Embed Size (px)
Citation preview
METODOLOGIJA ZA EVIDENTIRANJE DEJANSKE RABE JAVNE
CESTNE INFRASTRUKTURE
ME009-R1.0
Ljubljana , januar 2019
ME009-R1.0
Dejavnost Pristojni organ Datum Podpisnik
Izdelala: Direkcija RS za infrastrukturo
Sektor za evidence o cestah,
informatiko in arhiv
december
2018
Anton Švigelj, univ. dipl.
org.
Sekretar
Potrdilo: Ministrstvo za infrastrukturo
januar 2019 Mag. Darja Kocjan
Generalna direktorica
Sprejela: Ministrstvo za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije
za infrastrukturo
januar 2019 Damir Topolko, univ. dipl.
ekon.
Direktor
Metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne cestne infrastrukture Z. št Verzija Oznaka dokumenta Opis spremembe Datum začetka
veljavnosti
1 1 Metodologija_DR_J_ceste_1.0.pdf Inicialna verzija 1.2.2019
ME009-R1.0
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ......................................................................................................................... 1
2 SPLOŠNI PODATKI IN DEFINICIJE .......................................................................... 2
2.1 Zakonodajni okvir ............................................................................................... 2
2.2 Uporabljeni izrazi in definicije ............................................................................. 3
3 METODOLOGIJA ZAJEMA DEJANSKE RABE JAVNE CESTNE
INFRASTRUKTURE ................................................................................................... 5
3.1 Podatkovni model ............................................................................................... 5
3.2 Podatkovni viri .................................................................................................... 5
3.3 Zemljiški kataster in določitev dejanske rabe javne cestne infrastrukture............ 6
3.4 Pravila za določitev in zajem dejanske rabe javne cestne infrastrukture ............. 9
3.4.1 Pravila za določitev in zajem cestnega sveta ................................................. 9
3.4.2 Primeri cestnega sveta ................................................................................ 18
3.4.3 Pravila za določitev in zajem razširitev cestnega sveta................................ 36
3.4.4 Pravila za določitev in zajem drugih površin potrebnih za odvijanje
prometa ....................................................................................................... 39
3.5 Kontrolni mehanizmi pri določevanju dejanske rabe ......................................... 43
3.5.1 Kontrolni mehanizmi pri določevanju dejanske rabe .................................... 43
3.5.2 Verifikacija določitve dejanske rabe ............................................................. 43
3.5.3 Uskladitev podatkov v matični evidenci ....................................................... 44
ME009-R1.0
KAZALO SLIK
Slika 1: Zemljiškokatastrski prikaz (ZKP) ......................................................................... 7
Slika 2: Zemljiškokatastrski načrt (ZKN) ........................................................................... 7
Slika 3: Zemljiškokatastrski načrt (ZKN) – rdeče linije, ..................................................... 8
Slika 4: Primer lokacijsko izboljšane parcele pod cesto, ki se prikazuje v ZKN ................. 8
Slika 5: Prečni profil cestnega sveta .............................................................................. 10
Slika 6: Primer zaključevanja poligonov dejanske rabe z različno dejansko rabo na
meji zemljiških parcel (modra – javna cestna infrastruktura, rjava – območje
objekta cestne infrastrukture) ............................................................................ 12
Slika 7: Primer zaključevanja poligonov dejanske rabe z različno kategorijo na meji
zemljiških parcel (modra – javna občinska cestna infrastruktura, rjava –
javna državna cestna infrastruktura) .................................................................. 12
Slika 8: Na križišču glavne ceste in stranskih cest z enako kategorijo se poligon
cestnega sveta glavne ceste ne preseka. Na njegovih stranicah se
zaključijo poligoni cestnega sveta stranskih cest ............................................... 12
Slika 9: Navezava poligonov na ZK točke ...................................................................... 13
Slika 10: Primer nivojskega križanja ceste in železnice (železniški prehod) .................... 14
Slika 11: Primer izvennivojskega križanja državne ceste in železnice (podvoz) –
poligon cestnega sveta je neprekinjen pod nadvozom ...................................... 15
Slika 12: Primer izvennivojskega križanja državne ceste in železnice (nadvoz) .............. 15
Slika 13: Primer izvennivojskega križanja cest –poligon cestnega sveta je
neprekinjen pod nadvozom ............................................................................... 16
Slika 14: Primer navezovanja dejanske rabe ceste z dejansko rabo poseljenih
zemljišč ............................................................................................................. 17
Slika 15: Prekrivanje dejanske rabe ceste in kmetijske dejanske rabe ............................ 17
ME009-R1.0
1
1 UVOD
V skladu s 3. členom Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne
železniške infrastrukture (ZEDRZ), minister, pristojen za infrastrukturo, predpiše
metodologijo za evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne ceste infrastrukture.
V nadaljevanju je metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne cestne infrastrukture.
Metodologija upošteva usmeritve iz obstoječih delovnih gradiv Direkcije Republike
Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju Direkcija) in Ministrstva za infrastrukturo ter
določbe iz drugih zakonodajnih predpisov s področja nepremičnin in cestne infrastrukture,
ki so navedeni v nadaljevanju. V njej so opredeljeni postopki za vzpostavitev, vodenje in
vzdrževanje evidentirane dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture kot
podrobnejše dejanske rabe prostora.
Podatke o dejanski rabi zemljišč javne cestne infrastrukture vzpostavijo, vodijo in
vzdržujejo upravljavci infrastrukture. Posredovanje sprememb mora biti v skladu s
Pravilnikom, sprejetim po ZEDRZ. Podatki morajo biti vsebinsko usklajeni z Zbirnim
katastrom gospodarske javne infrastrukture.
ME009-R1.0
2
2 SPLOŠNI PODATKI IN DEFINICIJE
Javna cestna infrastruktura so javne ceste, ki predstavljajo prometne površine, ki so
splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja. Javne ceste delimo na
državne in občinske ceste, glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
pa se razvrščajo v kategorije, te pa v podkategorije (ZCes-1, 2010).
Lastnik državnih cest je Republika Slovenija. Upravljalec avtocest, hitrih cest in nekaterih
državnih cest je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju DARS),
glavnih in regionalnih državnih cest pa Direkcija. Lastniki in upravljavci občinskih cest so
občine.
Podatke o dejanski rabi zemljišč javne cestne infrastrukture zagotavljajo, t.j. zajemajo in
posredujejo, pristojni upravljavci infrastrukture, evidenco pa vodi Direkcija. Direkcija
združene podatke o dejanski rabi zemljišč posreduje na Geodetsko upravo Republike
Slovenije (v nadaljevanju GURS).
V metodologiji so obravnavane vse kategorizirane ceste.
2.1 Zakonodajni okvir
Pri izdelavi metodologije za evidentiranje dejanske rabe javne cestne infrastrukture ter
metodologije za zajem prečnih profilov cest smo upoštevali vsebino naslednjih zakonov in
pravilnikov:
Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne železniške in javne cestne
infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/2018),
Pravilnik o evidenci dejanske rabe zemljišč javne cestne in železniške
infrastrukture (predlog Pravilnika, december 2018).
Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010),
Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 109/2010),
Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora
(Uradni list RS, št.9/2004),
Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 - Odl. US,
79/2012 - Odl. US, 61/2017 - ZAID in 7/2018),
Uredba o dejanskih rabah zemljišč (Uradni list RS, št. 43/2018),
Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št.
48/2018 in 51/2018 - popr.)
Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in
objektih na njih (Uradni list RS, št. 29/1997),
Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010).
ME009-R1.0
3
2.2 Uporabljeni izrazi in definicije
Iz omenjenih zakonov in pravilnikov so prevzeti pojmi in njihove definicije, ki so pomembni
za razumevanje te metodologije. Razvrščeni so po abecednem vrstnem redu.
Bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki
zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne
signalizacije in prometne opreme;
Berma je na brežini zgrajena stopnja (etaža) s približno vodoravno površino; pretežno
vzporedna z osjo ceste.
Brežina je zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestišču do izteka v naravno
površino.
Cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le
določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
Cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne
in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi.
Cestni svet je zemljišče, katerega mejo določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in
vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja
cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za
odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ
5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi,
kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter
zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
Dejanska raba zemljišč javne cestne infrastrukture pomeni pripadajoče zemljišče
javne cestne infrastrukture, na katerem so objekti in naprave, potrebni za nemoteno
odvijanje javnega cestnega prometa, ter zemljišča, potrebna za uporabo teh objektov in
naprav v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Območje dejanske rabe javne cestne
infrastrukture predstavlja cestni svet.
Državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v
državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij znotraj države
in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije.
Križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto, drugim
infrastrukturnim objektom ali vodotokom in podobno.
LIDAR – Light Detection and Ranging – je tehnologija daljinskega zaznavanja,
uporabljena za pridobitev podatkov o zemeljskem površju. Eden izmed produktov LIDAR
predstavlja klasificiran oblak točk s položajnimi in višinskimi podatki.
ME009-R1.0
4
Občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v
sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in
objektov v občini.
Odsek je sestavni del javne ceste. Odseki so med seboj razmejeni s križiščem dveh ali
več kategoriziranih cest ali z drugo značilno mejno točko odseka. Odsek javne ceste ne
sme biti krajši od 100 m, razen če je cela cesta krajša od te dolžine. Odsek državne ceste
se označi s štirimestno številko, odsek občinske ceste pa s šestmestno številko.
Prečni profil javne ceste je v najširšem smislu cestno telo, prikazano v prečnem prerezu
z vsemi spremljajočimi objekti. Prečni profil cestišča tako sestavljajo širina vozišča s
koritnico in bermo, enostranska ali obojestranska bankina, srednji in stranski ločilni
pasovi, robovi podporne ali nosilne konstrukcije cestnega objekta, elementi za
odvodnjavanje ceste, na vozišču označeni pas za kolesarje, pločnik in površine za
parkiranje ob vozišču ter ostale ureditve ceste, ki so vključene v profil ceste.
Prometni profil je prostor nad voziščem in je sestavljen iz prometnih in robnih pasov,
pasov varnostnih širin ter prometnih pasov in varnostnih širin za kolesarje in pešce
(pretežno v naseljih). V prometni profil ne sme segati ali se v njem nahajati nobena fizična
ovira.
Prosti profil ceste obsega prostor prometnega profila, povečan za varnostno širino in
višino. V prosti profil ne smejo segati stalne fizične ovire, da s tem ni ogrožena vožnja
vozil pri predvideni hitrosti ter gibanje ostalih uporabnikov ceste.
Poligon dejanske rabe: strnjena površina zemljišča z isto vrsto dejanske rabe.
Stacionaža odseka javne ceste se prične pri 0,000 km v razmejitveni točki in narašča v
smeri poteka javne ceste, določene v aktu o njeni kategorizaciji. Seštevek dolžine
odsekov po stacionaži, mora biti enak dolžini celotne javne ceste.
Vozišče je enakomerno neprekinjeno utrjeni del cestišča, primeren za vožnjo vozil; ki ga
sestavljajo prometni in posebni pasovi.
Zemljiškokatastrski prikaz (ZKP) je zvezen grafični prikaz oblike parcel in njihove
medsebojne lege. Prikazuje meje parcel in parcelnih delov ter parcelne številke. Podatki
so v državnem koordinatnem sistemu. Natančnost je odvisna od vrste katastra, načina
izmere in merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo prikaza. Podatki se vodijo in
vzdržujejo za vso Slovenijo.
Zemljiškokatastrski načrt (ZKN) je grafični prikaz parcelnih mej, ki imajo koordinate
določene na podlagi izmerjenih podatkov v naravi (natančnost koordinat je boljša od 1 m)
in na podlagi izvedene lokacijske izboljšave (natančnost koordinat je slabša od 1 m). ZKN
še ni izdelan za območje celotne države.
Zemljiškokatastrska točka (ZKT) je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v
državnem koordinatnem sistemu.
ME009-R1.0
5
3 METODOLOGIJA ZAJEMA DEJANSKE RABE JAVNE CESTNE
INFRASTRUKTURE
3.1 Podatkovni model
Podatkovni model evidence dejanske rabe javne cestne infrastrukture vsebuje ploskovni
sloj podrobne dejanske rabe javne cestne infrastrukture ter točkovni sloj
zemljiškokatastrskih točk, na katere so vezani poligoni dejanske rabe.
Za posamezni poligon dejanske rabe se vodijo naslednji podatki:
identifikacijska oznaka poligona dejanske rabe,
vrsta dejanske rabe,
vrsta površine,
upravljavec infrastrukture,
natančnost določitve meje območja dejanske rabe,
usklajenost meje dejanske rabe z zemljiškim katastrom,
način določitve dejanske rabe,
datum vira,
površina območja dejanske rabe,
postopek, s katerim je bila dejanska raba evidentirana,
datum spremembe in
opis.
Za točke se vodijo naslednji podatki:
šifra katastrske občine,
številka zemljiškokatastrske točke,
vrsta zemljiškokatastrske točke in
datum prevzema zemljiškokatastrskih točk iz zemljiškega katastra.
Podrobnosti o atributih in šifrantih so opredeljene v izmenjevalnem formatu, ki ga Direkcija
objavi na svoji spletni strani.
3.2 Podatkovni viri
Primarni viri:
zemljiški kataster (ZKP, ZKN, ZKT, zbirka listin),
podatki o lastnikih parcel pod javnimi cestami,
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI),
podatki o poseljenih zemljiščih na območjih, kjer so le-ti na razpolago (masovni
zajem poseljenih zemljišč MOP, evidenca stavbnih zemljišč),
podatki matične evidence dejanske rabe javne cestne in javne železniške
infrastrukture na območjih, kjer so podatki na razpolago,
podatki o površju (terenska izmera, LIDAR, videoposnetki, orientirani v prostoru,
DOF …).
ME009-R1.0
6
Sekundarni viri:
podatki o mejah občin (RPE, ZK),
namenska raba prostora (NRP),
banka cestnih podatkov (BCP), tehnični elementi ceste,
kataster stavb,
enote urejanja prostora z državnim prostorskim načrtom.
Pomožni viri:
grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev (GERK),
dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč, sloj »pozidano« (DRKGZ),
dejanska raba vodnih zemljišč (DRVZ),
katastrske občine (KO),
register prostorskih enot (RPE): državna meja, evidenca hišnih številk.
Prioritetno se pri določitvi dejanske rabe javne cestne infrastrukture uporabljajo primarni
viri, na podlagi katerih se določi mejo cestnega sveta. Meja cestnega sveta se zajame po
ZK točkah ali po topografiji. Dejanska raba ceste mora biti vsebinsko in lokacijsko
usklajena s kategoriziranimi cestami v ZK GJI. Za pomoč pri interpretaciji poteka ceste in
obsega cestnega sveta se lahko uporabljajo še sekundarni in pomožni viri.
3.3 Zemljiški kataster in določitev dejanske rabe javne cestne
infrastrukture
Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) določa zemljiški kataster kot temeljno
evidenco podatkov o zemljiščih. Sestavljen je iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter
iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb. V zbirki listin so
elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in
podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki.
Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela. Parcele so grafično prikazane v
zemljiškokatastrskem prikazu (ZKP). Zemljiškokatastrski prikaz je slika oblike in
medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi
lokacijsko boljše predstavitve mej.
ME009-R1.0
7
Slika 1: Zemljiškokatastrski prikaz (ZKP)
Meje parcel, ki so evidentirane z merjenimi koordinatami zemljiškokatastrskih točk (ZK
točk), se grafično prikažejo v zemljiškokatastrskem načrtu (ZKN). V ZKN se prikazujejo
parcele, ki imajo za vse lome določene ZK točke z merjenimi koordinatami. Natančnost
ZKN je določena z rangom.
Slika 2: Zemljiškokatastrski načrt (ZKN)
Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem
sistemu. Vsaka ZK točka ima praviloma dve koordinati – numerično (izmerjena ali
izboljšana) in grafično. Natančnost ZK točke je odvisna od metode določitve koordinat.
Najnatančnejše ZK točke so določene z geodetsko meritvijo in so v naravi lahko označene
z mejniki. ZK točke s slabšo natančnostjo so določene tudi v postopku izboljšave
zemljiškega katastra.
ME009-R1.0
8
Slika 3: Zemljiškokatastrski načrt (ZKN) – rdeče linije,
zemljiškokatastrske točke (ZKT) – modre točke
Povezanost dejanske rabe javne cestne infrastrukture in zemljiškega katastra je zelo
pomembna, zato se predlaga izboljšava zemljiškega katastra pred zajemom dejanske
rabe javne cestne infrastrukture. Izvede se izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega
katastra v skladu z ZEN-A (Uradni list RS, št. 7/2018). Rezultat izboljšave so lokacijsko
izboljšane parcele pod javnimi cestami. Izboljšane parcele se bodo evidentirale v sloj
zemljiškokatastrskega načrta (ZKN) v zemljiškem katastru. S tem bodo parcele določene
na pravem položaju oz. tako kakovostno, kot omogočajo izvorni podatki v zemljiškem
katastru.
S postopkom izboljšave lokacijskih podatkov zemljiškega katastra se določi numerične
koordinate ZK točkam na podlagi transformacije oz. homogenizacije primernih, obstoječih,
okoliških ZK točk ter točk določenih iz drugih virov (terenska izmera, zbirka listin, DOF,
LIDAR).
Slika 4: Primer lokacijsko izboljšane parcele pod cesto, ki se prikazuje v ZKN
ME009-R1.0
9
3.4 Pravila za določitev in zajem dejanske rabe javne cestne infrastrukture
3.4.1 Pravila za določitev in zajem cestnega sveta
Z Zakonom o cestah (ZCes-1, 2010) je določena definicija cestnega sveta, ki pravi, da je
cestni svet zemljišče, katerega mejo določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in
vzdolžnega profila cestnega telesa vključno z napravami za odvodnjavanje in območji
objektov. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk vključno z
napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri
predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os
ceste. Meja cestnega sveta naj bi bila enaka območju, ki ga objekt (cesta ali območje
objekta) v naravi dejansko uporablja.
Pred zajemom dejanske rabe je potrebno uskladiti podatke v ZK GJI z odlokom in
dejanskim stanjem v naravi. Pomembna je vsebinska usklajenost podatkov dejanske rabe
z ZK GJI. Zajema se le dejanska raba kategoriziranih cest (podatek o kategorizaciji
pridobimo iz ZK GJI).
Za določitev meje cestnega sveta potrebujemo informacije o tehničnih elementih ceste
(varovalne ograje, brežine, obcestni jarki, robnik pločnika …), pregled nad lokacijsko
usklajenostjo zemljiškega katastra s cestno infrastrukturo ter vpogled v dejansko stanje
cestne infrastrukture v naravi (terenski zajem, videoposnetki, ortofoto, LIDAR). Za
poznavanje tehničnih elementov ceste je pomembna projektna dokumentacija objektov
(predvsem projekt izvedenih del), kjer so podrobni podatki o cestnem svetu vključno s
prečnimi profili ceste. Če se ti podatki ujemajo s stanjem v naravi, so osnova za določitev
cestnega sveta.
Za upravljanje s cestami so pomembne parcele, ki ležijo pod cestnim svetom. Zaradi tega
je zelo pomembna tudi usklajenost cestnega sveta s parcelami. Zato se priporoča, da se
zajem dejanske rabe izvaja na ustrezno izboljšanih lokacijskih podatkih zemljiškega
katastra. Območje cestnega sveta se zajame kot zaključen poligon, ki se smiselno
zaključi ob spremembi posameznega atributa. Točke poligona se lokacijsko pripenjajo na
zemljiškokatastrske točke (ZKT) oziroma na dejansko rabo pripadajočih stavbnih zemljišč,
kjer je to mogoče oziroma smiselno.
10
Slika 5: Prečni profil cestnega sveta
Metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne cestne infrastrukture
11
Osnovni princip določevanja in zajema meje cestnega sveta:
1. Cestni svet se določi po tehničnih elementih ceste, ki predstavljajo cestni svet.
2. Cestni svet se določi in zajame za vse kategorizirane ceste, skladno z osjo ceste
v ZK GJI. Dejanske rabe ni mogoče evidentirati, če ni cesta predhodno vpisana v
ZK GJI.
3. Tehnični elementi ceste in zemljiški kataster Zajem meje cestnega sveta na
podlagi zemljiškega katastra (če ta predstavlja dejansko stanje v naravi z vsemi
tehničnimi elementi ceste) in v primerih, ko imamo pomanjkljive informacije o
tehničnih elementih ceste.
a. Zajem poligona dejanske rabe po ZKT na parcelah pod cesto, ki so v
celoti v ZKN Zajeta vsebina predstavlja dejansko stanje v naravi.
Dejanski potek ceste se ujema s potekom ceste v evidencah. Dejanska
raba se pripne direktno na ZKT in v teh primerih je način določitve meje
območja dejanske rabe enak načinu vzpostavitve zemljiškega katastra, to
je geodetska izmera.
b. Zajem poligona dejanske rabe po ZKT na parcelah pod cesto, ki niso v
ZKN. Zajeta vsebina predstavlja dejansko stanje v naravi. Dejanski
potek ceste se lahko delno ujema s potekom ceste v evidencah. Dejanska
raba se pripne direktno na ZKT, kjer je to mogoče. V nasprotnem primeru
zajamemo po topografiji.
4. Tehnični elementi ceste in topografija Če zemljiški kataster ne ustreza
dejanskemu stanju cestnega sveta v naravi, se dejanska raba zajame po tehničnih
elementih ceste (cestni svet) na podlagi razpoložljivih virov.
a. Zajem poligona dejanske rabe parcel pod cesto. Dejanski potek ceste
se ne ujema s potekom ceste v evidencah. Dejanska raba se ne pripne na
ZKT, ampak se zajame po topografiji.
Pravila za zaključevanje poligonov:
ob spremembi atributa dejanske rabe,
ob spremembi kategorije ceste,
priporočljivo ob spremembi odseka.
ME009-R1.0
12
Slika 6: Primer zaključevanja poligonov dejanske rabe z različno dejansko rabo na meji zemljiških
parcel (modra – javna cestna infrastruktura, rjava – območje objekta cestne infrastrukture)
Slika 7: Primer zaključevanja poligonov dejanske rabe z različno kategorijo na meji zemljiških
parcel (modra – javna občinska cestna infrastruktura, rjava – javna državna cestna infrastruktura)
Poligonov cestnega sveta glavne ceste, ki ima nespremenjeno kategorijo, na križiščih
cest ne presekamo. Na križiščih cest se zaključijo le poligoni stranskih cest, ki se
pripnejo na stranice poligona cestnega sveta glavne ceste.
Slika 8: Na križišču glavne ceste in stranskih cest z enako kategorijo se poligon cestnega sveta
glavne ceste ne preseka. Na njegovih stranicah se zaključijo poligoni cestnega sveta stranskih cest
ME009-R1.0
13
Poligoni se morajo med sabo stikati na skupnih ZK točkah ali topografskih točkah (v
primeru, da se zajema po topograskih podatkih), brez vmesnih vrzeli ali prekrivanj.
Slika 9: Navezava poligonov na ZK točke
Pravila za prekrivanje poligonov
Nedovoljeno je prekrivanje poligonov različnih vrst površin javne cestne infrastrukture
enega upravljavca:
poligoni cestnega sveta in razširitev cestnega sveta,
poligoni cestnega sveta in poligoni drugih površin, potrebnih za odvijanje prometa,
poligoni razširitev cestnega sveta in poligoni drugih površin potrebnih za odvijanje
prometa.
Nedopustno je prekrivanje poligonov dejanske rabe javne cestne infrastrukture različnih
upravljavcev. V primeru prekrivanj se ob vnosu v matično evidenco upoštevajo pravila, ki
so zapisana v 7. členu pravilnika. Na osnovi teh pravil se ob vpisu podatki tehnično
uskladijo, neskladje pa se pošlje obema upravljavcema.
Dovoljena prekrivanja poligonov:
1. prekrivanje poligonov različnih dejanskih rab javne infrastrukture pri nivojskih
križanjih infrastrukture:
javna železniška infrastruktura – javna cestna infrastruktura
Na mestu križanja železnice in ceste se dejanska raba ceste zajame kot poligon
območja objekta – vrsta površine pa je cestni svet nivojskega križanja. Dejanska
raba železnice bo na tem mestu neprekinjena in zajeta kot javna železniška
infrastruktura.
ME009-R1.0
14
Slika 10: Primer nivojskega križanja ceste in železnice (železniški prehod)
2. prekrivanje poligonov različnih dejanskih rab javne infrastrukture pri
izvennivojskih križanjih infrastrukture:
javna železniška infrastruktura – javna cestna infrastruktura,
javna državna cestna infrastruktura – javna občinska cestna infrastruktura
(različne ali enake kategorije).
V primeru križanja javne cestne in železniške infrastrukture, kjer cesta poteka po
podvozu, se dejanska raba ceste zajame neprekinjeno, kot poligon cestnega sveta.
Nadvoz pa se zajame posebej v okviru zajema dejanske rabe območja objekta javne
železniške infrastrukture. Vrsta površine objekta pa je v tem primeru cestni svet.
ME009-R1.0
15
Slika 11: Primer izvennivojskega križanja državne ceste in železnice (podvoz) – poligon cestnega
sveta je neprekinjen pod nadvozom
V primeru križanja javne cestne in železniške infrastrukture, kjer cesta poteka
po nadvozu, se kot dejanska raba ceste zajame območje objekta. Poligon območja
objekta se prekriva s poligonom javne železniške infrastrukture.
Slika 12: Primer izvennivojskega križanja državne ceste in železnice (nadvoz)
V primeru medsebojnega križanja javne cestne infrastrukture, se dejanska
raba ceste, ki poteka po nadvozu zajame prekinjeno, kot cestni svet območja
objekta. Dejanska raba ceste, ki poteka spodaj, pa se zajame neprekinjeno kot
cestni svet javne cestne infrastrukture.
ME009-R1.0
16
Slika 13: Primer izvennivojskega križanja cest –poligon cestnega sveta je neprekinjen pod
nadvozom
3. prekrivanje poligonov različnih dejanskih rab prostora
Morebitna prekrivanja se usklajujejo med posameznimi upravljavci matičnih zbirk.
Prekrivanje je dovoljeno, kadar gre za hkratno rabo. Ostala prekrivanja se postopno
uskladijo med upravljavci. Pri usklajevanju se poizkuša čim bolj uskladiti z dejansko
rabo poseljenih zemljišč na območjih, kjer je le-ta že zajeta. Nekategorizirane ceste
se ne zajemajo.
ME009-R1.0
17
Slika 14: Primer navezovanja dejanske rabe ceste z dejansko rabo poseljenih zemljišč
Možna prekrivanja so naslednja:
dejanska raba vodnih zemljišč – dejanska raba cest,
dejanska raba kmetijskih zemljišč – dejanska raba cest,
dejanska raba poseljenih zemljišč – dejanska raba cest.
Slika 15: Prekrivanje dejanske rabe ceste in kmetijske dejanske rabe
ME009-R1.0
18
3.4.2 Primeri cestnega sveta
CESTNI SVET
DEFINICIJA
Območje cestnega sveta določajo linije med skrajnimi točkami
prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa vključno z napravami
za odvodnjavanje in območji objektov. Meja cestnega sveta naj bi bila
enaka območju, ki ga cesta oziroma cestni objekt v naravi dejansko
uporablja – gre za maksimalni obseg cestnega sveta.
VIRI ZA
DEFINICIJO Zakon o cestah (ZCest-1, 2010)
KRITERIJI ZA
ZAJEM
Cestni svet obsega prostorsko in funkcionalno zaokroženo
območje, ki ga tvori cestno telo s pripadajočimi funkcionalnimi
površinami. Pripadajoče funkcionalne površine obsegajo zelenice
med voznimi pasovi in v rondojih, avtobusna postajališča ob cesti,
pločnike, kolesarske steze ipd in premostitvene objekte (mostovi,
predori, viadukti, nadvozi, podvozi, pokriti vkopi in galerije).
Cestni svet se zajame za vse kategorizirane državne in
občinske ceste (kategorizacija je prevzeta iz ZK GJI). Poligon
cestnega sveta mora biti skladen s potekom osi ceste v ZK GJI.
Meja cestnega sveta se zajame po razpoložljivih podatkih na
obravnavanem območju – tehnični elementi ceste, zemljiški
kataster, topografija.
Na mejnih prehodih predstavlja cestni svet le vozišče ceste.
Območja razširitev cestnega sveta in druge površine
potrebne za odvijanje prometa (bencinske črpalke, avtobusna
postajališča, počivališča, parkirišča, površine za vzdrževanje cest)
se določijo kot samostojni poligoni.
ME009-R1.0
19
3.4.2.1 Primeri cestnega sveta javne državne in javne občinske infrastrukture
JAVNA DRŽAVNA IN JAVNA OBČINSKA CESTNA INFRASTRUKTURA
DEFINICIJA
Javna državna cestna infrastruktura je zemljišče državne cestne
infrastrukture, na katerem so objekti in naprave, potrebni za nemoteno
odvijanje javnega cestnega prometa ter zemljišča, potrebna za
uporabo teh objektov in naprav v skladu z zakonom, ki ureja ceste.
Javna občinska cestna infrastruktura je zemljišče občinske javne
cestne infrastrukture, na katerem so objekti in naprave, potrebni za
nemoteno odvijanje javnega cestnega prometa, ter zemljišča,
potrebna za uporabo teh objektov in naprav v skladu s predpisi, ki
urejajo ceste.
VIRI ZA
DEFINICIJO
Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne
železniške infrastrukture (ZEDRZ, 2018)
LEGENDA
ME009-R1.0
20
PRIMERI CESTNEGA SVETA JAVNE DRŽAVNE IN JAVNE OBČINSKE CESTNE
INFRASTRUKTURE
Območje cestnega sveta
je enako parceli pod
cesto.
Zajem poligona cestnega
sveta po katastru (ZKT).
Logatec (pred MOL-om)
KO 2016, parcela 1664/11
Območje cestnega sveta
na mejnih prehodih.
Poligon cestnega sveta
se zajame le za vozišče.
Površine in objekti na
mejnih prehodih se ne
zajemajo posebej kot
»druge površine,
potrebne za odvijanje
prometa«.
Metlika
ME009-R1.0
21
Cestni svet v tem primeru
predstavlja površini obeh
cest okrog parkirišča in
površino parkirišča za
avtobuse.
Ker parkirišče ni ločen
objekt, se ne zajame
posebej kot »druge
površine, potrebne za
odvijanje prometa«.
Poligon cestnega sveta
se zajame po katastru
(ZKT).
Glavna avtobusna postaja
Ljubljana
KO 1737 parcela 2150/6
Avtobusno postajališče ob
cesti je del parcele pod
cesto. Zajame se skupaj s
cesto kot poligon cestnega
sveta po katastru (ZKT).
Ne zajame se kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa«
oziroma »razširitev
cestnega sveta«.
Vrhnika
KO 2002 parcela 2785/15
ME009-R1.0
22
Avtobusno postajališče ob
cesti sicer ni del parcele
pod cesto, vendar ni
izrazito ločeno od cestišča.
Zajame se skupaj s cesto,
kot poligon cestnega sveta,
po katastru (ZKT).
Ne zajame se kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa«
oziroma »razširitev
cestnega sveta«..
Kalce
KO 2015 parcela 1372/3
Parkirišče ob cesti je del
parcele pod cesto in ni
izrazito ločeno od cestišča.
Zajame se kot poligon
cestnega sveta po katastru
(ZKT).
Parkirišče se ne zajame
posebej kot poligon »druge
površine, potrebne za
odvijanje prometa«
oziroma »razširitev
cestnega sveta«.
Unec
KO 1660 parcela 2118/5
ME009-R1.0
23
Meja cestnega sveta je
težje določljiva na strmih
in/ali poraščenih območjih,
zato nam je v pomoč
kataster.
Zajem poligona cestnega
sveta po katastru (ZKT),
kjer je to mogoče.
Območje cestnega sveta ne
sovpada povsem s parcelo
pod cesto, zato se na tem
delu zajame po topografiji.
Cesta Suhi dol – Polhov
Gradec
KO 1988 parcela 976,
KO 1989 parcela 1006/8
ME009-R1.0
24
Meja cestnega sveta je
težje določljiva na strmih
in/ali poraščenih območjih,
zato nam je v pomoč
kataster.
Zajem poligona cestnega
sveta po katastru (ZKT).
Cesta Vrhnika - Logatec
KO 2002 parcela 2913/1
ME009-R1.0
25
Počivališče je del parcele
pod cesto in ni izrazito
ločeno od cestišča.
Zajame se kot poligon
cestnega sveta, po katastru
(ZKT).
Počivališče se ne zajame
posebej kot poligon »druge
površine, potrebne za
odvijanje prometa«.
Cesta Vrhnika – Logatec
KO 2002 parcela 2913/1
ME009-R1.0
26
Območje cestnega sveta je
enako parceli pod cesto.
Zajem poligona cestnega
sveta po katastru. Kjer so
ZKT, se zajame po ZKT,
drugje pa po lomih parcel.
KO 218 parcela 1784/7
Cestnega sveta se ne da
določiti po katastru (ni
meritev – ni ZKT) ali
topografije (v gozdu ne
vidimo tehničnih elementov
ceste).
Poligon cestnega sveta se
zajame glede na potek osi
ceste v ZK GJI, v
enakomernem razmaku od
osi ceste.
KO 218 parcela 1779
Cesta nima svoje parcele.
Zajem poligona cestnega
sveta po topografiji.
KO 822 parcela 446/2
ME009-R1.0
27
Tudi parkirišče ob vozišču
predstavlja cestni svet.
Poligon cestnega sveta se
zajame po katastru (ZKT).
Novo mesto
KO 1484 parcela 880/2
Parkirišča, ki se nahajajo ob
občinski cesti, ne
predstavljajo cestnega
sveta in ne drugih površin
potrebnih za odvijanjae
prometa.
Taka parkirišča se ne
zajemajo kot dejanska raba
ceste.
Novo mesto
KO 1484 parcela 866/2
ME009-R1.0
28
3.4.2.2 Primeri cestnega sveta območij objektov na javni državni in javni občinski
cestni infrastrukturi
OBMOČJA OBJEKTOV NA JAVNI DRŽAVNI IN JAVNI OBČINSKI CESTNI
INFRASTRUKTURI
DEFINICIJA
Območje objekta na javni državni cestni infrastrukturije
zemljišče objekta državne cestne infrastrukture ter zemljišča,
potrebna za uporabo teh objektov v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. V to kategorijo spadajo mostovi, viadukti, podvozi,
nadvozi, predori, galerije ter podhodi in nadhodi.
Območje objekta na javni občinski cestni infrastrukturi je
zemljišče objekta občinske cestne infrastrukture ter zemljišča,
potrebna za uporabo teh objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
ceste. V to kategorijo spadajo mostovi, viadukti, podvozi,
nadvozi, predori, galerije ter podhodi in nadhodi.
VIRI ZA DEFINICIJO Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne železniške
in javne cestne infrastrukture (osnutek Zakona, 2017)
LEGENDA
ME009-R1.0
29
Most
Začetek in konec
poligona cestnega
sveta območja objekta
se zajame po dilataciji
oz. po katastru (ZKT).
Širino poligona
cestnega sveta
premostitvenega
objekta določa razmik
tehničnih elementov
mostu (ograja …).
Ljubljana
KO 1772 parcela
1143/24
Most na mejnem
prehodu
Poligon cestnega
sveta območja objekta
se zajame samo za
polovico mostu. Na
koncu osi ceste iz ZK
GJI se poligon
zaključi.
Metlika
ME009-R1.0
30
Tunel – predor
Poligon cestnega
sveta se zaključi na
robu portalnega
prostora.
Portalni prostor je še
del cestnega sveta,
zato se zajem
cestnega sveta
območja objekta ne
začne na dilataciji
objekta, ampak na
katastru (ZKT).
Širina poligona
cestnega sveta
premostitvenega
objekta se prevzame
iz BCP (širina
predorne cevi =
vozišče + hodnik).
Predor Dekani, AC Lj –
Koper
ME009-R1.0
31
Viadukt
Zajem poligona
cestnega sveta po
ZKT (na desni so
vzdrževalne površine,
ki so še del cestnega
sveta).
Začetek in konec
poligona cestnega
sveta območja objekta
na dilataciji viadukta.
Širina po tehničinih
elementih viadukta
(ograja) ali po katastru
(ZKT).
Viadukt Črni Kal
Nadvoz
Lokalna cesta poteka
čez avtocesto.
Poligon cestnega
sveta območja objekta
se na nadvozu
zajame po tehničnih
elementih ceste
(varovalna ograja) ali
topografiji.
Opomba: Na sliki
dejanska raba
avtoceste zaradi
preglednosti slike ni
prikazana.
Podgorica – Ljubljana
KO 1759 parcela 361/9
ME009-R1.0
32
Sistem nadvozov
Avtocesta in
regionalna cesta
prečkata železnico.
Avtocesta prečka
regionalno in občinsko
cesto
Železnica, avtocesta,
regionalna in občinska
cesta prečkajo reko.
Opomba: Z zeleno
barvo je prikazana
dejanska rabe
železnice
Stanje v naravi sovpada
z zemljišlim katastrom
Prikjuček na
avtocesto
(Brezovica)
Cestni svet avtoceste
in državne regionalne
ceste se zajame
neprekinjeno razen na
območju objekta
(mostu) na prikjučku
na avtocesto.
Opomba: Z zeleno
barvo je prikazana
dejanska rabe
železnice
ME009-R1.0
33
Sistem
nadvozov s
prikjučki na
avtocesto
(Divača)
Cestni svet cest,
ki jih prečka
avtocesta, se
zajame
neprekinjeno.
Poligon
cestnega sveta
območja objekta
se na nadvozu
zajame po
tehničnih
elementih ceste
(varovalna
ograja) ali
topografiji.
ME009-R1.0
34
Podvoz
Cesta poteka
pod železnico
(izvennivojsko
križanje).
V primeru
podvoza se
poligon
cestnega sveta
območja objekta
zajame
neprekinjeno.
Zajame se po
katastru (ZKT).
(Nadvoz se bo
zajel z dejansko
rabo železnice).
Cesta AC -
Logatec
Pokrit vkop
Poligon
cestnega sveta
premostitvenega
objekta se
zajame po
katastru (ZKT)
in po topografiji.
V primeru, da
kataster ne
ustreza
dejanskemu
stanju,
uporabimo širino
cevi iz BCP.
Rebrnice
ME009-R1.0
35
Galerija
Poligon
cestnega sveta
premostitvenega
objekta se
zajame po
katastru (ZKT).
Začne in konča
se glede na
portalni prostor.
V primeru, da
kataster ne
ustreza
dejanskemu
stanju,
uporabimo širino
cevi iz BCP.
Galerija Strmec
(LJ obvoznica)
ME009-R1.0
36
3.4.3 Pravila za določitev in zajem razširitev cestnega sveta
RAZŠIRITEV CESTNEGA SVETA
DEFINICIJA
Razširitev cestnega sveta se določi, kadar se cestni svet razširi za
več kot 100% povprečne širine tega odseka.
VIRI ZA
DEFINICIJO
Pravilnik o evidenci dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne
železniške infrastrukture
KRITERIJI
ZA ZAJEM
Vsako razširitev je potrebno zajeti kot samostojen poligon.
Obevezen je atributni podatek “OPIS”, v katerem se podrobneje opiše
značilnosti razširitve (npr. trg, parkirišče…).
LEGENDA
ME009-R1.0
37
Avtobusna postaja
Avtobusna postaja s
parkiriščem je v celoti
povezana s cestnim
svetom, predstavlja več
kot 100 % širine odseka
cestnega sveta in nima
posebej urejenega uvoza
in izvoza.
Rateče
Trg
Cestni svet se na
območju trga razširi za
več kot 100 % cestnega
sveta in nima posebej
urejenega uvoza in
izvoza.
Slovenska Bistrica
ME009-R1.0
38
Trg
Cestni svet se na
območju trga razširi za
več kot 100 % cestnega
sveta in nima posebej
urejenega uvoza in
izvoza.
Idrija
Trg Sv. Ahacija
KO 2357 parcela 1441/1
ME009-R1.0
39
3.4.4 Pravila za določitev in zajem drugih površin potrebnih za odvijanje prometa
DRUGE POVRŠINE, POTREBNE ZA ODVIJANJE PROMETA
DEFINICIJA
Druge površine potrebne za odvijanje prometa so ena izmed vrst
površin javne cestne infrastrukture in so del cestnega sveta. So ločeni
objekti, ki so prosto dostopni vsem uporabnikom javnega prometa in
imajo omogočen uvoz in izvoz iz javne ceste.
VIRI ZA
DEFINICIJO
Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne železniške in javne
cestne infrastrukture (osnutek Zakona, 2017)
KRITERIJI ZA
ZAJEM
Druge površine, potrebne za odvijanje prometa, so bencinske
črpalke s počivališčem in parkiriščem na AC, določena
počivališča, določena avtobusna postajališča, določena
parkirišča, zadrževalniki vode, vzdrževalne baze ipd.
Zajamejo se počivališča, ki so evidentirana v BCP, vendar mora
biti površina počivališča obvezno izrazito ločena od površine
cestišča (uvoz in izvoz iz počivališča).
Pogoj za zajem drugih površin potrebnih za odvijanje
prometa: površina mora biti izrazito ločena od cestnega sveta,
imeti mora uvoz in izvoz in mora biti javno dostopna vsem
uporabnikom cestnega prometa..
Kot druge površine za odvijanje prometa se ne zajemajo:
o površine ob cesti, ki so del cestnega sveta, niso izrazito
ločeni objekti, prosto dostopni vsem udeležencem prometa
(avtobusna postajališča ob cesti, nekatera počivališča …),
o mejni prehodi,
o bencinske črpalke ob državnih cestah (razen AC in HC) in
občinskih cestah,
o objekti na drugih površinah, potrebnih za odvijanje prometa
(gostinjski objekti, WC-ji …).
LEGENDA
ME009-R1.0
40
Bencinske črpalke,
počivališča in parkirišča
ob avtocestah
Celotna površina se
zajame kot poligon
»druge površine potrebne
za odvijanje prometa« (je
izrazito ločena od cestišča
– vmes je varovalna
ograja).
Zajem po tehničnih
elementih ceste (ograja)
in po katastru (ZKT).
Objektov se ne zajema
posebej.
Bencinska črpalka,
počivališče Lom (AC
Ljubljana - Koper)
ME009-R1.0
41
Počivališče na AC
Celotna površina se
zajame kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa«, (je
izrazito ločena od cestišča
– vmes je varovalna
ograja).
Zajem po tehničnih
elementih ceste (ograja)
in po katastru (ZKT).
Počivališče Studenec (AC
Ljubljana - Koper)
Počivališče ob državni
cesti
Zajame se kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa« (je
izrazito ločena od cestišča
– vmes je večji otok).
Gorjanci -počivališče Vahta
Odsek 0256, stacionaža
14175
ME009-R1.0
42
Vzdrževalna baza
Zajame se kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa«.
Vzdrževalna baza in
zadrževalnik vode se
zajameta kot ločena
poligona, saj se nahajata
znotraj otoka cestnega
sveta.
Zajem po katastru (ZKT)
in po topologiji (ograja).
Murska Sobota
KO 128 parcela 2910
Zadrževalniki vode
Zajame se kot poligon
»druge površine, potrebne
za odvijanje prometa«.
Zajem po katastru (ZKT).
Murska Sobota
KO 128 parcela 2910
ME009-R1.0
43
3.5 Kontrolni mehanizmi pri določevanju dejanske rabe
Pri določitvi dejanske rabe je potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme kontrole, ki bodo
zagotavljali kvaliteto končnega rezultata. Vsak upravljavec mora zagotoviti ustrezno
kontrolo podatkov pred oddajo na Direkcijo.
3.5.1 Kontrolni mehanizmi pri določevanju dejanske rabe
Pomembna je kontrola podatkov že med samim postopkom določevanja. Če se v tem
koraku odkrijejo napake v zajetih podatkih, se zmanjša čas verifikacije dejanske rabe.
Kontrolni mehanizmi so:
kontrola pripenjanja na ZK točke,
kontrola stikov poligonov,
kontrola velikosti poligona,
kontrola zapolnjenosti polj v atributni tabeli – niso dovoljena prazna polja,
kontrola vrednosti atributov – predpisane so vrednosti v šifrantu.
3.5.2 Verifikacija določitve dejanske rabe
Po določitvi dejanske rabe se izvede kontrola nad zajetimi podatki. Kontrolira se
popolnost, točnost in natančnost zajetih podatkov. Kontrole temeljijo na pravilih za zajem,
katera so določena v metodologiji. Kontrole izvede kontrolor, ki dobro pozna vsebino.
Kontrolor najprej izvede vizualno kontrolo nad zajeto vsebino. Po vizualni kontroli sledijo
še vsebinske, atributne in geometrijske kontrole.
Vizualna kontrola
Pri vizualni kontroli se kontrolira grafične podatke.
pravilnost in smiselnost uporabe podatkovnega vira za zajem,
ujemanje zajete meje cestnega sveta z mejo cestnega sveta v naravi,
pravilnost zajema poligonov – ali je zajet ločen poligon na premostitvenem objektu
in ali se res zaključi/konča na diletaciji, meji zemljiške parcele itd.,
popolnost zajetih podatkov - ali so zajete vse kategorizirane ceste v ZK GJI,
lokacijsko ujemanje poligona ter osi ceste iz ZK GJI.
Atributna kontrola (kontrola opisnih podatkov)
Z atributno kontrolo se kontrolira opisne podatke. Preverja se pravilnost in popolnost
vnesenih zalog vrednosti v atributni tabeli.
ME009-R1.0
44
Topološka in geometrijska kontrola
S topološkimi in geometrijskimi kontrolami se preverja grafične podatke.
dovoljeno in nedovoljeno prekrivanje poligonov,
medsebojno stikanje poligonov (obvezno popolno stikanje poligonov znotraj
dejanske rabe cest),
pravilen razrez oz. zaključevanje poligonov,
pravilen tip geometrije (nedovoljeni so multiparti),
pripenjanje na ZK točke.
3.5.3 Uskladitev podatkov v matični evidenci
V primeru ugotovljenih neskladij v podatkih, ki ustrezajo pogojem iz 7. člena pravilnika,
Direkcija izvede:
tehnično uskladitev podatkov, če je ugotovljeno nedovoljeno prekrivanje med
upravljavcema,
zajem dodatnega poligona, če je ugotovljena vrzel med poligoni dejanskih rab
različnih upravljavcev.
Direkcija zagotavlja sledljivost sprememb v skladu s pravilnikom. Direkcija obvešča
upravljavce javne cestne in javne železniške infrastrukture o ugotovljenih neskladjih
(prekrivanjih in vrzelih) ter o spremembah podatkov o dejanski rabi posameznega
upravljavca, ki jih je Direkcija izvedla ob vpisu podatkov v matično evidenco.
