1

Šolsko leto: 2014/2015

MINIMALNI STANDARD OCENJEVANJA

za predmeta

2

INSTRUMENT Z OSNOVAMI TEORIJE GLASBE (1. letnik)

IN GLASBA (2. letnik)

Umetniška gimnazija

Dramsko – gledališka smer

Učitelj: Alenka BOBEK, prof. glasbe in Matjaž Predanič, prof. glasbe

3

MERILA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

CILJI PREVERJANJA ZNANJA

Sprotno preverjanje znanja vsako učno uro je način zbiranja informacij o poznavanju in razumevanju učne snovi in se ne ocenjuje. Preverjanje se odvija na

različne načine: s testi, z ustnimi vprašanji, kvizi ...

CILJI OCENJEVANJA ZNANJA

Po preverjanju in utrjevanju učne snovi se znanje preverja ustno ali pisno.

Ustno preverjanje znanja se vrednoti z ocenami od 1 do 5. Dijaki odgovarjajo na najmanj tri različna vprašanja in za to dobijo oceno. Dijaki so pred tem

seznanjeni z obsegom učne snovi in z začetkom ustnega preverjanja.

Število pisnih preverjanj znanja se sklada z učnim načrtom po zaključnih temah in se vrednoti z ocenami od 1 do 5.

Pisni preizkusi se v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih in strokovnih šolah napovejo ob začetku ocenjevalnega obdobja.

PREVERJAMO IN OCENJUJEMO

� Ustne odgovore (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, znanje o instrumentih, glasbena akustika), � kontrolne naloge, teste (glasbena teorija, glasbena zgodovina, glasbeno oblikoslovje, znanje o instrumentih),

4

� poznavanje značilnosti vseh skupin instrumentov, � slušno prepoznavanje različnih instrumentov, � slušno prepoznavanje skladb oziroma delov skladb (znanje o ustvarjalcih, poustvarjalcih, stilnem obdobju, zasedbah), � poročila, referate, seminarske naloge, � sodelovanje pri pouku.

ELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJA

� Znanje in razumevanje, � analiza, sinteza in interpretacija, � uporaba znanj.

NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE

� Dijaki v šolskem letu pridobijo vsaj dve oceni, le-te so pisne ali ustne ocene, od tega ima pisna ocena večjo težo. � Za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno oz. vse negativne ocene morajo biti popravljene. � Končne negativne ocene se popravljajo pisno ali ustno, v dogovoru z dijaki. � Končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih, vendar imajo pri tem pisne ocene večjo vrednost.

5

POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI

� Predmetni izpit opravljajo dijaki, ki hitreje napredujejo, izboljšujejo končno oceno ali se želijo prepisati iz drugega izobraževalnega programa. � Dopolnilni izpit opravljajo dijaki, ki do zaključka pouka niso bili ocenjeni. � Popravni izpit opravljajo dijaki pri predmetu oz. programski enoti, kjer imajo ob koncu pouka zaključeno nezadostno oceno. � Popravni in predmetni izpiti obsegajo snov celega šolskega leta, dopolnilni pa le del neocenjene ali nepredelane snovi.

6

KRITERIJ USTNEGA PREVERJANJA ZNANJA

Poznavanje in razumevanje pojmov Interpretacija Uporaba primerov učne snovi

odlično (5)

� dijak-inja zelo dobro razume učno snov

in jo suvereno interpretira

� govori jasno in povezano

� izkazuje analitično razmišljanje in

sposobnost sinteze

� odgovore podkrepi z ustreznimi glasbenimi primeri, uporablja ustrezen glasbeni jezik, samostojno logično razlaga, interpretira podatke, razširja in povezuje

prav dobro (4) � dijak-inja razume učno snov in nima

pomanjkljivega znanja

� govori jasno in povezano, vendar se

izogiba analitičnemu razmišljanju

� učno snov pojasni, primerja, logično razlaga in povezuje

� primeri so ustrezni

dobro (3)

� dijak-inja ima dobro znanje, pravilno

oblikuje odgovore in razume učno snov,

vendar ne navaja podrobnosti

� govori jasno in povezano, vendar so

zaključki le deloma oblikovani na osnovi

predstavljenih podatkov

� ima nekatere primanjkljaje v znanju, učno snov navaja predvsem po zapiskih ali po učbeniku

� znanje ni poglobljeno in je največkrat nepovezano

zadostno (2)

� dijak-inja ima pomanjkljivo znanje ter

slabo razume obravnavano snov

� opisati zna samo nekatere bistvene elemente, slabo pozna strokovni glasbeni jezik, ne povezuje sorodnih tem, slabo podaja snov in potrebuje veliko dodatne pomoči v obliki podvprašanj

� primeri so deloma neustrezni ali jih ni

nezadostno (1)

� dijak-inja ne zna ali pozna zelo malo

učne snovi, zamenjuje pojme, obnavlja

snov brez povezav in ne pozna bistva

posameznih pojmov

� napačno razlaga, ne pozna osnovnih

zakonitosti glasbenih pojmov,

glasbenega jezika, imen, dogodkov,

napačno povezuje ali sploh ne povezuje

� primeri so neustrezni ali jih sploh ni

7

KRITERIJI PISNEGA PREVERJANJA ZNANJA

ocene odlično (5) prav dobro (4) dobro (3) zadostno (2) nezadostno (1)

Uspešno opravljene

naloge v % 90–100 78–89 63–77 50–62 0–49

Ocenjuje se znanje, razumevanje, uporaba znanj, analiza in sinteza, vrednotenje znanj ter spretnosti oz. veščine. Ob tem se v nalogah uporabljajo slikovno in

drugo ilustrativno gradivo, grafično gradivo, pisni viri in druga besedila.

8

MINIMALNI STANDARDI za predmetMINIMALNI STANDARDI za predmetMINIMALNI STANDARDI za predmetMINIMALNI STANDARDI za predmet

ZVOČNOZVOČNOZVOČNOZVOČNO----GLASBENA DELAVNICAGLASBENA DELAVNICAGLASBENA DELAVNICAGLASBENA DELAVNICA

3. in 4. Letnik3. in 4. Letnik3. in 4. Letnik3. in 4. Letnik

Učitelj: Učitelj: Učitelj: Učitelj: Matjaž Predanič

STANDARDI ZNANJASTANDARDI ZNANJASTANDARDI ZNANJASTANDARDI ZNANJA

Preverja se čez celo šolsko leto, enkrat na konferenco. Dijakovo znanje se vrednoti z ustnim preverjanjem znanja ter praktičnim

delom.

Ustno preverjanjeUstno preverjanjeUstno preverjanjeUstno preverjanje znanjaznanjaznanjaznanja se vrednoti z ocenami od 1 do 5. Dijak odgovarja na najmanj tri različna vprašanja in za to dobi oceno.

Dijaki so pred tem seznanjeni z obsegom učne snovi in z začetkom ustnega preverjanja.

Praktično deloPraktično deloPraktično deloPraktično delo se vrednoti z ocenami od 1 do 5. Dijak opravi najmanj 3 praktične naloge in za to dobi oceno. Dijaki so pred tem

seznanjeni s praktičnimi nalogami, ki se ocenjujejo ter z datumom ocenjevanja.

PREVERJAMO IN OCENJUJEMOPREVERJAMO IN OCENJUJEMOPREVERJAMO IN OCENJUJEMOPREVERJAMO IN OCENJUJEMO

• ustne odgovore (ozvočenje in ozvočevanje, studijska zvočna oprema, delovanje akustičnih in električnih instrumentov,

zgodovina muzikla, filmske in popularne glasbe)

• snemanje in editiranje v programu Cubase

• notiranje s programom Sibelius

• kreiranje studijskega miksa

9

• zvočno opremljanje videa

• poročila

• sodelovanje na prireditvah

• sodelovanje pri pouku

ELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJAELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJAELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJAELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJA

� znanje in razumevanje

� analiza, sinteza in interpretacija

� uporaba znanj

NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENENAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENENAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENENAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE

� vse ocene so enakovredne

� v ocenjevalnem obdobju je ocena negativna, če je povprečna ocena nižja od 1, 5

� za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno oz. negativne ocene morajo biti popravljene

� končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih

10

MINIMALNI STANDARD OCENJEVANJA

za predmet

PETJE

2., 3. in 4. letnik

Umetniška gimnazija

Dramsko – gledališka smer

11

Učitelj: Alenka BOBEK, prof. glasbe

MERILA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

CILJI PREVERJANJA ZNANJA

Preverja se skozi celo šolsko leto; sproti oz. z večkratnim preverjanjem znanja na konferenco.

LITERATURA:

12

a) za dijake:

• izbor skladb iz predpisane literature

b) za izvajalce:

• 50 Cancone op. 9 ali Abt (vokalize)

• Slovenske narodne iz zbirk S. Preka, M. Tomca, P. Rančigaja, Z. Prelovca

• E. Adamič: Mladinske pesmi

• Pojte z nami!

• H. Volarič: Samospevi

• M. Kozina: ABC

• Kdor zlate strune brati zna

• Male pjesme velikih majstora

• Narodne pesmi drugih narodov (tudi lažje ameriške ali črnske)

• Stare italijanske pjesmi i arije

• Tirnanič: Pesme i arije starih majstora

• Zbornik slovenskih samospevov (lažje)

• Pesmi slovenske popevke

• Jazz skladbe

13

PETJE

Splošni cilji predmeta

• Naloga predmeta je dijakom omogočiti dejavno seznanjanje z glavnimi slogi klasične glasbe in predstavniki le-teh, širiti in poglabljati glasbena spoznanja ter oblikovati glasbeni okus

• razvijanje ljubezni do glasbe, spodbujanje potrebe po muziciranju in lastni ustvarjalnosti

• seznaniti dijake z osnovami pevske tehnike in njene praktične uporabe v govoru in petju

• glasbena dela, ki jih izvajajo, doživljati in svoja doživljanja izraziti z ustrezno interpretacijo

14

MINIMALNI STANDARDI ZNANJ

2 . LETNIK

Pevska šola (Abt)

• vsaj 5 vaj

Zbirka skladb (iz

klasičnega repertoarja) • vsaj 2 na pamet

Ljudska pesem

• vsaj 3 pesmi na pamet ob spremljavi klavirja

3. LETNIK

Pevska šola (Abt)

• vsaj 5 vaj

Zbirka skladb (iz

klasičnega repertoarja) • vsaj 2 na pamet

15

Ljudska pesem

• vsaj 3 pesmi na pamet ob spremljavi klavirja

4. LETNIK

Pevska šola (Abt,

Cancone, Panovka,

Vacai)

• vsaj 5 vaj

Zbirka skladb (iz

klasičnega repertoarja,

jazz skladbe ali slovenska

popevka)

• vsaj 2 na pamet

Ljudska pesem

• vsaj 3 pesmi na pamet ob spremljavi klavirja

16

UMETNIŠKA Gimnazija UMETNIŠKA Gimnazija UMETNIŠKA Gimnazija UMETNIŠKA Gimnazija

dramsko gledališka smerdramsko gledališka smerdramsko gledališka smerdramsko gledališka smer

MINIMALNI STANDARDI ZNANJ MINIMALNI STANDARDI ZNANJ MINIMALNI STANDARDI ZNANJ MINIMALNI STANDARDI ZNANJ

KLAVIRKLAVIRKLAVIRKLAVIR

2.; 3. in 4. letnik 2.; 3. in 4. letnik 2.; 3. in 4. letnik 2.; 3. in 4. letnik

Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja: Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja: Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja: Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja:

2 . LETNIK2 . LETNIK2 . LETNIK2 . LETNIK

Durove lestvice - čez eno oktavo posamezno, do 4 predznakov

Akordi - durov trozvok na I., IV., V. in na VIII. stopnji durove lestvice

- posamezno, razloženo in sozvočno

17

Klavirska šola

- vsaj 8-10

Zbirka

skladb - vsaj 8-10

ljudska pesem,

lastne skladbe…

improvizacija

..druge zvrsti glasbe

- oblikovanje spremljav v vzporednih oktavah

(dve v C-duru in dve v D-duru)

- oblikovanje spremljav v vzporednih decimah ali sekstah

(v ustreznih tonalitetah: C-, G-, D-, F-duru)

_ izvedba pesmi je združena s petjem –vsaj 8 spremljav

3 . LETNIK3 . LETNIK3 . LETNIK3 . LETNIK

Durove lestvice - čez eno oktavo skupaj vzporedno in proti postopno do 4 predznakov

Akordi - durov kvintakord z obrati v eni oktavi

- posamezno, razloženo in sozvočno

Klavirska šola

- vsaj 8-10

Zbirka - vsaj 8-10

18

skladb

ljudska pesem, druge zvrsti

glasbe,

lastne skladbe…..

improvizacija

_ oblikovanje spremljav v oktavi z ritmično in melodično variacijo v

različnih tonalitetah

- oblikovanje spremljav v vzporednih decimah ali sekstah z ritmično in melodično variacijo

(v ustreznih tonalitetah: C-, G-, D-, F-duru)

_ izvedba pesmi je združena s petjem –vsaj 8 spremljav

4. LETNIK 4. LETNIK 4. LETNIK 4. LETNIK

Durove lestvice - kombinirano igranje (vzporedno in v protipostopu) do štirih predznakov čez eno in dve oktavi

Molove lestvice - skupaj do dveh predznakov čez eno oktavo

Akordi - vzporedno igranje durovihdurovihdurovihdurovih akordov čez dve oktavi, in sicer razloženo in sozvočno

- vzporedno igranje molovegamolovegamolovegamolovega toničnega trozvoka čez eno oktavo, in sicer razloženo in sozvočno

Kadenca - vzporedno igranje kadence na glavnih stopnjah durovedurovedurovedurove lestvice, in sicer razloženo in sozvočno

- igranje kadence na glavnih stopnjah molovemolovemolovemolove lestvice, in sicer posamezno, razloženo in sozvočno

Klavirska šola - vsaj 8-10

19

Zbirka

skladbic - vsaj 8-10

ljudska pesem, druge zvrsti

glasbe

lastne

skladbe….inprovizacija

- oblikovanje pesmic v harmonskih spremljavah ali v kombinacijah vseh znanih načinov

spremljanje pesmic (vzporednih 6, 8, 10, v RV, v RMV, v protipostopu …) izvedba pesmi je

združena s petjem - vsaj 8 spremljav

Glasbena pravljica - iz skladbic, ki so jih v času štiriletnega šolanja igrali

MINIMALNI STANDARDI NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI PRI PREDMETU INSTRMINIMALNI STANDARDI NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI PRI PREDMETU INSTRMINIMALNI STANDARDI NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI PRI PREDMETU INSTRMINIMALNI STANDARDI NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI PRI PREDMETU INSTRUMENTUMENTUMENTUMENT----KITARAKITARAKITARAKITARA

Razred: 2., 3. in 4. letnik

Učitelj:Učitelj:Učitelj:Učitelj: Marko Korošec

20

2.LETNIK:2.LETNIK:2.LETNIK:2.LETNIK:

LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):

- C dur in A mol lestvica do dveh oktav

AKORDI:

- spoznavanje osnovnih akordov v I. legi (dur, mol)

- durov trozvok na I., IV., V. stopnji lestvice

- posamezno, razloženo in sozvočno igranje akordov v počasnejšem tempu

SKLADBE (MLADI KITARIST 1):

- Od začetka in vsaj do št. 149

PESEMSKO GRADIVO

- 5 različnih skladb iz mjuziklov, jazza ali učnemu programu primernih skladb

- igranje pesmi po posluhu z različnimi akordičnimi spremljavami

21

3.LETNIK:3.LETNIK:3.LETNIK:3.LETNIK:

LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):

- G dur/ E mol D dur in F dur lestvica/kadenca čez dve oktavi; ponavljanje starih lestvic in kadenc

AKORDI:

- ponovitev že poznanih osnovnih akordov ter učenje osnovnih barre akordov (dur, mol)

SKLADBE (MLADI KITARIST 1):

- igranje dvoglasnih skladb vse tja do triglasja (od št. 140 do 240)

PESEMSKO GRADIVO

- igranje in petje preprostih akordičnih skladb različnih glasbenih stilov z uporabo glavnih stopenj v duru in molu

22

4.LETNIK:4.LETNIK:4.LETNIK:4.LETNIK:

LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):

- ponavljanje starih lestvic/kadenc in igranje le teh čez tri oktave; kromatična lestvica čez vse strune, A dur in E dur

lestvica/kadenca čez dve oktavi

AKORDI

- ponavljanje že poznanih akordov ter učenje barre akordov (dur, mol, septakord) v različnih legah iz 5. in 6. strune

SKLADBE (MLADI KITARIST 1):

- igranje dvoglasnih skladb vse tja do triglasja (od št. 203 do 276)

PESEMSKO GRADIVO

- dvoglasje, triglasje, kitarski duo, trio in večje komorne zasedbe

23

- razne skladbe iz mjuziklov, jazzovskega repertoarja ter popularne skladbe primerne učnemu programu (petje in igranje po

posluhu in na pamet)