija

Finskata ekonomija mina niz golemi preobrazbivo svojot razvoj. Nekoga{ taa be{e prete`no agrar-

na zemja, taka {to vo 1930 godina duri 60% od nasele-nieto bea zemjodelci. Potoa taa premina niz najbr-ziot proces na industrijalizacija i urbanizacija vocela Evropa, za vo 1970 godina, 75% od rabotnata si-la da bide angaìrana vo uslu`nite dejnosti i vo in-dustrijata. Vo ponatamo{niot razvoj se ra{iri pro-izvodstvoto na visoko-tehnolo{ki proizvodi, eko-nomskata politika stana poliberalna, a dràvatastana zna~itelno stabilna.

Ve}e dolgi godini Finska e na prvite mesta vo sve-tot za koristewe mobilni telefoni, Internet ipersonalni kompjuteri. Finskata "Nokia# e najgole-miot proizvoditel na mobilni telefoni vo svetot.Mnogu golemi turisti~ki brodovi se izraboteni voFinska. Vode~kite svetski vesnici i spisanija se pe-

~atat na hartija proizvedena vo Finska ili na harti-ja izrabotena na ma{ini od finsko proizvodstvo.

Finska e zemja na visokata tehnologija. Taa, istotaka, e evropski pioner vo informati~kata tehnolo-gija i vo liberaliziranite telekomunikacioni uslu-gi. Poznat e primerot na operativniot sistem Li-nuks, ~ij avtor e Linus Torvalds, mlad student po in-formatika na univerzitetot vo Helsinki.

Denes Finska e homogeno i sredeno op{testvo koefunkcionira odli~no, so kvalifikuvan i efikasenjaven servis. Korupcijata e slu~ajna, a ne endemskapojava. Fincite se svesni deka tie, kako mala drà-va, ne moàt da vlijaat na op{tite trendovi vo svet-skata ekonomija. Me|utoa, tie se svesni deka vo ram-kite na tie trendovi, nivniot uspeh ili potfrlawezavisi samo od niv i od nivnata sposobnost da se mak-simizira korista od svetskata integracija, a da seminimiziraat nejzinite negativni efekti. Zatoa gozadrùvaat natprevaruva~kiot duh vo me|unarodniteodnosi.

Smetame deka Finska e odli~en primer za Makedo-nija. Na{ata upornost, istrajnost, ~esnost i stru~-nost se najva`ni za na{iot uspeh. Presudna e i sves-ta za toa koi sme i kade sakame da stasame so razvojotna Makedonija.

VIDOVI SOCIJALNI POGODNOSTI1

Dnevna grià za dete zadolìtelno obezbeden dneven prestoj i ishrana

Osnovno obrazovanie celosno besplatno: {kolarina, ishrana i u~ebnici

Sredno obrazovanie besplatna {kolarina i ishrana

Visoko obrazovanie besplatna {kolarina

Zdravstveni pregledi se pla}a samo godi{na taksa od 1000 MKD

Lekovi skoro site se besplatni

Stanbeni krediti so subvencionirani kamati i dano~ni olesnuvawa

VIDOVI PARI^NI NADOMESTOCI

Za bremeni èni plateni se 105 rabotni denovi

Za roditeli plateni se 158 rabotni denovi

Za doma{na grià

na deca do 3 god. vozrast okolu 25.000 MKD mese~no za semejstvo so dve deca

Detski dodatok mese~no od 5.300 MKD za 1 dete do 10.200 MKD za 5 deca

Studentski nadomestok za site studenti

Za nevraboteni najmnogu 66% od platata

Za boleduvawe poradi bolest ili povreda

Socijalna pomo{ garantira minimalen ìvoten standard

Za domuvawe dobivaat 207.000 semejstva

Penzija dobivaat site lica postari od 65 godini, a moè da

dostigne 66% od platata

1 Site statisti~ki podatoci se od bro{urata "Facts about Finland" 2000, Otava Publishing Company Ltd - Helsinki,Finska.

FINSKATA EKONOMIJA VO 1998 GODINA

Bruto doma{en proizvod 115 milijardi evra

Dano~no optovaruvawe 47%

Nacionalen dohod po ìtel 18.278 evra

Stapka na nevrabotenost 9%

Stranski dolg 13 milijardi evra

Dràven buxet 33 milijardi evra

Inflacija 2%

Dano~nite vlasti otsekoga{ se soo~uvale sopredizvicite da gi otkrijat i sankcioniraatrazli~nite formi na dano~na evazija. êsto

pati bilo potrebno da se revidira i samoto dano~nozakonodavstvo za da im se zastane na patot na onieekonomski subjekti, koi gi zloupotrebile zakonski-te nedore~enosti ili pak, gi "zaobikolile# samitezakoni. Ottamu, praktikata pokaùva deka "dobri#dano~ni zakoni se onie koi odat vo ~ekor so inven-tivnosta na dano~nite zatajuva~i. Vo taa smisla, se-riozen predizvik za sovremenoto dano~no zakonodav-stvo e zakonskoto regulirawe na fenomenot na "ten-ka kapitalizacija#, kako eden od najsofisticirani-te oblici na dano~na evazija.

Pri objasnuvaweto na su{tinata na ovoj termin,treba da se pojde od na~inite na koi se finansiraatpretprijatijata, odnosno obezbeduvaat kapital. Od-branata alternativa za finansirawe na pretprija-tijata vlijae vrz odano~uvaweto na profitot {to is-tite go ostvaruvaat, a toa proizleguva od na~inot napresmetkata na odano~iviot dohod kako na kompani-jata, taka i na licata {to go pozajmuvaat kapitalot.

Glavno, postojat dva na~ina nakoi kompanijata moè da se fi-nansira. Prviot e so kapitali-zacija, odnosno izdavawe na ak-cii vo kapitalot na kompanija-ta, i vtoriot - so pozajmuvawe na

kapital t.e. kreditirawe.Tokmu od ovie dva na~i-na na finansirawe inivniot soodnos moèda proizlezat prob-

lemi povrzani soodano~uvaweto.

Pome|u pozaj-meniot kapital

i kapitalot

vo hartii od vrednost postojat izvesni razliki. Pr-vo, ima pravni razliki, odnosno sopstvenikot na ak-cii ima pravo na u~estvo vo dobivkata na kompanija-ta. Vo osnova toj nema pravo na povrat na negovataprvobitna investicija, osven vo slu~aj na zgasnuvawena kompanijata. Toj bi moèl da go prodade svojotdel od akcii i taka da ja povrati negovata investici-ja, koja sega moè da se razlikuva za pove}e ili poma-lku od prvobitniot iznos na investicijata. Od drugastrana, davatelot na zaem periodi~no ima pravo nasoodvetna kamata na pozajmeniot iznos, bez ogled nadobivkata {to ja ostvaruva kompanijata. Toj }e moèda ja povrati investicijata posle izvesen period. Vonekoi okolnosti bi moèl porano da go prodade pra-voto na drugo lice, no i toga{ iznosot bi se razliku-val od po~etnata suma na dadeniot zaem. Sepak, i da-vatelot na zaem, isto kako i sopstvenikot na akciiimaat rizik da ja izgubat svojata investicija.

Vtoro, postojat ekonomski razliki. Dodeka dava-telite na zaem ili kredit, moè da o~ekuvaat dekaperiodi~no }e bidat nagradeni so odredena kamata,kako i vra}awe na kapitalot {to go pozajmile za od-redeno vreme, sopstvenicite na akcii vo nekoja kom-panija }e moè da ostvarat odredena dobivka duriotkako direktorite na kompanijata }e odlu~at dekadobivkata moè da se raspredeli za dividendi, a ne iza reinvestirawe. Ova zna~i deka kompaniite {to sefinansiraat so akcionerski kapital }e rabotat naporazli~en na~in otkolku onie kompanii finansi-rani so kapital od zaemi i krediti, odnosno, na pri-mer tie bi ~ekale podolg vremenski period za da jamaterijaliziraat dobivkata od raboteweto. No, naj-va`nata razlika od dano~en aspekt sekako e taa {toinvesticijata preku akcii zna~i deka sopstvenikot}e ostvari nekoja dobivka preku raspredelbata nadobivkata na kompanijata, dodeka kaj investicijatapreku kredit za kompanijata zna~i tro{ok so koj }ese soo~i u{te pred da ja ostvari dobivkata.

Vo praktika, kompaniite se finansiraat delumnopreku akcionerski kapital, a delumno so krediti,taka {to soodnosot na kapitalot vo edna kompanija e


Tenkata kapitalizacija pretstavuva dano~na evazija so transfer nadobivkata vo vid na kamati kaj povrzani pretprijatija, pa ottamu i

zemjite prevzemaat ~ekori za namaluvawe na ovaa pojava


SOFISTICIRANI OBLICINA DANO^NA EVAZIJA

Bor~e Smilevski e rodenvo 1968 godina vo Skopje.Diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1991 godina. VoMinisterstvoto zafinansii raboti odfevruari 2000 godina itoa vo Sektorot zadano~na politika iadministracija kade {toja pokriva rabotatapovrzana so Zakonot zapersonalen danok nadohod, kako i rabotataokolu Dogovorite zaodbegnuvawe na dvojnotoodano~uvawe {toRepublika Makedonija gisklu~uva so drugi zemji idirektno u~estvuva vobilateralnite pregovori.Odli~no go poznavaangliskiot jazik.U~estvuval na pove}eseminari i obuki nadvorod zemjata od oblasta nadano~nata politika.

Bor~eSMILEVSKI

1 2 4 / 1 2 5

D A N O ^ N A E V A Z I J A

~isto ekonomsko pra{awe i nema nikakva vrska oddano~en aspekt, odnosno rabota na kompaniite e daodlu~at kako }e se finansiraat ili so kakov kapi-tal. No sepak, kako posledica na razlikite {to pos-tojat pome|u kapitalot vo akcii i onoj kako kredit,postojat i razliki vo dano~niot tretman na kompa-niite {to se finansiraat so edniot ili drugiot vidna kapital. Dividendite {to se distribuiraat od os-tvarenata dobivka do sopstvenicite na akcii vo ednakompanija, ne pretstavuvaat odbitna stavka pri utvr-duvaweto na dano~nata osnova, dodeka kamatata od

krediti se priznava kako odbitna stavka. Sporedtoa, ona {to se ostvaruva kako dobivka po osnov nasopstvenost na akcii, prvo se odano~uva kaj kompani-jata preku ostvareniot profit, a potoa se odano~uvai kaj akcionerot vo vid na dividendi, iako naj~estoza da se odbegne dvojnoto odano~uvawe, na akcione-rot mu se odobruva dano~en kredit. Od druga strana,kamatata kako tro{ok za pozajmeniot kapital ne seodano~uva od aspekt na korporativniot danok na do-bivka. Od me|unarodna gledna to~ka, ~esto isplatitena kamati i dividendi podleàt i na t.n. danoci poodbivka koi vo zemjata na izvorot se zadrùvaat odstrana na isplatuva~ot i pretstavuvaat kone~na da-no~na obvrska za dohodot {to se ostvaruva, i ~ii{tostapki so dogovorite za odbegnuvawe na dvojnoto oda-

no~uvawe moè da se namalat ili pak celosno da seizzemat od odano~uvawe. Me|unarodnite implikaciipri odano~uvaweto na dividendite i kamatite gi na-teralo dano~nite vlasti da go razgledaat problemotna na~inot na finansirawe na kompaniite. Eden odproblemite e i finansiraweto so akcionerski kapi-tal, no vo forma na zaem, koe u{te se narekuva i pri-kriena kapitalizacija. Ponekoga{ kreditorot moèpobaruvaweto {to go ima od kompanijata {to ja fi-nansiral da go pretvori kako udel vo akcii na kompa-nijata, i kamatata na koja {to ima pravo da ja ostva-ruva da zavisi vo tesna vrska so profitot {to }e goostvari kompanijata. Vo takva situacija e navistinate{ko da se utvrdi dali se raboti za finansirawe so~isto akcionerski kapital ili so kapital od zaem,odnosno vo su{tina akcionerskiot kapital e maski-ran kako kapital od zaem. Postojat razni varijaciina ovaa prikriena kapitalizacija poradi {to soeden izraz - "tenka kapitalizacija#, se opfa}a ilise podrazbira cel spektar na razni modaliteti naprikriena kapitalizacija. Indikator za mo`notoprisustvo na prikriena kapitalizacija e vsu{nostvisokiot soodnos pome|u kreditniot i akcionerski-ot kapital kako karakteristika na strukturata nakapitalot vo kompanijata. Ne e najjasno koj bi bilsoodnosot vo strukturata na kapitalot kako meriloza da se oceni deka vo edna kompanija ima indikacijaza prikriena kapitalizacija. Od druga strana, viso-kiot soodnos bi moèl da bide rezultat na ~isto eko-nomski odluki od koi se rakovodela kompanijata pristrukturirawe na svojot kapital, odnosno visokiotsoodnos moè da bide indikacija, no ne i dokaz zapostoewe na prikriena (tenka) kapitalizacija.

Mehanizmot na tenkata kapitalizacija se eksploa-tira niz razli~ni modaliteti od strana na multina-cionalnite holding kompanii. Osnovna prednost e{to kompanijata roditel koja poseduva svoja delovnaedinica vo druga zemja, moè da plati pomalku danokdokolku dobivkata od delovnata edinica se transfe-rira vo vid na kamati koi se odbitna stavka pri utvr-duvaweto na dobivkata na delovnata edinica, a ne vovid na dividendi koi ne pretstavuvaat odbitna stav-ka. So vmetnuvawe na edna delovna edinica od grupa-cijata koja svoe sedi{te bi imala vo t.n. "dano~enraj# bi moèlo da se odloùvaat dano~nite obvrskivo nedogled po odnos na obvrskata za odano~uvawe nadohodot vo racete na kompanijata roditel. Alterna-tivno, so vmetnuvawe na edna ili pove}e delovniedinici vo zemji koi se povrzani so povolni dogovo-ri za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, moè daovozmoì prefrlawe na sredstva bez kamatni obvrs-ki vo onie zemji kade {to grupacijata najsoodvetno

Glavno, postojat dva na~ina na koi kompanijata moè da sefinansira. Prviot e so kapitalizacija, odnosno izdavawe naakcii vo kapitalot na kompanijata, i vtoriot - so pozajmuvawena kapital t.e. kreditirawe. Tokmu od ovie dva na~ina nafinansirawe i nivniot soodnos moè da proizlezat problemipovrzani so odano~uvaweto


}e gi iskoristi. Isto taka, ako stane popovolno do-bivkata da se transferira vo vid na dividendi, to-ga{ strukturata na kapitalot toa mnogu dobro goovozmoùva bez ogled na toa {to u~estvoto na akcio-nerskiot kapital e pomal. Spored toa mehanizmot naprikriena ili tenka kapitalizacija moè da se eks-ploatira so cel minimizirawe na dano~nite obvrskiod edna strana, i maksimizirawe na fleksibilnostavo pogled na prefrlawe na sredstvata vo ramkite naedna grupacija na holding kompanii.

Generalno gledano, tenkata kapitalizacija pret-stavuva dano~na evazija so transfer na dobivkata vovid na kamati kaj povrzani pretprijatija, pa ottamui zemjite prevzemaat ~ekori za namaluvawe na ovaapojava. Vo prv red merkite se odnesuvaat na golemi-nata na zaemot koj e predmet na finansirawe pome|upovrzani pretprijatija (t.n. arm's length principle) ionoj pome|u kompanii koi ne se povrzani pome|usebe, no tuka se javuva problemot na nedovolno jasnodefinirani pravila za relaciite pome|u nepovrzanipretprijatija. Od druga strana, mnogu zemji go usvoi-le pristapot na t.n. fiksen soodnos, spored koj do-kolku goleminata na u~estvo na pozajmen kapital gonadminuva utvrdeniot fiksen soodnos sporeden soakcionerskiot kapital, toga{ kamatata na onoj delod zaemot koj go nadminuva utvrdeniot soodnos, nemada bide dozvolen ili }e se tretira kako dividenda.

Vo Republika Makedonija, pra{aweto za tenkatakapitalizacija ne e obrabotuvano vo zakonskata re-gulativa, nitu pak ima nekakvi prakti~ni restrik-cii vo pogled na opciite za finansirawe na pret-prijatijata osobeno koga se raboti za stranski di-rektni investicii. Tranzicioniot period niz kojminuva na{ata dràva i obidite da se pottikne novinvesticionen ciklus verojatno go pravi pra{awetoza tenka kapitalizacija da bide marginalno, s¢ so

cel da im se ovozmoì na stranskite investitori odporazvienite zemji da imaat {to pomalku pravni iekonomski pre~ki za vlez na na{iot pazar, i pokrajniskata stapka na danokot na dobivka i otsustvoto nadanoci po odbivka za dividendi i kamati distribui-rani pome|u pravnite subjekti. Me|utoa, na sredenrok, fiskalnite vlasti }e bidat prinudeni da gostesnuvaat prostorot za dano~na evazija dokolku nesakaat odlevawe na buxetskite prihodi, pa ottuka iRepublika Makedonija treba da razmisluva za vove-duvawe na soodvetni pravila koi bi ja tretirale po-javata na tenkata kapitalizacija.

Indikator za mo`noto prisustvo na prikriena kapitalizacija evsu{nost visokiot soodnos pome|u kreditniot i akcionerskiot

kapital kako karakteristika na strukturata na kapitalot vokompanijata

BorisÂLOVSKI

1. Voved

Sozdavaweto liberalen trgovski ambient s¢ po-ve}e e prifateno kako kriti~en moment za zajaknu-vawe na procesot na predviduvawe na ekonomski odr-`liv razvoj na podolg rok, za regionot na Jugoisto~-na Evropa (po definicija gi vklu~uva Albanija, Bos-na i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Makedonija,Romanija i Jugoslavija).

Moè da se o~ekuva deka na sreden rok, procesot naintegracija na ekonomiite od regionot kon Evrop-skata unija, zaedno so pogolemata me|usebna integra-cija na zemjite od Jugoisto~na Evropa kako zemji sopazarna ekonomija, }e vodi kon zna~ajno steknuvaweefikasnost i stimulirawe na ekonomskiot porast.

Samo pred dve godini, trgovijata pome|u zemjite~lenki na Jugoisto~na Evropa be{e zna~itelno podnivnite potencijali. Toa be{e posledica na res-triktivnite trgovski politiki, nedovolnite kapa-citeti na instituciite nadle`ni za trgovija (carin-ski uslugi, ministerstva, agencii zadolèni za im-plementacija na trgovskite politiki, nesootvetnatafizi~ka i finansiska infrastruktura koja treba{eda ja poddrì trgovijata), labavost vo sledeweto napazarnite reformi, kako i konfliktni pri~ini iz-razeni preku etni~ki tenzii ili sankcii.

Stepenot na otvorenost na ekonomiite varira zna-~ajno, pri {to Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hr-vatska i Makedonija imaat visoko u~estvo na nadvo-re{nata trgovija vo bruto doma{niot proizvod

(BDP) vo sporedba so Albanija i Romanija, dodekanadvore{nata trgovija vo Jugoslavija be{e zna~ajno"iskrivena# kako posledica na primenata na sank-ciite.

Evropskata unija be{e toga{, a i sega najgolemtrgovski partner na zemjite na Jugoisto~na Evropa.No i pokraj toa, zemjite na Jugoisto~na Evropa zaed-no imaat minimalno u~estvo vo vkupniot uvoz naEvropskata unija. Intra-regionalnata trgovija e ma-la, me|utoa vakvata slika e neretko iskrivena pora-di prijavuvawe na mnogu niska carinska vrednost,poradi {to trgovskata razmena i podatocite za nease netransparentni.

Izvozot glavno se ostvaruva, odnosno e koncentri-ran vo pet sektori: zemjodelski proizvodi i prera-botki, tekstil i obleka, èlezo i ~elik, obuvki iproizvodi od drvo, pri {to izvozot na tekstil imaogromno zna~enie za site zemji, a osobeno za Makedo-nija.

Trgovskata politika se karakterizira{e so viso-ki za{titni carini, koi proizleguvaa od razli~nitestopanski strukturi. Osven toa kvotite i specifi~-nite carini za razli~ni proizvodi postoeja, kako ipotreba od barawe dozvoli vo dosta slu~ai.

Izvesen broj bilateralni dogovori za slobodna tr-govija bea dogovoreni (Republika Makedonija soSlovenija, Hrvatska, Bugarija, Jugoslavija, potoaHrvatska so Slovenija, Bosna i Hercegovina ima{ede fakto slobodna trgovija so Hrvatska, a RepublikaSrpska so Jugoslavija.

Labaviot odnos me|u dogovorite i praksata vodeakon kompleksen i distorziran trgovski reìm i tiedogovori ne bea konzistentni so barawata na Svet-skata Trgovska Organizacija.

1 2 6 / 1 2 7

Moè da se o~ekuva deka na sreden rok, procesot na integracija naekonomiite od regionot kon Evropskata unija, zaedno so pogolematame|usebna integracija na zemjite od Jugoisto~na Evropa kako zemjiso pazarna ekonomija, }e vodi kon zna~ajno steknuvawe efikasnosti stimulirawe na ekonomskiot porast

SOZDAVAWE LIBERALENTRGOVSKI AMBIENT ILIBERALIZACIJA NA TRGOVIJATAVO JUGOISTI^NA EVROPA,INTERES ZA MAKEDONIJA


Boris âlovski e sekretarna Sektorot za ekonomski

odnosi so stranstvo voStopanska komora na

Makedonija. Vo 1964 godinadiplomiral na Ekonomskiot

fakultet vo Skopje, aposlediplomski studii

zavr{il vo GATT - @eneva,[vajcarija vo 1974 godina.Bil na nekolku specijali-

zacii vo Francija,[vajcarija i Belgija, a

rabotel i kako novinar vo"Ve~er#, "Nova Makedonija#,

"Stopanska komora naMakedonija# i "Stopanska

komora na Jugoslavija#. Vo1990 godina zaminuva kako

direktor na Pretstavni{tvovo Bukure{t, Romanija, a odmaj 1992 godina se vra}a vo

Stopanska komora naMakedonija. Re~isi celiot

raboten sta` raboti vosferata na ekonomskite

odnosi so stranstvo, a bil ipretsedatel na Sobranieto

na JUBMES i ~len naUpravniot odbor na bankata

(4 godini), kako i ~len naUpravniot odbor na Fondotza solidarnost i generalen

sekretar na Sojuzot naekonomistite na

Makedonija. Osven kakokoavtor vo publikacii na

MANU, u~estvuval so serijanapisi i komentari vo

stru~ni spisanija, kako i soreferati na nau~ni sobiri.


Evropskata unija vospostavi {iroka lepeza na bi-lateralni trgovski dogovori so zemjite ~lenki naJIE: so Bugarija i Romanija, postojani predpriemnidogovori so cel postignuvawe dogovori za slobodnatrgovija i sproveduvawe liberalizacija na trgovija-ta i restrikciite od dvete strani; Republika Make-donija, Albanija, Bosna i Hercegovina i Hrvatska sezdobija so unilateralni trgovski preferencijali odrazli~en vid. Ovie dogovori se karakteriziraa sopovolen tretman na industriskite proizvodi, rela-tivno za zemjodelskite proizvodi i so neizvesnost inepostojanost koja proizleguva od utvrduvaweto iraspredelbata na kvotite za zemjodelskite i selek-tiran broj na industriski proizvodi.

Be{e isto taka jasno deka sposobnosta na site zem-ji od JIE da dizajniraat i implementiraat trgovskapolitika i so nea povrzani reformi bara su{tinskinapor. Osobena slabost pri toa e carinskata admin-istracija, a izvoznite institucii ~esto otsustvuvaa.

Najposle, olesnuvaweto na regionalnite politi~-ki tenzii {to moàt da se o~ekuvaat kako rezultatna upotreba na trgovijata kako sredstvo za smiruva-we na etni~kiot konflikt, preobrazuvaweto na SRJugoslavija vo demokratska zemja, liberalizacijatakoja }e ovozmoì otvorawe na nejzinata trgovija itranzitnite pati{ta preku nea i sozdavawe na nor-malni sosedski odnosi, mo{ne zna~ajno }e pomogneda se odstrani politikata od trgovijata i najposle dase postigne korist od integriraweto izrazeno prekuekonomskiot porast.

1. Liberaliziran pristap za zemjiteod JIE vo EU

Zemji vklu~eni vo procesot na Stabilizacija iAsocijacija se Albanija, Bosna i Hercegovina, Hr-vatska, Makedonija i Jugoslavija.

Vo ramkite na procesot za stabilizacija i asocija-cija vo septemvri 2000-ta Evropskata unija gi pro-{iri avtonomnite trgovski preferencijali, ovoz-moùvaj}i mnogu liberalen pristap na EU-pazariteza izvoznicite od Jugoisto~na Evropa. Avtonomnitrgovski preferencijali, bezcarinski pristap napazarite vo EU se garantiraat za site proizvodi, soisklu~ok za nekoi proizvodi od ribarstvoto, vinotoi tekstilot za koe postojat kvoti, i govedskoto mesoza koe kvota e obezbedena samo za tele{ko meso.Ovie preferencijali stapija vo sila vo noemvri2000-ta godina, za period od 26 meseci i se odnesuvaza Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Koso-vo*. Vo noemvri 2000 godina avtonomnite trgovskipreferencijali bea pro{ireni i za Republika Ma-

kedonija i na Jugoslavija po demisioniraweto naprethodnata vlast. Podocna, avtonomnite trgovskipreferencijali bea odobreni za 5 godini, do31.12.2005 godina*.

Liberalniot pristap do pazarot ovozmoèn od EUpreku avtonomnite trgovski preferencijali se o~e-kuva da se konsolidira i pro{iri vo soodvetna for-ma vo Spogodbite za stabilizacija i asocijacija, pri{to istite zna~ajno }e gi pro{irat ekonomskite ipoliti~kite vrski me|u Evropskata unija i regio-not. Ovie spogodbi predviduvaat sozdavawe zona na

slobodna trgovija me|u Evropskata unija i zemjite-~lenki na JIE, so asimetri~en proces na liberali-zacija, vo polza na zemjite od regionot. Osven toa, soovie dogovori se bara site zemji potpisni~ki da zak-lu~at dogovori za slobodna trgovija me|u sebe bilat-eralno, vo soglasnost so pravilata na GATT/STO.Najposle, spogodbite obvrzuvaat kon harmonizacijana pravnata i zakonska regulativa so onaa na Evrop-skata unija, zajaknuvawe i pro{iruvawe na ekonom-skite aktivnosti i predviduvaat pomo{ od EU donivnoto zavr{uvawe.

Avtonomnite trgovski unilateralni koncesii,preferencijali od strana na Evropskata unija mo-àt da bidat otpovikani. Za sporedba, vrednosta naspogodbite proizleguva ne samo od nivnata dogovor-na priroda, tuku isto taka i od, obvrskata da se libe-ralizira trgovijata me|u zemjite od regionot. Zemji-te od JIE }e mora da ovozmoàt konkurentnost naevropskite proizvoditeli i snabduva~i. Delovnataklima moè da se o~ekuva da stane efikasna blagoda-renie i na harmonizacijata so EU i pro{iruvawetona pomo{ta od Evropskata unija.

2. êkori kon podlaboka integracija

Ovie regionalni trgovski inicijativi i procesotod Paktot za stabilnost isto taka predviduvaat meh-anizmi i merki za unapreduvawe na intraregional-nata sorabotka. Skore{niot razvoj vo ovie zemji go

Samo pred dve godini, trgovijata pome|u zemjite ~lenki naJugoisto~na Evropa be{e zna~itelno pod nivnite potencijali.

Toa be{e posledica na restriktivnite trgovski politiki,nedovolnite kapaciteti na instituciite nadle`ni za trgovija,

labavost vo sledeweto na pazarnite reformi, kako ikonfliktni pri~ini izrazeni preku etni~ki tenzii ili sankcii

* Regulativa br.2007/2000 EU Slu`ben vesnik, 23 septemvri 2000 godina.

* Memorandum za razbirawe za liberalizacija i olesnuvawe vo trgovijata, 27 juni 2001 godina, Brisel.

1 2 8 / 1 2 9

L I B E R A L I Z A C I J A N A T R G O V I J A T A

potvrduvaat visokiot prioritet za pro{iruvawe nasorabotkata i u~estvo vo multilateralnite trgovskidogovori, kako i prodlabo~uvawe na regionalnataintegracija. Vo juni 2001 godina zemjite na JIE pot-pi{aa Memorandum za razbirawe za liberalizacijai olesnuvawe na trgovijata pod pokrovitelstvo naPaktot za stabilnost, zasnovan na pregovorite pred-vodeni od rabotnata grupa za trgovija, koj pretstavu-va opseèn dogovor, brojni merki za promocija na tr-govijata vo regionot. Zemjite se soglasni da pregova-raat za potpi{uvawe dogovori za slobodna trgovijapome|u sebe do krajot na idnata 2002 godina, zasnova-ni vrz ukinuvawe na site izvozni carini, kvantita-tivni restrikcii vo uvozot ili izvozot, kako i uki-nuvawe na uvoznite carini za najmalku 90% od me|u-sebnata trgovska razmena po vrednost i po carinski-te pozicii. Tie isto taka se soglasija da gi primenu-vaat pravilata na STO koi se odnesuvaat na dogovo-rite za slobodna trgovija i merkite za za{tita, da giliberalizirat i da napravat nediskriminatorni jav-nite nabavki, pomo{ta od dràvata i dràvniot mo-nopol.

Regionot isto taka se obvrza da gi poednostavi ca-rinskite proceduri i da gi prilagodi i harmonizira

so onie vo EU, kako i da ja vklu~i vo dogovorite zaslobodna trgovija klauzulata za obvrzuvawe kon idnaliberalizacija na trgovijata so uslugite vo soglas-nost so GATS, ~len V. Regionot prifati obvrska dagi harmonizira zakonite za banki i zakonot za trgov-ski dru{tva, za smetkovodstvo i zakonot za danoci soonie vo Evropskata unija, da gi primenuva zaedni~-kite standardi, da ja nadogradi legislacijata za za{-tita na intelektualnata sopstvenost na linija soSTO dogovorot za TRIPS (pravila za trgovija so us-lugi), da primeni otvoren reìm kon ostanatiot delod svetot i da u~estvuva vo idnite multilateralnipregovori za liberalizacija vo ramkite na STO.

Memorandumot za razbirawe so liberalizacija iolesnuvawe na trgovijata e potencijalno mo}en ins-trument so koj se promovira regionalna integracijai stabilnost poradi {to ima ogromno zna~ewe iva`nost. Gi obvrzuva zemjite da rabotat vo regiona-len kontekst, zaedno, na ramnopraven na~in, kovej}igi vrskite i {ablonite za sorabotka. Prezemena e

vremenska obvrska vo me|usebnata liberalizacija ivoveduvawe minimum standardi, nalik na onie voCEFTA dogovorite-zasega najliberalni vo po{iro-kiot region.

Zasluùva da se naglasi deka ovie dogovori }e girealiziraat sodrànite mo`nosti samo dokolkuzemjite od Jugoisto~na Evropa prezemat konkretnasu{testvena multilateralna liberalizacija i stan-dardizacija, a toa go storat isto taka i so bilateral-nite trgovski dogovori. Bez ovie ~ekori, moàt dase pojavat tenzii me|u porazvienite zemji vo regio-not i pomalku razvienite, kako {to se pokaà vo mi-natoto.

Bea prezemani i seu{te se prezemaat intenzivniaktivnosti vo regionot za liberalizacija na trgovi-jata, a posebno za pottiknuvawe intraregionalnataliberalizacija. Skoro site zemji od Jugoisto~na Ev-ropa se sega ~lenki na Svetskata trgovska organiza-cija so isklu~ok na Republika Makedonija, Bosna iHercegovina i Jugoslavija. Ovie zemji imaat podne-seno barawe za pristapuvawe kon STO i se nao|aatvo razli~na faza na procesot na pristapuvawe.

l Pri toa Albanija }e ja namali prose~nata cari-na i }e gi disperzira carinite, seto toa kako

Liberalniot pristap do pazarot ovozmoèn od EU prekuavtonomnite trgovski preferencijali se o~ekuva da sekonsolidira i pro{iri vo soodvetna forma vo Spogodbite zastabilizacija i asocijacija, pri {to istite zna~ajno }e gipro{irat ekonomskite i politi~kite vrski me|u Evropskataunija i regionot


del od dano~nata reforma kon krajot na ovaa go-dina ili po~etokot na 2002 godina. Vo Bosna iHercegovina vlasta vo dràvata za efektivnoformulirawe i zasiluvawe na trgovskata poli-tika e zajaknata, me|u drugoto, so vospostavuva-we dràvni grani~ni slu`bi, harmonizacija name|uetni~kite regulativi {to bea dogovoreni,kako na primer nadminuvawe na anomalijata napostoewe razli~na struktura i nivo na dava~kipri uvozot kaj razli~nite entiteti, kako i dogo-vorot za slobodna trgovija so Hrvatska {to be-{e potpi{an.

l Bugarskata trgovska politika be{e rakovodenaod Evropskiot Dogovor koj bara da se vovedezaedni~ka carina i slobodna zona vo trgovijatai proizvodstvoto do 2002 godina, zaradi {to Bu-garija potpi{a pove}e dogovori za slobodna tr-govija. Osven toa, Bugarija prezede obvrska zavoveduvawe liberalen trgovski reìm vo tele-komunikaciite i finansiskite uslugi. So bila-teralnite dogovori pod pokrovitelstvo naCEFTA, Bugarija ima visoko liberalna trgovskaokolina so drugite zemji-~lenki na CEFTA.Taa neodamna zaklu~i dogovori za slobodna tr-govija so Balti~kie zemji, Izrael, Maroko iTurcija, a vo ramkie na regionot JIE, so Make-donija. Sli~na sostojba i aktivnosti imaat Ro-manija i Hrvatska.

l Trgovskata liberalizacija vo Makedonija e po-mala vo sporedba so drugite zemji-~lenki naJIE. Pokraj revizijata i novata carinska tari-fa, carinskite stapki i redosledot se izmenetivo funkcija na za{titata na doma{noto proiz-vodstvo i disperzija na za{titata, no sepak bi-lateralnata trgovija e zna~itelno liberalizi-rana. Sistemot na dozvoli e zadràn, {to e in-kopatibilno so regulativite na STO. Del od po-ziciite pri uvozot na t.n. reìm LB }e bidat za-dràni do krajot na godinava, a drugi do prie-mot vo STO. Toa obezbeduva zna~itelna za{titana nekolkute sektori, no generira {iroki dis-torzii, nepravilnosti i korupcija. Slobodnitrgovski dogovori ima potpi{ano so Slovenija,Hrvatska, Turcija, Bugarija, Jugoslavija, EFTA,Ukraina i se vo sila, a pregovori se vodat soAlbanija, Bosna i Hercegovina, a se planiraatso Romanija, Ungarija i Polska. So Svetskatatrgovska organizacija pregovorite se zapo~na-ti, a Dogovorot za stabilizacija i asocijacijaso Evropskata unija koj stapi vo sila }e pret-

stavuva ramka za idnata liberalizacija.

l Jugoslavija ostvari zna~ajna liberalizacija konsredinata na 2001 godina, so re~isi celosna eli-minacija na kvantitativnite restrikcii i bara-we dozvoli, a isto taka i so zna~itelno namalu-vawe na carinite i nivna disperzija. Izvoznitedozvoli za nekoi vidovi hrana }e bidat elimi-nirani so porastot na snabdenosta na doma{ni-ot pazar. SR Jugoslavija ima dogovori za slobod-na trgovija so Makedonija i Ruskata Federacija.

4. Nekoi skore{ni dvièwa vo trgovskata razemna

Liberalizacijata vo trgovijata i podobrenitemakroekonomski uslovi imaa za rezultat zgolemuva-we na trgovskata razeman vo regionot vo izminatitetri godini:

Albanija i Bosna i Hercegovina pokaùvaat skro-men porast na trgovijata i nejzino u~estvo vo BDP, inamaluvawe na trgovskiot sekto r vo stopanstvotona Jugoslavija kako posledica od sankciite i naru-{uvawata zaradi konfliktot vo 1999 godina.

Razvojot vo trgovijata za zemjite od Jugoisto~naEvropa me|u 1998 i 2000 godina, agregatno pokaùvaizvesen efekt kako rezultat na merkite prezemeniod samite zemji i od Evropskata Unija. Celosniotefekt }e se vidi vo rok od samo nekolku godini. Uvo-zot {to zemjite od JIE go imaat ostvareno od Evrop-skata unija vo ovie tri godini pokaùva zna~itelenporast od 10 otsto izrazeno vo nominalna dolarskavrednost. Ovoj porast bez sankciite i nastanite vo1999 godina vo Jugoslavija, bi bil u{te pogolem.Uvozot na zemjite od Jugoisto~na Evropa od partne-rite zemji od JE isto taka pokaùva zna~aen porastod 10 otsto.

Ovie agregirani podatoci za dvièwata gi pri-krivaat substancijalnite razliki me|u zemjite. Al-

1998 g. 1999 g. 2000 g.

Jugoisto~na Evropa 72,5 74,8 86,9

Albanija 41,3 55,2 59,3

Bosna i Hercegovina 98,4 78,2 77,1

Bugarija 97,7 99,6 122,1

Hrvatska 88,8 89,2 95,8

Makedonija 99,8 98,0 114,4

Romanija 56,1 62,6 73,7

Jugoslavija 66,4 56,0 81,2

Izvor: MMF, DOTS, database, Nacionalni organi

U~estvo na izvozot i uvozot vo BDP

banija i Bugarija ostvarile mnogu visoki stapki po-rast na uvozot kako refleksija na liberalizacijatavo trgovijata i ekonomskoto zazdravuvawe {to sle-de{e po makroekonomskata kriza vo dvete zemji od

1997 godina. Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Jugo-slavija pokaùvaat zna~aen pad na uvozot {to se dol-ì na potrebnoto nadvore{no prilagoduvawe. Voramkite na grupata zemji koi pripa|aat na Jugois-to~na Evropa, nekolku observacii moàt da bidatzabeleàni. Dve zemji zabeleùvaat zna~ajno opa|a-we vo nivnata trgovija so nivnite partneri od Jugo-isto~na Evropa. Toa se Bosna i Hercegovina i Hr-vatska ~ija trgovija primetlivo opadna zaradi pre-orientacijata na hrvatskata ekonomija i trgovijakon Evropa i svetot, a go namali fokusiraweto konekonomskata pomo{ na etni~kite hrvati. Najmnoguza dinamizmot vo trgovijata vo regionot na zemjiteod Jugoisto~na Evropa pridonesoa Romanija i Buga-rija.

5. Potrebnata integracija na sreden rok baragolemi napori

Mo{ne e zna~ajno da se istakne deka liberalizaci-jata na trgovijata e srcevinata na reformskite pro-grami na zemjite od JIE i nivnata usoglasenost soEvropskata unija. Liberalniot pristap na pazaritevo EU ponuden vo procesot za stabilizacija i asoci-jacija zaedno so regionalnata trgovska integracijapredvidena vo Memorandumot za razbirawe za libe-ralizacija i olesnuvawe vo trgovijata }e sozdade po-privle~ni uslovi za doma{nite i stranskite inves-titori. Na sreden rok, trgovijata }e prodolì da do-minira vo agendata na reformite {to }e se ostvaru-vaat vo ovie zemji. EU trgna po patot na pregovarawepreku stabilizacionite i asocijativni spogodbi sokoi se predviduva postignuvawe slobodna trgovija zapeirod od deset godini, primenuvaj}i asimetri~naliberalizacija, obezbeduvaj}i i davaj}i unilateral-ni preferencijali. Bidej}i EU potpi{uva pove}espogodbi za stabilizacija i asocijacija, zemjite naJIE }e bidat isto taka me|usebe povrzani so dogovo-ri za slobodna trgovija sekoja so sekoja, {to e obvrs-ka so sekoja SAS. Klu~no pra{awe za EU {to proi-zleguva od vakvata strategija e stepenot na prefe-rencijalite {to }e bidat dogovoreni, nivnata vre-menska ramka, opfatot i prirodata, sli~nostite me-|u oddelni bilateralni dogovori i vrskite na oviedogovori so Evropskiot Dogovor.

Dogovorite ponudeni od EU treba da sodràt lib-eralen pristap vo site sektori. Bi bilo poèlno daima efikasnost vo implementacijata, a isklu~ocitesodràni vo posebnite protokoli da bidat svedenina minimum, kako i da postoi zaedni~ka lista na takadogovoreni isklu~oci. ûvstivitelnite sektori zaEU moàt da bidat za{titeni preku kontolirawe,namesto utvrduvawe kvoti, kako {to neodamna be{enapravno so tekstilot. EU treba da dade i celosnapoddr{ka i pottik na dogovorite pome|u zemjite naJIE, so cel da se sozdade zona na slobodna trgovija.

Zemjite od JIE }e treba da efektuiraat odr`livaop{ta liberalizacija na seta trgovija, da gi imple-mentiraat spogodibte postignati vo 2001 godina i dagi multilateraliziraat postojnite bilateralni do-govori so drugite zemji od regionot. Usvojuvawe naakt za ednakvi carini so mnogu nisko nivo i so min-imum isklu~oci e va`na cel. Memorandumot predvi-duva ramka za potpisnicite zaedni~ki da gi koordi-niraat nivnite reformi za liberalizacija taka dagi minimiziraat distorziite i pottiknuvaat smalu-vawe na korupcijata. Takvata koordinacija mnogu }ego olesni eventualnoto dvièwe kon zaedni~ka nad-

Uvoz od EU Zemji od JIE Vkupno

Albanija 19% 55% 30%

Bosna i Hercegovina -5% -38% -12%

Bugarija 28% 78% 31%

Hrvatska -16% -41% -11%

Makedonija 46% -5% 10%

Romanija 8% 10% 10%

Jugoslavija -33% 72% -23%

Vkupno zemji na JIE (7) 10% 10% 7%

Izvoz vo EU Zemji od JIE Vkupno

Albanija 22% -38% 25%

Bosna i Hercegovina 39% -56% 5%

Bugarija 17% 113% 15%

Hrvatska 14% -19% -1%

Makedonija 14% 6% 2%

Romanija 23% 66% 25%

Jugoslavija -41% -18% -37%

Vkupno zemji na JIE (7) -2% -1% 2%

Pravci na dvièwe na trgovijata na zemjite od JIE,1998-2000 godina (vo %)

1 3 0 / 1 3 1

L I B E R A L I Z A C I J A N A T R G O V I J A T A

Mo{ne e zna~ajno da se istakne deka liberalizacijata natrgovijata e srcevinata na reformskite programi na zemjite odJIE i nivnata usoglasenost so Evropskata unija. Liberalniotpristap na pazarite vo EU ponuden vo procesot za stabilizacijai asocijacija zaedno so regionalnata trgovska integracija }esozdade poprivle~ni uslovi za doma{nite i stranskiteinvestitori


vore{na politika sli~na na onaa vo Evropskata uni-ja.

Na sreden rok, od 2004 godina pa natamu, EU i zem-jite od JIE }e go sumiraat napraveniot progres islednite merki {to }e treba da se prezemat zaedni~-ki. Za vreme na ovoj period, zemjite na JIE }e trebada imaat sozdadeno kompletna slobodna trgovska zo-na me|u sebe i so Evropskata unija. EU }e gi ukinepostojnite restrikci vo uvozot vo sklad so postigna-tite dogovri.

Za Republika Makedonija zemjite od JIE se va`niekonomski partneri, so koi ostvaruva mnogu zna~aendel od razmenata so stranstvo. Pritoa, blizinata,niskite transportni tro{oci, kompatibilnosta nastrukturite na ekonomiite, me|usebnoto poznavawe,sli~nostite vo vkusovite, predizvikuvaat razmenata{to se ostvaruva so ovie zemji da pokaùva pozitiv-ni finansiski efekti, od {to proizleguva i intere-sot na makedonskata ekonomija za pro{iruvawe naobemot na razmena. Makedonija }e mora zabrzano daja pro{iri liberalizacijata so zemjite na CEFTA,kade vo momentov ne ostvaruva podobri rezultati,

bidej}i e nekonkurentna so cenite, (pred se poradibescarinskata razemna me|u zemjite-~lenki na CEF-TA).

Na toj na~in }e se sozdade golem pazar za makedon-skite proizvodi na koj }e moè da se izvezuva i da seostvaruvaat i finansiskite efekti.

Ako dosega iznesenoto zna~i trasiran pat za idni-nata na na{ata ekonomija, zasluùva da se napraviseriozna simulacija, strategija, kon koja sme se opre-delile so ve}e potpi{anite dokumenti, a sepak ba-rem dosega nemam videno prognozi za o~ekuvaniteefekti i pozitivnite procesi i promeni koi bi sa-kale da ni se ostvarat.

Za Republika Makedonija, zemjite od JIE se va`ni ekonomskipartneri, so koi ostvaruva mnogu zna~aen del od razmenata so

stranstvo. Pritoa, blizinata, niskite transportni tro{oci,kompatibilnosta na strukturite na ekonomiite, me|usebnoto

poznavawe, sli~nostite vo vkusovite, predizvikuvaat razmenata{to se ostvaruva so ovie zemji da pokaùva pozitivni

finansiski efekti

Makedonskite firmi se soo~uvaat so hroni~ennedostig na likvidni sredstva, kako za fi-nansirawe na obrtnite sredstva taka i za in-

vesticiite. Za edna firma da raboti uspe{no i nap-reduva potrebno e taa postojano da investira vo novatehnologija, so koja }e moè da go pro{iruva asorti-manot na proizvodi, so {to }e stanuva pokonkurent-na na doma{niot pazar i na stranskite pazari. Sred-stvata mora da se plasiraat vo oblasti, kade na efi-kasen na~in i so niski tro{oci, }e generiraat visokprofit kako dopolnitelna vrednost sozdadena odpretprijatijata, no i drugi efekti, kako na primer:podobrena javna infrastruktura (izgradba na u~i-li{te, zdravstven dom) za{tita na ~ovekovata oko-lina i sl.

Postojat nekolku izvori za finansirawe, odnosnoza zadovoluvawe na potrebite za finansiski sredst-va, a toa se:

a) Sopstveni sredstvab) Berzata za hartii od vrednost (emisija na har-

tii od vrednost).v) Kreditite od bankiteSopstvenite sredstva prestavuvaat najevtin, no

voedno i najdeficitaren izvor na sredstva za finan-sirawe na razvojot na kompanijata. Ednostavno,pretprijatijata nemaat dovolno sopstvena akumula-cija so koja bi moèle da go generiraat svojot razvojpa zatoa mnogu ~esto se re{avaat da gi koristat osta-natite alternativni izvori na sredstva.

Makedonskata berza i pokraj toa {to postoi pove-}e od {est godini (osnovana e na 13 septemvri 1995godina), seu{te go nema dostignato ona nivo na koebi moèle da kaème deka }e bide seriozen konku-rent na komercijalnite banki vo ponudata na finan-siski sredstva. Me|utoa, sledej}i go obemot na trgu-

vawe, kako i brojot na hartii od vrednost koi koti-raat na berzata (na prviot pazar samo akciite naToplifikacija i dràvnite obvrznici), od godina vogodina, evidentni se s¢ podobri rezultati i se pogo-lema zainteresiranost za investirawe preku berza-ta.

Toa e rezultat na elektronskoto trguvawe koeobezbedi pogolema dlabo~ina na pazarot, {to pakpokaùva deka pazarot po~nuva sam po sebe da kreiralikvidnost. Vo minatata godina se zgolemi u~estvo-to na prometot na oficijalniot pazar koj dostigna32% od vkupniot promet, pri {to dominiraat obvrz-nicite za staro devizno {tedewe.

Isklu~uvaj}i gi problemati~nite godini (1999-kosovskata kriza i 2001 vlo{uvaweto na bezbednos-nata situacija), moème da zaklu~ime deka postoitendencija na porast na vkupniot promet na berzata.

Kako po tradicija, makedonski-te firmi kako izvor za finan-sirawe na svoite investiciinaj~esto gi koristat krediti-te od bankite, a vo golema me-ra ja izbegnuvaat berzata.

Pri~inite se vo toa {tona{ite firmi ne sakaatpublicitet, semej-nosta na pret-prijatijata, ne-definiranata

1 3 2 / 1 3 3

Kako po tradicija, makedonskite firmi kako izvor za finansirawena svoite investicii naj~esto gi koristat kreditite od bankite, avo golema mera ja izbegnuvaat berzata. Ottuka bi moèle da kaèmedeka kreditite koi pretprijatijata gi zemaat od komercijalnitebanki vsu{nost prestavuvaat generator na makedonskata ekonomija

ULOGATA NA KAMATNITE STAPKIVO POTTIKNUVAWETO NA EKONOMSKIOT RAST


Mi{oNIKOLOV

Mi{o Nikolov e vrabotenvo Sektorot za

makroekonomskai razvojna politika vo

Ministerstvoto zafinansii, kade e

fokusiran namonetarnata politika.

Roden e na 22 mart 1978godina, a diplomiral vo

juli 2001 godina naEkonomskiot fakultet vo

Skopje. Za vreme nastudentskite denovi bil

~len na nekolkunevladini organizacii i

pri toa posetil pove}eseminari od oblasta na

delovnite komunikacii,zdravstvena edukacija,

demokratijata itn.


sopstveni~ka struktura (menaxerite odbivaat inves-ticii od nadvore{ni lica sakaj}i sami da go otkupatkontrolniot paket na akcii, {to vsu{nost prestavu-va edna od negativnostite na menaxerskiot sistem naprivatizacija), kako i vo strogite kriteriumi za ko-tirawe na berzata koi golem broj na makedonskifirmi ne gi ispolnuvaat. Ottuka bi moèle da kaè-me deka kreditite koi pretprijatijata gi zemaat odkomercijalnite banki vsu{nost prestavuvaat najko-risteno sredstvo za finansirawe na investiciite,pa ottamu i generator na makedonskata ekonomija.

Kreditnata aktivnost na bankite vo 2001 godina eosobeno karakteristi~na po faktot {to taa dras-ti~no opadna vo juli mesec, a vpe~atlivo e i toa {tobankite bea mnogu selektivni, pa taka pove}e od 70%od novoodobrenite krediti bea odobreni na pret-prijatija so najdobar krediten rejting (A). Smiruva-weto na bezbednosnata situacija kako i stabilizira-weto na ekonomskite tekovi dovede do kreditna eks-panzija vo dekemvri mesec, koga se odobreni 3,4 mi-lijardi denari novi krediti.

Kvalitetot i cenata na uslugite koi gi pruàatkomercijalnite banki se mnogu zna~ajni za pretpri-jatijata. Za kvalitetot na uslugite bi moèle da ka-ème deka seu{te ne se na dovolno visoko nivo, no sedviàt po nagorna linija.

Cenite na uslugite (vo ovoj slu~aj nas ne interesi-ra visinata na aktivnite kamatni stapki kako cenana kreditite) vo Makedonija se na visoko nivo. Takavo 2001 godina aktivnite kamatni stapki nadminaa20% (najvisoki bea vo septemvri i iznesuvaa 21.2%),dodeka kamatnite margini (razlika me|u aktivnite ipasivnite kamatni stapki) nadminaa 10%. Pri~ini-te za porastot na kamatnite stapki se poznati (vlo-{uvawe na bezbednosnata sostojba vo dràvata).

Me|utoa, dokolku ja isklu~ime 2001 godina i gianalizirame ostanatite godini }e vidime deka si-tuacijata voop{to ne e podobra.

Imeno, nominalnite ponderirani godi{ni aktiv-ni kamatni stapki na depozitnite banki i vo 2000(kako godina koga se najniski) se zadràa na relativ-no visoko nivo i vo prosek iznesuvaa 18,9%, no sepaknivnoto namaluvawe vo kontinuitet od 1997 godinamoème da go vidime od grafikot. Trendot na nama-luvaweto be{e prekinat vo juni 2001 kako rezultatna vlo{uvaweto na bezbednosnata situacija. Vo pos-lednite meseci od 2001 povtorno zabeleùvame padna aktivnite kamatni stapki kako rezultat na podob-ruvaweto na ekonomskiot ambient na rabotewe voRepublika Makedonija.

Isto taka, mnogu interesna e i analizata na real-nite kamatni stapki koi vsu{nost go prestavuvaat

vistinskiot tro{ok na pretprijatijata za finansis-ki sredstva, odnosno realnite kamatni stapki.1 (Theex-post forward-looking real interest rate).

Od grafikot bi moèle da zaklu~ime deka visina-ta na tro{ocite za finansiski sredstva na pretpri-jatijata (odnosno realnite kamatni stapki), vo anal-iziraniot period postojano se menuvala, kako zaradipromenata na aktivnite kamatni stapki taka i zara-di promenata na vrednosta na indeksot na ceni naindustriskite proizvoditeli. Evidenten e porastotna realnite kamatni stapki vo 2001 godina.

Odrùvaweto na visokite kamatni stapki i margi-ni pokaùva deka kamatnata politika na bankite ese u{te pod vlijanie na odredeni faktori od sistem-ska i fundamentalna priroda, kako {to se:

a) Neefikasnosta na sudskite postapki vo vrska sonaplatata na hipotekite. Zakonot za dogovorna hipo-teka i izmenite vo postojniot zakon za izvr{na pos-tapka ne go zabrzaa vo dovolna mera procesot na rea-lizacija na hipotekite, so {to vlijanieto na ovojfaktor vrz visinata na kamatnata stapka ostana navisoko nivo. Vo zemjite so pazarna ekonomija hipote-kite se re{avaat za nekolku denovi dodeka kaj naspominuvaat i godini za da se aktivira edna hipoteka.

b) Seu{te niskoto nivo na doma{no {tedewe i

Kreditnata aktivnost na bankite vo 2001 godina e osobenokarakteristi~na po faktot {to taa drasti~no opadna vo juli

mesec, a vpe~atlivo e i toa {to bankite bea mnogu selektivni,pa taka pove}e od 70% od novoodobrenite krediti bea odobreni

na pretprijatija so najdobar krediten rejting (A)

Vkupen promet na makedonskata berza(vo 000 denari)

1 Realnata kamatna stapka (ex-post forward looking interest rate) e vsu{nost nominalnata aktivna kamatna stapka defla-cionirana za indeksot na ceni na industriski proizvoditeli PPI (Producers prices index) , vo periodot koga kreditotse vraka. Pri~inata zaradi koja go koristime ovoj indeks, a ne CPI (consumer price index) e vo toa {to smetame deka

kreditot se koristi za finansirawe na proizvodstveniot ciklus, PPI ne e pod vlijanie na uvoznite stoki kako iporadi faktot {to nas pove}e ne interesiraat cenite na doma{nite industriski proizvoditeli. Vo konkretniot

slu~aj go zemame prosekot na indeksot na ceni na industriskite proizvoditeli za narednite tri meseci odkogakreditot e zemen. Vakva kvantitativna analiza moè da bide izvr{ena samo ex-post.

1 3 4 / 1 3 5

K A M A T N A P O L I T I K A

pokraj raste~kiot trend na depozitite na bankite vo2001 godina kako rezultat na konverzijata na evrova-lutite. Toa prvenstveno se dolì na relativno nis-koto nivo na dohod, koj prestavuva glaven ograni~u-va~ki faktor za {tedeweto. Spored podatocite odbankite, do krajot na dekemvri 2001 godina vkupnitedeponirani devizni vlogovi na gra|anite dostignaaneo~ekuvani 1,030 milijardi germanski marki ili542 milioni evra. Neizvesno e kolku od deponirani-te sredstva, gra|anite }e gi stavat povtorno "podpernica#. Problemi so voveduvaweto na evroto na

po~etokot od godinata ne se pojavija, a gra|anite po-leka po~nuvaat da se naviknuvaat svoite pari da gi~uvaat vo bankite, kade e i najsigurno.

v) Negativen efekt vrz doma{noto {tedewe ima inedovolnoto nivo na doverba vo bankarskiot sistem,

problem koj e glavno nasleden od minatoto. Sepak, sonoviot zakon za Fondot za osiguruvawe na depoziti(koj e vo sobraniska procedura) so koj se obezbeduvapovisok procent na obezbeduvawe na depozitite

(100% za depozit na fizi~ko lice do 3000% evra, od-nosno 90% za depozit do 10000 evra), zajaknata ban-karska supervizija od strana na centralnata banka iemitiranite dràvni obvrznici za staroto devizno{tedewe kako i nivnata redovna isplata, se o~ekuvada rezultiraat so postepeno zajaknuvawe na doverba-ta na fizi~kite lica kako i na ekonomskite subjek-ti i podobruvawe na stepenot na mobilizacija naza{tedite vo bankarskiot sistem.

g) Finansiskata nedisciplina, {to se ogleda vovisokoto u~estvo na dostasani i nenaplateni pobaru-vawa vo portfolioto na bankite. Slabiot kvalitetna bankarskoto portfolio e determiniran od vkup-nite sostojbi kako i nemo`nosta na bankite za"celosna kontrola# na nivnite klienti, imaj}i japredvid dosega{nata postavenost na platniot pro-met. Reformata vo platniot sistem odnosno celosno-to prefrlawe na platniot promet kaj bankite, zaed-no so jakneweto na ulogata na bankarskiot menax-ment se klu~nite faktori koi vlijaat vo nasoka napoefikasno upravuvawe so kreditnoto portfolio odstrana na bankite. Platniot promet vo na{ata drà-va od po~etokot na 2002 godina se odviva samo prekudelovnite banki. Poramnuvawata se odvivaat prekucentralniot sistem vo Narodna banka na Makedoni-ja, a poramnuvawata na malite pla}awa preku Kli-rin{kata ku}a. Blokiranite smetki na firmite seprefrleni vo Agencijata za blokirani smetki.

d) Nedovolnata konkurencija vo bankarskiot sek-tor {to uslovuva postoewe na visoki kamatni margi-ni. Vlezot na stranski kapital vo bankarskiot sis-

tem i osobeno vo najgolemite banki se o~ekuva da japodobri konkurencijata vo bankarskiot sistem i daja zgolemi ponudata na finansiski sredstva, so {to}e vlijae vo nasoka na namaluvawe kamatnite stapki.

Kreditna aktivnost na bankite(vo 000 denari)

Dvièwe na aktivnite i pasivnite kamatni stapki


g) Nedovolnata razvienost na berzata koja ne moèda im konkurira na bankite vo ponudata finansiskisredstva. Posodvetnoto pozicionirawe na berzatavo strukturata na finansiskiot sistem na RepublikaMakedonija, kako i reformite vo sektorot za pret-prijatija se neophodni preduslovi za nadminuvawena vakvata sostojba koi natamu treba da vlijaat vonasoka na namaluvawe na aktivnite kamatni stapkina komercijalnite banki.

Od seto ova dosega kaàno bi moèle da zaklu~imedeka povolnata finansiska okolina e najbitna zakreirawe na konkurenten i profitabilen finansis-

ki pazar {to edinstveno e vozmo`no so sozdavawe nakvalitetna zakonska ramka, zdravi javni finansii iinterna i eksterna stabilnost na doma{nata valuta- denarot.

Nedovolnata konkurencija vo bankarskiot sektor uslovuvapostoewe na visoki kamatni margini. Vlezot na stranski

kapital vo bankarskiot sistem i osobeno vo najgolemite bankise o~ekuva da ja podobri konkurencijata vo bankarskiot sistem ida ja zgolemi ponudata na finansiski sredstva, so {to }e vlijae

vo nasoka na namaluvawe kamatnite stapki

Dvièwe na realnite kamatni stapki

1 3 6 / 1 3 7

ZABAVNI I KORISNI TERMINIOD OBLASTA NA INVESTICIITE

Ova ne e scenario od film na Hi~kok, tuku ne{to{to sekoj dobar investitor ne smee da si dozvoli dane go znae...

Angelski investitor (Angel Investor) Lice koe obezbeduva finansiska poddr{ka so ov-

ozmoùvawe na riziko-kapital za malite novi pret-prijatija ili pretpriema~i.

- Vo pove}eto slu~ai, stanuva zbor za prijatel ili~len na semejstvoto.

Me~kina pregratka (Bear Hug) Koga edna kompanija mu dava indikacii na uprav-

niot odbor na druga kompanija deka }e dade ponuda zanivnite akcii. Cenata po akcija koja se nudi za cel-nata firma obi~no e previsoka za da se odbie.

- Dokolku celnata kompanija soop{ti deka se sog-lasuva na integracija no deka bara povisoka cena, to-ga{ stanuva zbor za "pregratka na me~e#.

Golemite grdotii (Big Uglies) Se koristi za opi{uvawe na starite industriski

kompanii vo neglamuroznite industrii kako {to serudarstvoto, proizvodstvoto na ~elik, nafta i dru-gi. Nivnite akcii moèbi ne se visokoprofitabil-ni, no tie nudat stabilen dolgoro~en rast profitot.

- "Golemite grdotii# ~estopati se ignorirani odstrana na investitorite koi baraat brz profit kajakciite na tehnolo{kite kompanii. Nasproti toa,investitorite koi baraat akcii po povolni ceni sonizok koeficient na cena i zarabotuva~ka nastoju-vaat da gi kupat. Investitorite ~estopati se naso~u-vaat kon "golemite grdotii# koga pazarot e turbu-lenten poradi nivnite stabilni zarabotuva~ki.

Zakoni na sinoto nebo (Blue Sky Laws) Se odnesuva na dràvnite regulativi za za{tita

na investitorite od izmamite so hartii od vrednost.Spored tie zakoni, prodava~ite na novi emisii mo-raat da gi registriraat nivnite ponudi i da dadat de-

talni finansiski informacii za da moàt investi-torite da gi baziraat svoite odluki vrz sigurni po-datoci.

- Se veli deka terminot poteknuva od po~etokot na1900-ite godini od eden sudija vo Vrhovniot sud, kojsakal da gi za{titi investitorite od {pekulativ-nite potfati koi imale "isto tolku vrednost kolkui par~e sino nebo#.

Bo Derek (Bo Derek) @argon koj se koristi za da se opi{e sovr{ena ak-

cija ili investicija. - Imeto Bo Derek vsu{nost e zemeno od filmot

"10# od 1979 godina, vo koj taa tolkuva{e uloga na"sovr{ena èna#. Moèbi treba da go preneseme ovojtermin vo noviot milenium i od sega pa natamu sovr-{enite akcii da gi narekuvame "Pa-mela Anderson# ili "Sindi Kra-ford#.

Ma~ki i ku~iwa(Cats and Dogs) @argon koj se odnesuva

na {pekulativnite akciikoi imaat kusa ili somni-telna istorija na pro-da`ba, zarabotuva~-ka, dividenda isli~no.

- êstopati, ko-ga postoi "bikovpazar#, analiti-~arite spomnu-vaat deka seodi nagore,pa duri i"ma~kite iku~iwata#.

Dokolku se pla{ite od "ìvite mrtovci", povikajte go "beliotvitez" za da vi donese "skapoceni kamewa vo krunata", no nedozvoluvajte da ve zavle~e vo "quboven dogovor". Ako ste cel na"napad v zori", a toa posebno moè da vi se slu~i ako nalikuvatena "Bo Derek", moète da prezemete "makaroni odbrana". Upotrebete"zlatni lisici" ili najdete "angelski investitor"...

JasminkaVASKOVA

Avtorite na ovoj tekstse preveduva~i voMinisterstvoto za

finansii


Klintonova obvrznica (Clinton Bond)Obvrznica za koja se veli deka nema "principi#

(principles), ne nosi kamata i ne dospeva. - Nare~ena po porane{niot amerikanski pretseda-

tel Bil Klinton. Isto taka, ponekoga{ e poznata ka-ko "Kvejl# obvrznica, nare~ena po porane{niot za-menik-pretsedatel Den Kvejl.

Ne e sigurno dali takva obvrznica postoi. I pok-raj toa, ova e edna od {egovitite frazi.

Teorija na buba{vabi (Cockroach Theory)Teorija na pazarot spored koja lo{ite vesti na paza-

rot imaat tendencija da se pojavuvaat vo pogolem broj.- Zo{to buba{vabi? Zatoa {to buba{vabite se

dviàt vo golemi grupi.

Svari gi knigite (Cook The Books)Nelegalna postapka na nekoi korporacii, pri koja

gi falsifikuvaat nivnite finansiski izve{tai. - Dobar primer za toa e izrazot za smetkovodstve-

nata praktika nare~ena "tegla za kola~iwa#.Tegla za kola~iwa (Cookie Jar Accounting) Smetkovodstvena praktika pri koja se sozdavaat og-

romni rezervi vo tekot na dobrite godini, i se koris-tat za pokrivawe na zagubite vo tekot na lo{ite godi-ni.

- Toa dava ~uvstvo na "izmaznuvawe na dohodot# bi-dej}i zarabotuva~kata se potcenuva vo dobrite godi-ni i se precenuva vo lo{ite godini.

Skapoceni kamewa vo krunata (Crown Jewels)Najvrednata edinica od edna korporacija poradi

profitabilnosta, vrednosta na aktivata, idnitemo`nosti i t.n.

- "Skapocenite kamewa vo krunata# ~estopati sepodlo`ni na obidi za prezemawe.

Otskoknuvawe na mrtvata ma~ka (Dead Cat Bounce)Privremeno oporavuvawe na pazarot po podolgiot

pad ili postoeweto na "me~kin pazar#. Vo najgolemi-ot broj slu~ai, oporavuvaweto e privremeno i po ne-go, pazarot prodolùva da zabeleùva opa|awe.

- Povrzano so ~estata izreka deka "duri i mrtvatama~ka }e otskokne ako ja frli{ od dovolno visoko!#.

To~ka-kom (Dot-Com) Ova e kompanija koja go koristi Internet kako

klu~na komponenta vo nejziniot biznis. - Za da bide edna firma vbroena vo ovoj vid firmi,

nejziniot centralen biznis treba da se fokusira nanekoi ili na site od slednive kategorii: (~etirite"S#) sodrìna, trgovija, komunikacii i zaednica.(Content, Commerce, Communications, Community).

Zmejska obvrznica (Dragon Bond)Obvrznica koja se izdava vo Azija, no denominaci-

jata na obvrznicata e vo amerikanski dolari. - Toa se pravi od nekolku pri~ini, glavno poradi

toa {to amerikanskiot dolar e postabilen, a izdava-weto obvrznica vo amerikanski dolari bi moèlo dagi privle~e stranskite investitori.

Slonovi (Elefants) @argon koj se koristi za opi{uvawe na golemite in-

stitucii kako {to se zaedni~kite fondovi, penzis-kite planovi, bankite i osiguritelnite kompanii koitrguvaat so mnogu golem obem na hartii od vrednost.

- Kako rezultat na toa, eden "slon# moè drasti~noda ja promeni pazarnata cena na edna hartija od vred-nost. Moèbi individualnite investitori treba dase narekuvaat "gluvci#.

Evergrin finansirawe (Evergreen Funding) 1. Britanski izraz so koj se opi{uva postepenoto

vnesuvawe na kapital vo novo ili revitaliziranopretprijatie.

2. Vo amerikanskite banki, "evergrin zaem# pret-stavuva kratkoro~en zaem koj kontinuirano se obno-vuva namesto da se otpla}a.

Gazela kompanija (Gazella Company)Kompanija koja raste za 20% ili pove}e procenti

godi{no.- Ova obi~no se meri so po-

rastot vo prihodite od pro-da`bata.

Prividenie (Ghosting)Koga dvajca ili pove}e

market mejkeri zaednonastojuvaat da vlijaat ida ja promenat cenatana akcijata, {topretstavuvanelegal-no dejs-t v u v a -we.

@ana[OKAROVSKA

1 3 8 / 1 3 9

T E R M I N I O D O B L A S T A N A I N V E S T I C I I T E

- Market mejkerite treba, soglasno zakonot, da dej-stvuvaat na konkurenten na~in eden sprema drug. Ov-oj izraz se pojavuva bidej}i poedine~ni investitoriobi~no ne se svesni deka voobi~aenata konkurencijapome|u market mejkerite e zameneta so tajno dogova-rawe i manipulacija.

Zlatni lisici (Golden Handcuffs)Pottik za vrabotenite so nade` deka tie }e odlu-

~at da ostanat vo kompanijata, namesto da bidat ube-deni da zaminat vo druga kompanija.

- Primer za "zlatni lisici# se pravata na vrabote-nite za povlasteno kupuvawe akcii. êstopati, go-lem del od primeniot nadomestok mora da se vratidokolku vrabotenite ja napu{tat kompanijata i za-minat da rabotat vo druga.

Zlaten padobranec (Golden Parachute)Profitabilni beneficii dodeleni na izvr{nite

organi vo slu~aj kompanijata da e prezemena od drugakompanija, {to rezultira vo gubewe na rabotnotomesto. Beneficiite vklu~uvaat prava za povlastenokupuvawe akcii, bonusi, otpremnina, itn.

- Zlaten padobranec moè da se iskoristi kakomerka za destimulirawe na nesakan obid za prezema-we na kompanija.

Pi{tolxija (Gunslinger)Portfolio menaxer, koj investira vo visoko ri-

zi~ni akcii nadevaj}i se na visok profit.- ûvajte se od ovie mom~iwa ili tie moè da ve

zastrelaat vo va{eto stapalo.

P~eli ubijci (Killer bees)Investicioni bankarikoi im pomagaat na

kompaniite da promo-viraat neprijatel-

sko prezemawe.

Limon (Lemon)Mnogu razo-

~aruva~ka in-vesticija. Va-{iot o~eku-van povrat niodblizu ne-moè da sepostigne.

- Isto kako koristen avtomobil koj se rasipal u{-te dodeka izleguvate od garaàta.

Pari od qubov (Love Money)Pari ili kapital za zapo~nuvawe na investicija

dobieni od semejstvo ili prijateli dadeni na pret-priema~ za zapo~nuvawe na delovna aktivnost.

- "Parite od qubov# obi~no doa|aat od angelskiinvestitor. Idejata e deka bilo koj ~len na semejs-tvoto koj saka da vi pomogne mora navistina da ve sa-ka. Se nadevame deka ne gi sakate samo poradi nivni-te pari!

Makaroni odbrana (Macaroni Defense)Pristap na kompanija koja ne saka da bide prezeme-

na. Kompanijata izdava golem broj na obvrznici souslov deka mora da bidat otkupeni po visoka cena akodojde do prezemawe na kompanijata.

- Zo{to se vika "makaroni odbrana#? Zatoa {toako kompanijata e vo opasnost cenata na otkupot naobvrznicite raste kako {to rastat makaronite kogase varat.

Simulacija Monte Karlo (Monte Carlo Simulation)Kompjuterski model za analiza na rizikot koj ge-

neralno se upotrebuva za analiza na efektot od raz-li~nite vlezni i izlezni informacii (inputi i aut-puti) na modelot, kako {to e cenata na akciite. Si-mulacijata Monte Karlo e takov vid koj po slu~aenredosled postojano dava vrednosti za nesigurnite va-rijabli so cel da se simulira model.

- Nazivot "simulacija Monte Karlo# poteknuva odgradot vo Monako kade glavna atrakcija se kazinatavo koi se odrùvaat igri na sre}a. Kockarskite igrikako rulet, igrite so kocka, i slot ma{ini se bazi-raat na slu~ajnost.

Atraktivnite pedeset (Nifty Fifty )Pedeset najpoèlni akcii od strana na institu-

cionalnite investitori. Kompaniite vo ovaa grupapostojano se menuvaat, no se voobi~aeno okarakteri-zirani so postojan porast vo zarabotuva~kata i vi-sok koeficientite cena/zarabotuva~ka.

- Atraktivnite pedeset akcii dobija lo{a reputa-cija na bikoviot pazar vo {eesetite i na po~etokotna sedumdesetite godini. Tie stanaa poznati kako ak-cii so "edna odluka# zatoa {to na investitorite imbe{e kaàno deka moàt da gi kupat akciite i da giposeduvaat zasekoga{.

Primeri za atraktivni pedeset akcii gi vklu~uva-at akciite na "Xeneral elektrik#, "Koka kola# iIBM. No, del od ovaa lista se i dene{nite proble-mati~ni kompanii kako "Ziroks# i "Polaroid#.

EmilijaSIRKAROVSKA


ôve~ka pilula (People pill)Odbrambena strategija za za{tita od neprijatel-

sko prezemawe (hostile takeover). Menaxmentot se zaka-nuva deka, vo slu~aj na prezemawe celiot tim na me-naxmentot }e dade ostavka.

- Ova e verzija na poison pill defense.

Otrovna pilula (Poison Pill)Strategija koja edna korporacija ja koristi za des-

timulirawe na neprijatelskoto prezemawe od stranana druga kompanija so toa {to ja namaluva privle~-nosta na akciite za kupuva~ot. Postojat dva tipa naotrovni piluli:

1) "Flip-in# koja im ovozmoùva na postoe~kite ak-cioneri (osven kupuva~ot) da kupat pove}e akcii sodiskont.

2) "Flip-over# im ovozmoùva na sopstvenicite naudeli da gi kupat akciite na kupuva~ot po cena sodiskont po spojuvaweto.

- So kupuvawe pove}e akcii po poniska cena (flip-in), investitorite ostvaruvaat profit vedna{ i {toe u{te pova`no, tie gi razvodnuvaat akciite koi giposeduvaat onie koi sakaat da go izvr{at prezemawe-to, taka {to nivniot obid za prezemawe stanuva po-teòk i poskap.

Primer za flip-over e koga akcionerite imaat pravoda kupat udel od kupuva~ot vrz osnova 2 za 1 pri sekoeposledovatelno spojuvawe.

Ova e sli~no kako makaroni odbrana samo {to ta-mu se koristi akcionerski kapital,a ne obvrznici.

Neprijatelsko prezemawe (Hostile takeover)Obid za prezemawe koj e vo golema mera ograni~en

od strana na celnata kompanija. Vakvite prezemawase voobi~aeno lo{i vesti zatoa {to moralot navrabotenite vo celnata firma brzo moè da sepretvori vo neprijatelstvo kon firmata koja govr{i prezemaweto. Voobi~aeno postoipri~ina zo{to prezema~ot vr{i neprija-telsko, namesto prijatelsko prezemawe.

Napad v zori (Dawn Raid) Do ova doa|a koga prvo {to pravi

vo tekot na utroto kompanijataili investitorot e kupuvawe nazna~itelen iznos na akcii vokompanijata pri otvaraweto napazarot na akcii. Voobi~aenobrokerot go vr{i kupuvaweto voime na kupuva~ot (grablivecot)

za da go odvle~e privlekuvaweto na vnimanie na ku-puvaweto. Toa sozdava zna~itelen udel vo celnatafirma (`rtvata) po tekovnata cena na pazarot na ak-cii. Zatoa {to ova se vr{i rano nautro, celnatafirma voobi~aeno ne e informirana za ova s¢ dode-ka ne stane premnogu docna, a kupuva~ot ve}e go zgra-bil kontrolniot paket akcii.

Specijalnost na sabotnata ve~er(Saturday Night Special)Neo~ekuvan obid od strana na edna kompanija da

prezeme druga preku javna ponuda preku tender. Nazi-vot doa|a od faktot {to ovaa praksa se vr{ela obi~-no preku vikend.

Vre}a pesok (Sandbag)U{te edna taktika koja ja primenuva menaxmentot

za spre~uvawe na kompanija koja pokaùva interes zanivno prezemawe. Kompanijata vr{i spre~uvawe sonade` deka druga popovolna kompanija }e se obide dagi prezeme. Ako menaxmentot koristi "vre}a pesok#premnogu dolgo, toga{ bi moèl da se otvori pros-tor za zagriènost deka tie ne vloùvaat premnogunapor za vodewe na kompanijata.

Dedo Mraz reli (Santa Clause Rally)Skok vo cenite na akciite koj ~esto se slu~uva vo

nedelata pome|u katoli~ki Boì} i Nova Godina.Ima brojni objasnuvawa za ovoj fenomen, vklu~uvaj}idano~ni pri~ini, slaveweto okolu Wall Street, ilifaktot deka pesimistite se obi~no otideni na odmor

ovaa nedela.- Mnogumina smetaat deka Dedo Mraz

Reli e rezultat na faktot {to lu|etokupuvaat akcii vo o~ekuvawe na po-rast na cenite na akciite vo janua-ri, koj e inaku poznat kako januars-ki efekt.

Zaspanata ubavica(Sleeping Beauty)

Kompanija koja e pod-gotvena da bide prezeme-na, no s¢ u{te nema preze-

ma~.- Pri~inite poradi koi

edna kompanija e zaspanaubavica se golemi rezervi

na gotovina, potceneti ned-vi`nini, ili drug golem po-

tencijal.

MajaPETROVSKA

1 4 0 / 1 4 1

T E R M I N I O D O B L A S T A N A I N V E S T I C I I T E

Teorija na dolìna na zdolni{te(Skirt Length Theory)Idejata e deka dolìnite na zdolni{tata se pret-

skaùva~i za pravecot na pazarot na akcii. Akozdolni{ta se kratki, zna~i deka pazarite odat nago-re, a ako se dolgi odat nadolu.

- Idejata zad ovaa teorija e deka pokratkite zdol-ni{ta se znak na samodoverba i vozbudata e golema,ima bikovi dvièwa. Dolgi zdolni{ta zna~at strav,i se e matno, ima me~kini dvièwa.

Quboven dogovor (Sweetheart Deal)Obi~no se odnesuva na spojuvawe ili proda`ba me-

|u dve ili pove}e kompanii kade ednata i nudi na dru-gata mnogu atraktivni uslovi za dogovor.

- So drugi zborovi, transakcija na koja drugatafirma ednostavno ne moè da £ odolee, ova obi~no sesmeta za neeti~ki.

[irok termin, no spojuvaweto moè da bide qubo-ven dogovor za menaxmentot na celnata kompanija zaprezemawe zatoa {to tie imaat dobri otkupni pake-ti, no ova ne mora da zna~i deka e povolno za akcio-nerite.

Vudu smetkovodstvo (Woody Accounting)Sekoja forma na smetkovodstvo koja ne gi sledi

konzervativnite principi.- Na primer, ova ja vklu~uva smetkovodstvenata

praktika nare~ena "tegla za kola~iwa# i neto~noprikaùvawe na prihod.

Broker od dva dolara (Two-Dollar Broker )Broker na parket koj gi izvr{uva nalozite za dru-

gi brokeri koi se premnogu zafateni da go napravattoa samite poradi premnogu rabota.

- Imeto go dobile poradi toa {to brokerite neko-ga{ bile plateni 2 dolara za trguvawe so eden zaok-ruèn lot na akcii, denes provizijata e predmet nadogovor.

Zombi (Zombies)Isto poznati i kako "ìvi mrtovci#. Ova voglavno

se kompanii koi prodolùvaat so rabotewe iako senesolventni.

- Izbegnuvajte investirawe vo "zombi# po sekojacena.

Bel vitez (White Knight )Kompanija koja pravi prijatelska ponuda za preze-

mawe pod kontrola celna kompanija koja se soo~uvaso neprijatelsko prezemawe od treto lice.

- Vitezot vo sjaen oklop doa|a kako spasitel.

@olt vitez (Yellow Knight)Se koristi da se opi{e situacija koga kompanijata

{to go vr{i naporot za prezemawe na kraj zavr{uvavo diskusija za spojuvawe so celnata kompanija.

Siv vitez (Gray Knight )Vtor, ne~esen ponuduva~ za prezemawe na kompani-

ja, koj stapuva na scena so cel da gi iskoristi prob-lemite pome|u prviot ponuduva~ i celnata kompanija.

- Zamislete go siviot vitez kako mr{ojadec, kojkruì i ~eka da go ras~isti preostanatiot nered.

Crn vitez (Black Night) Kompanija koja dava ponuda za neprijatelsko pre-

zemawe na nekoja druga kompanija. - Ova e "lo{oto mom~e# dokolku va{ata kompanija

e cel na prezemawe.


ll Prodolùva rastot na doma{nata pobaruva~ka

ll Porast na dano~nite prihodi

ll Prodolùva namaluvaweto na inflacijata

ll Zgolemena kreditna aktivnost na bankite

ll Namalen e nadvore{niot dolg na zemjata

ll Ostvareni se 6,000 vrabotuvawa

ll Pad na industriskoto proizvodstvo

ll Pretprijatijata s¢ u{te imaat problemi so likvidnosta

1. Op{ti ekonomski dvièwaPosledniot mesec od turbulentnata 2001 godina se

karakterizira{e so me{ani ekonomski dvièwa.Prihodite od DDV vo dekemvri daleku ja nadminaavrednosta od istiot mesec vo 2000 godina, {to upatu-va na prodolùvawe na zakrepnuvaweto na doma{na-ta pobaruva~ka zapo~nato vo septemvri. Dobriotpriliv vo dekemvri be{e karakteristi~en i za dru-gite vidovi danoci, poradi {to dano~nite prihodina centralniot buxet za prvpat posle januari bea po-visoki od soodvetniot mesec vo 2000 godina. Da ne be-{e iznenaduva~ki visokiot pad na industriskotoproizvodstvo, }e moè{e so sigurnost da se kaè de-ka recesijata vo makedonskata ekonomija e zavr{ena.Me|utoa, slabiot rezultat na industrijata vo dekem-vri, koj doa|a posle dva relativno dobri meseci, pre-dupreduva na iscrpenosta i ranlivosta na makedon-skata industrija.

Inflacijata merena preku tro{ocite na ìvot goprodolì opa|a~kiot trend zapo~nat vo juli, spu{-taj}i se na 3.7% vo dekemvri 2001 godina, sporedenoso istiot mesec od 2000 godina. So toa, 2001 godinazavr{i so prose~na inflacija od 5.5%.

Iako, vo dekemvri se povtori voobi~aenata slikaod prethodnite godini, koga tro{eweto na buxetski-te sredstva dostignuva isklu~itelno visoki vrednos-ti, naporite na Vladata za {tedewe rezultiraa so

pomal deficit za 0.7% od BDP, sporedeno so onoj{to be{e planiran pri pregovorite so MMF na po-~etokot na dekemvri. Namaluvaweto na fiskalniotdeficit vo posledniot kvartal od godinata, otvoriprostor za postepeno popu{tawe na monetarnata po-litika {to posilno se po~uvstvuva vo dekemvri, kogadojde do zna~itelen rast na vrednosta na novoodobre-nite krediti kaj bankite, nadminuvaj}i gi duri ipretkriznite meseci od po~etokot na godinata.

Podobruvaweto na bezbednosnata sostojba i ovoz-moì na Vladata da gi intenzivira reformite vopretprijatijata zagubari poradi {to se zgolemi bro-jot na lica koi ostanaa bez rabota po osnov na ste~aji tehnolo{ki vi{ok. Poradi toa, vo dekemvri be{ezabeleàn skok od 11% na licata koi dobivaat nado-mest za nevraboteni od Zavodot za vrabotuvawe. Toazna~i deka se zasiluva socijalniot pritisok vrz bu-xetot i se zgolemuva potencijalot za socijalni pro-testi.

2. CeniTrendot na namaluvawe na godi{nata stapka na in-

flacija prodolì i vo dekemvri koga be{e zabele-àn porast na tro{ocite na ìvot od 3.7% sporede-no so istiot mesec od prethodnata godina. Na toj na-~in, godinata zavr{i so prose~na inflacija od 5.5%{to e ne{to ponisko od inflacijata vo 2000 godinakoga iznesuva{e 5.8%. Sprotivno na prethodnata go-dina koga dvièweto na cenite be{e opredeleno odcenite na strujata, naftata i voveduvaweto na DDV,vo 2001 godina najgolemo vlijanie vrz porastot imaacenite na ishranata.

KRATKORO^NIEKONOMSKI DVI@EWADekemvri 2001 godina

Godi{na stapka na inflacija (tro{oci na ìvot)


Tro{oci na ìvot hrana

1 4 2 / 1 4 3

K R A T K O R O ^ N I E K O N O M S K I D V I @ E W A

Namaluvaweto na inflacijata vo vtorata polov-ina na godinata be{e pod silno vlijanie na defla-cioniot trend na cenite na proizvoditeli na indus-triski proizvodi. Imeno, vo dekemvri ve}e tretmesec po red e ostvaren pad na cenite od 2.4% spore-deno so soodvetniot mesec od 2000 godina. Pri~initeza vakvoto dvièwe treba da se baraat vo padot nacenata na naftata na svetskite berzi koj ima ginamaluva inputnite tro{oci na proizvoditelite, noi na restriktivnata monetarna politika koja janamali likvidnosta na pretprijatijata.

3. Fiskalni dvièwaPrihodite na centralniot buxet vo dekemvri 2001

godina dostignaa nivo od 5,4 milijardi denari1, {tovo odnos na prethodniot mesec pretstavuva porast od9,6%. Po~nuvaj}i od mart 2001 godina, prihoditeimaa izrazito nadolen trend, glavno, poradi erozija-ta na dano~nata baza kako posledica na eskalacijatana bezbednosnata kriza. Me|utoa, ve}e vo oktomvrise po~uvstvuvaa prvite povolni efekti od normali-ziraweto na makedonskata ekonomija, pri {to dojdedo podobruvawe na naplatata na buxetskite prihodi.

Najdobrite rezultati se postignati tokmu vo de-kemvri 2001 godina, koga kako rezultat na zakrepnu-vaweto na potro{uva~kata, zna~itelno se zgolemi

naplatata na indirektnite danoci. Pokraj prihodi-te od DDV koi u{te vo oktomvri se vratija na voobi-~aenite vrednosti od prethodnata godina, vo dekem-vri za prvpat se zabeleùvaat izvonredni rezultatikaj prilivot od akcizi i carini.

Rashodite na centralnata dràvna vlast vo dekem-vri iznesuvaa 8,2 milijardi denari, {to e na ednakvonivo kako i istiot mesec minatata godina, a za 51,2%pove}e vo odnos na noemvri 2001 godina. Visokiot iz-nos na iskoristeni sredstva od Buxetot vo tekot nadekemvri se dolì na nekolku faktori. Voobi~aeno,krajot na godinata e i period koga se finaliziraatgolem del od kapitalnite investicii2, zapo~nati voprethodnite meseci od godinata. Voedno, vo dekem-vri bea iskoristeni i najgolemiot del od predvide-nite sredstva za prioritetni investicioni proekti

finansirani od prihodite od privatizacija na Tele-kom3. Zgolemenata buxetska potro{uva~ka vo posled-niot mesec od godinata se dolì i na dvapati povi-sokiot iznos na isplatenite sredstva za stoki i uslu-gi, koj buxetskite korisnici voobi~aeno go povleku-vaat kon krajot na godinata.

Vo tekot na dekemvri 2001 godina e ostvaren buxet-ski deficit na centralnata dràvna vlast vo iznosod 2,8 milijardi denari. Vredno e da se napomene de-ka Vladata na Republika Makedonija napravi maksi-malni napori za racionalizacija na buxetskata pot-ro{uva~ka, pri {to ostvareniot deficit od 13,5 mi-lijardi denari vo 2001 godina e za 1,7 milijardi, ili0,7% od BDP ponizok od targetiraniot deficit do-govoren za vreme na poslednata Misija na MMF. Fi-nansiraweto na istiot, vo najgolema mera be{e pre-ku povlekuvawe na depozitite na dràvata od cen-

Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi (m/m-12)


1 Spored Statistikata na vladini finansii, metodologija na MMF.2 Kapitalnite rashodi vo dekemvri se povisoki za 71,2% vo odnos na prethodniot mesec.3 Vo dekemvri bea iskoristeni tri pari pove}e sredstva za investicii od sredstvata od privatizacijata naTelekom sporedeno so noemvri.

Dano~ni prihodi (vo 2001 bez danokot na finansiski transakcii)

Izvor: Ministerstvo za finansii

Prihodi od DDV


Kapitalni rashodi

Janu

ari

Fevr

uari

Mar

t

Apri

l

Maj

Juni

Juli

Avgu

st

Sept

emvr

i

Okto

mvri

Noem

vri

Deke

mvri

Apri

l

Maj

Juni

Juli

Avgu

st

Sept

emvr

i

Okto

mvri

Noem

vri

Deke

mvri



tralnata banka, kako i so koristewe na del od priho-dite od privatizacija.

4. Monetarni dvièwa

4.1. Kreditna aktivnost na bankitePosle pove}emese~en zastoj, vo dekemvri dojde do

zna~itelna kreditna ekspanzija koga se odobreni 3,4milijardi denari novi krediti, ili 80% poveke odprethodnmiot mesec. Vakvoto odnesuvawe na bankitebe{e rezultat na smiruvaweto na bezbednosnata si-tuacija kako i stabiliziraweto na ekonomskite te-kovi vo dràvata. Duri 75% od novoodobrenite kre-diti bea plasirani vo pretprijatijata so najdobarkrediten rejting (A), 22% vo pretprijatijata so rej-ting B, i 3% vo pretprijatijata so krediten rejtingV. Vo dekemvri ne bea odobreni krediti na pretpri-jatijata ozna~eni so najlo{ krediten rejting G i D.

Zgolemuvaweto na kreditnata aktivnost moèmeda go zaklu~ime i vrz osnova na iznosot na odobreniprolongirani krediti (odobreni 1,7 milijardi dena-ri ili 57% poveke od noemvri). Toa zna~i, deka go-lem broj pretprijatija se soo~uvaat so likvidnosniproblemi ~ustvuvajki gi posledicite od nestabilno-to okruùvawe. Sepak, kreditnata ekspanzija dokol-ku e pravilno naso~ena, vleva nade` deka ekonomija-ta po~nuva da se dviì po nagorna linija.

4.2. Berzanski dvièwaVkupniot obrt na makedonskata berza vo dekemvri

be{e ~etiri pati pomal od onoj vo noemvri i iznesu-va{e 73,5 milioni denari. Pri~inata e vo prekinotna trguvaweto koj se napravi za da se izvr{i trans-fer na akcionerskite knigi vo novoformiraniotCentralen depozitar na hartii od vrednost poradi{to na berzata se trguva{e so akcii samo 6 dena.Oficijalniot makedonski berzanski indeks (MBI)na mese~no nivo zabeleà pad od 0,5% i na 20.12.2001iznesuva{e 977,9 (na 20.11.2001 iznesuva{e 982,3).

Izvor: Makedonska berza na hartii od vrednost

Najlikvidnite hartii od vrednost-obvrznicite zastaroto devizno {tedewe imaa porast od 2% i niv-nata posledna cena be{e 70% od nominalnata, dode-

ka edinstvenata hartija od vrednost koja kotira naprviot oficijalen pazar na makedonskata berza (ADToplifikacija) zabeleà mal pad od 1,2%.

5. Nadvore{en dolgVkupniot nadvore{en dolg na Republika Makedo-

nija vrz osnova na koristeni srednoro~ni i dolgo-ro~ni krediti na krajot na dekemvri 2001 godina iz-nesuva{e 1377 milioni dolari {to vo odnos na pred-hodniot mesec pretstavuva namaluvawe od 20 mil-ioni dolari ili za 1,5%. I ponatamu najgolem poedi-ni~en doveritel na Republika Makedonija e London-skiot klub so 262 milioni dolari i IDA4 so 254 mil-ioni dolari.

Namalenata zadolènost na Republika Makedonijakon stranskite kreditori vo dekemvri 2001 godina vonajgolem del proizleguva od povisokiot iznos na ot-plateni obvrski nasproti maliot obem na koristewena sredstva po ve}e sklu~eni krediti so stranstvo.

Vo strukturata na dolgot najgolem del otpaga naoficijalnite kreditori okolu 70% a ostanatiot delna privatnite kreditori.



Vo dekemvri 2001 godina, od stranskite kreditoribea povle~eni 5,5 milioni dolari vrz osnova na veke

Dvièwe na makedonskiot berzanski indeks

Sostojba i dinamika na nadvore{niot dolg vo 2001 godina

Janu

ari

Fevr

uari

Mar

t

Apri

l

Maj

Juni

Juli

Avgu

st

Sept

emvr

i

Okto

mvri

Noem

vri

Deke

mvri

vo m

ilio

ni $

Struktura na nadvore{niot dolg (vo %) 31.12.2001

multilateralni kreditori

bilateralni kreditori

ostanati privatni kreditori

Londonski klub(komercijalni banki)

4 International Development Agency(Me|unarodna Agencija za Razvoj)

1 4 4 / 1 4 5


odobreni krediti, {to pretstavuva 2,5 milioni do-lari poveke povle~eni sredstva vo odnos na predhod-niot mesec. Najgolem del od sredstvata (95%) se pov-le~eni od oficijalnite kreditori, odnosno 78% sepovle~eni od IDA i EBRD5.

Istovremeno, bea plateni vkupno 24 milioni dola-ri obvrski sprema stranstvo vrz osnova na glavninai kamata, {to pretstavuva zna~itelno pogolem iznosvo odnos na prethodniot mesec, odnosno zgolemuvaweza 14,6 milioni dolari. Najgolem del od plateniteobvrski, okolu 80% se sprema multilateralnitekreditori a (12,7 milioni dolari) se sprema IFC6 iEBRD.

Vo dekemvri 2001 godina, neto transakciite ilineto zadolùvaweto koe pretstavuva koristewe nastranski krediti namaleno so otplatite na glavni-cata na dolgot iznesuva -14,0 milioni dolari, nas-proti prethodniot mesec koga iznesuva{e -2,7 mili-oni dolari.


6. Pazar na rabotna silaI pokraj izrazito nepovolnite uslovi za vrabotu-

vawe, vo dekemvri bile vraboteni 5.9 iljadi lica, a zadvanaesette meseci od 2001 godina se registrirani90.3 iljadi vrabotuvawa, {to e daleku pove}e vo odnosna 2000 godina (58.7 iljadi). Pove}e od dve tretini(70%) od vrabotenite lica zasnovale raboten odnosna neopredeleno vreme, a pove}e od polovinata bileod evidencijata7 na Zavodot za vrabotuvawe (57.5%).

Treba da se ima predvid deka visokiot rast na bro-jot na novi vrabotuvawa vo edna od najte{kite godi-ni se dolì i na sprovedenata akcija na evidentira-nosta na vrabotenite od strana na trudovata inspek-cija vo po~etokot na godinata, pred se vo privatnitefirmi vo ugostitelstvoto i trgovijata. Postojatsoznanija deka rabotodavcite vedna{ gi registrira-

at otkrienite slu~ai na neregistrirani vraboteni,za da gi odbegnat najavenite strogi sankcii.

Izvor: Zavod za vrabotuvawe


Brojot na licata koi baraat rabota8 vo dekemvribeleì mal porast vo odnos na prethodniot mesec, noseu{te e pod nivoto od istiot mesec od 2000 godina (-1.6%), {to se dolì pred se na zapo~natata akcija zabri{ewe od evidencijata na licata koi neredovno seprijavuvuaat. Imeno, opredelen del od evidentira-nite nevraboteni lica ne se i realno nevraboteni,bidej}i se prijavuvaat prvenstveno zaradi ostvaruva-we na zdravstveno i penzisko osiguruvawe, a se ra-botno angaìrani vo sopstveni i familijarni fir-mi, na sopstveno zemjodelsko zemji{te, ili rabotatneprijaveno kaj drugi rabotodava~i, ili poradi ot-sustvo vo stransvo fakti~ki ne baraat rabota.

Izvor: Zavod z a vrabotuvawe

Oscilaciite vo prirastot na registriranite nev-raboteni lica vo najgolem del se razultat na izgube-nite rabotni mesta vo pretprijatijata zagubari.

Koristeni krediti i otplateni obvrski sprema stranstvo vo2001 godina

Povle~eno krediti

Janu

ari

Fevr

uari

Mar

t

Apri

l

Maj

Juni

Juli

Avgu

st

Sept

emvr

i

Okto

mvri

Noem

vri

Deke

mvri

Plateni obvrski

5 Evropskata banka za obnova i razvoj 6 International Financial Corporation(Me|unarodna Finansiska Korporacija)7 Toa se lica koi prethodno bile registrirani vo Zavodot za vrabotuvawe kako nevraboteni. Ostanatitevrabotuvawa se na lica koi prethodno ne bile registrirani kako nevraboteni vo Zavodot za vrabotuvawe.8 Spored podatocite na Zavodot za vrabotuvawe.

Vkupno ostvareni vrabotuvawa na neopredeleno iopredeleno vreme 2001

Vkupno vrabotuvawa

Lica

Neopredeleno vremeOpredeleno vreme i

sezonski

meseci

Vkupno ostvareni vrabotuvawa od evidencijata i vonevidencijata 2001

Vkupno vrabotuvawa

Vrabotuvawa von evidencija

Vrabotuvawa od evidencija

Lica {to baraat rabota 2001stapki na promeni (m/m-12)

meseci



7. Socijalni dvièwaVkupniot brojot na korisnici na penzii vo dekem-

vri 2001 godina iznesuval 247,2 iljadi, {to pretsta-vuva porast od 700 korisnici vo odnos na prethodni-ot mesec. Sporedeno so istiot mesec od prethodnatagodina, brojot na penzioneri e zgolemen za 2,5%.

Izvor: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Prose~nata penzija vo noemvri 2001 godina iznesu-vala 6.535 denari i taa realno e namalena za 2,2% voodnos na istiot mesec minata godina.

Soodnosot na prose~nata penzija i prose~nata pla-ta e na minatogodi{noto nivo i iznesuva 59,3%. Naj-visokata penzija vo noemvri 2001 godina, iznesuva23,5 iladi denari i e ednakva na 6,86 minimalni pen-zii, odnosno 3,26 prose~ni penzii.

Izvor: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Vo noemvri9 2001 godina za socijalna pomo{ se is-plateni 191 milion denari na 78.747 zagrozeni doma-}instva. Sporedeno so noemvri 2000 godina, iakoovoj broj e zgolemen za okolu 4000 doma}instvata,vkupno isplatenite sredstva za ovaa namena se nama-leni za 1,5%, {to e rezultat na namaleniot mese~eniznos.

Izvor: Ministerstvo za trud i socijalna politika

Poradi potrebata od zadolìtelnoto godi{no ob-novuvawe na dokumentacijata od strana na korisni-cite na socijalna pomo{ vo periodot mart-april inivnata nepodgotvenost blagovremeno da go storattoa, vo ovoj period sekoja godina brojot na korisni-ci se namaluva.

Kako posledica na zgolemuvaweto na brojot na nev-raboteni lica vo noemvri po osnov na tehnolo{kivi{ok i ste~aj na nekoi od zagubarite, vkupniot brojna lica koi se korisnici na pari~en nadomestok zanevraboteni zabeleà visok porast od 17.4% vo de-kemvri 2001 godina sporedeno so istiot mesec odprethodnata godina. So ovoj porast vkupniot broj nanevraboteni lica koi dobivaat nadomest dostigna41,4 iljadi.


8. Zaklu~oci i preporakiMakedonskata ekonomija seu{te e premnogu ranli-

va, {to e posledica na neprestruktuiranosta. Prob-lemite moàt da se podelat na strukturni i tekovni.

Osnovnite strukturni problemi vo makedonskitekompanii se: nefunkcioniraweto na korporativno-to upravuvawe, nedostatok na kvaliteten menaxerskikadar, nepostoeweto na marketing strategija i mar-keting slu`bi, nedostatok na znaewe, zastarenatehnologija, amortizirana oprema. Kako posledicana toa, tie postojano se soo~uvaat so nedovolnaeksterna pobaruva~ka, niska produktivnost i visokitro{oci na rabotewe.

Reformite na pretprijatijata zagubari samo

Lica koi baraat rabota a na koi rabotniot odnos im prestanalpo osnov na ste~aj i tehni~ki vi{ok vo 2001

Vkupno

Lica

Ste~aj Tehni~ki vi{ok

meseci

Trend na vkupniot broj na korisnici na penzii vo2000 i 2001 godina

Ostvarena prose~na, minimalna i maksimalna penzija vodekemvri 2001 godina (vo 000 denari)

Najvisoka penzija Prose~na penzija Najniska penzija

Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{vo 2000 i 2001 godina

Broj na korisnici na nadomest za nevraboteni po site osnovivo 2000 i 2001 godina

kori

snic

i

9 Podatocite za dekemvri seu{te ne se raspoloìvi.

1 4 6 / 1 4 7


delumno }e gi re{i ovie problemi. Me|utoa, potre-ben e pogolem dràven anga`man vo promovirawetona malite pretprijatija osobeno vo osvojuvaweto nastranskite pazari.

Tekovnite problemi glavno propizleguvaat odobjektivni pri~ini kako {to se naru{enata bezbed-nosna sostojba vo 2001 godina i momentalnata svets-ka recesija. [to se odnesuva do svetskata recesija,vidlivo e deka zasega najpogodeni od nea se makedon-skite tekstilni kompanii koi izvezuvaat na pazarotna SAD. Nara~kite za prvata polovina od 2002 godi-na se desetkuvani. No, ima najavi deka vo vtorata po-lovina na godinata }e dojde do normalizirawe na po-baruva~kata za makedonski tekstil na ovoj pazar.

Zna~i, se raboti za kompanii koi dobro rabotele, amomentalno se nao|aat vo privremeni te{kotii po-radi objektivni pri~ini. Za da ne dojde do propa|awena vakvi uspe{ni kompanii poradi privremeniproblemi, na ovie kompanii, bi moèlo da im se po-mogne so reprogramirawe na nivnite dostasani ob-vrski za bankarski krediti, javni dava~ki i sli~no(dokolku imaat takvi problemi). Reprogramirawetobi bilo izvr{eno so krediti od Bankata za podr{kana razvojot ~ii krediti se mnogu popovolni od ban-karskite. Na toj na~in, so pazarni merki bi im se po-mognalo na uspe{ni kompanii so privremeni prob-lemi poradi svetskata recesija.


1 4 8

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.02/2002

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKNikola Gruevski

ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKAleksandar StojkovDejan Runtevski

REDAKCISKI KOLEGIUMVan~o KargovAleksandra Na}evaGordana JankuloskaMile JanakieskiNata{a Valkanovska

DIZAJN:DS Vinsent

PEÂTIVinsent Grafika, Skopje

TIRA@500 primeroci

PREVODJasminka Vaskova@ana [okarovskaEmilija SirkarovskaMaja Petrovska

Documents

MINISTERSTVO ZA FINANSII - finance.gov.mk