MEDSEKTORSKI UKREPI ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM … · bioremediacija, fitostabilizacija, fitoekstrakcija, rizofiltracija, • permakulturni pristopi • fitoremediacija 4. Varstvo

1

MEDSEKTORSKI UKREPI ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Z EKOREMEDIACIJAMIZnanstveni sestanek

prof. ddr. Ana Vovk Korže

Maribor, 2012

Javna agencija za raziskovalno dejavnostRepublike Slovenije

MEDNARODNI CENTER ZA EKOREMEDIACIJE

FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR

UNIVERZA V MARIBORU

KOLOFON

Znanstveni sestanek: Medsektorski ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam z ekoremediacijami

Sofinancer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Inštitucija: Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru

Avtorica: prof. ddr. Ana Vovk Korže

Tehnična podpora: Argos s.p.

Število izvodov: 100

Kazalo vsebine

Uvod

Ekoremediacijski sistemi (ERM)

Vrednotenje ERM ukrepov na medsektorski ravni

Uspešnost ekoremediacij

Priloga: Naravni čistilni sistemi so osnova delovanja ekoremediacij

04

06

08

16

18

4 5

1 UVOD

Tematika znanstvenega sestanka je namenjena oblikovanju izhodišč za medsektorsko uporabo ekoremediacij (ERM) pri prilagajanju na podnebne spremembe. Dosedanje raziskave kažejo, da so ekoremediacije cenovno najbolj dosegljiva možnost Slovenije za vzdrževanje naravnih čistilnih sistemov, varovanje in sanacijo naravnih virov ter za vzpostavljanje čistilnih sistemov. Izhodišča znanstvenega sestanka temeljijo na iskanju medsektorskih rešitev za prila-gajanje podnebnim spremembam. Izhajamo iz ekosistemskega pristopa z upošteva-njem pomembnosti lokalne skupnosti in gospodarstva. ERM so načini zaščite in ob-nove degradiranih okolij s pomočjo naravnih sistemov in procesov. Osnovni namen ERM je sonaravno gospodarjenje, ki omogoča celostni razvoj posameznih območij in prispeva k sožitju človeka in narave ter omili intenzivnost naravnih procesov kot so podnebne spremembe. Celoten proces uvajanja ERM zahteva obvladanje določenih znanj. Lahko bi jih razdelili na splošna (ali laična) in strokovna znanja. Splošna so tista znanja, ki prispevajo k ozaveščenosti lokalne skupnosti o onesnaževanju okolja ter o nevarnostih in izgubah, ki jih onesnaženje povzroča človeku in živem svetu. Le ta je po-trebno razširiti v lokalni skupnosti zato, da zaznajo naraščajočo nevarnost in se sezna-ni z rešitvami, med katerimi so tudi ERM. Ozaveščanje mora potekati kot trajen proces tako med mladimi, kot tudi med odraslimi, ki se na ta način vseživljenjsko izobražuje-jo. Za reševanje okoljskih problemov so pomembna tudi strokovna znanja, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah in so povezana s konkretnimi primeri. Oboje, splošna in strokovna znanja smo uporabili pri ERM za prilagajanje podnebnim spremembam.

Možnosti uporabe ERM so:

zmanjševanje onesnaževanja podtalnice z nitrati, fosfati in pesticidi ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz živinorejskih farm

zmanjševanje onesnaževanja podtalnice z nitrati, fosfati in pesticidi na območjih s poljedelsko in vrtnarsko proizvodnjo

zmanjševanje onesnaževanja zraka (negativni vpliv onesnaženega ozračja na vegetacijo se lahko odraža v akumulaciji toksičnih snovi v rastlinah in njihovih plodovih ter poškodbah vegetacije)

zmanjševanje posledic vetrne erozije (te so postale izrazitejše, zaradi odstranjevanja živih mej)

zmanjševanje sprožanja zemeljskih plazov akumulacije pesticidov v tleh (čeprav se le-ta večinoma

razgradijo v manj kot enem letu / nekatera sredstva so zelo obstojna in težko razgradljiva)

zmanjševanje zaslanjevanja tal (ki lahko pride zaradi namakanja tal z neustrezno vodo, vendar menijo, da v naših klimatskih razmerah se zaslanjevanje tal ne more razviti v akutni obliki)

ohranjanje še naravnega okolja (ocenjuje se, da je okrog 60% okolja naravnega ali pol naravnega)

povečanje krajinske raznovrstnosti (intenzifikacija kmetijske proizvodnje je vplivala na izginjanje mokrotnih in suhih rastišč)

zadrževanje vode in bogatitev podtalnice ERM delujejo kot dodatek obstoječim sistemom za preprečevanje

onesnaževanja (npr. terciarno čiščenje v farmah) celovita zaščita narave in okolja, zlasti kmetijske krajine.

ERM je, glede na primerljive tehnologije, kapitalsko poceni. Po drugi strani proces nji-hovega uvajanja odpira široko paleto novih zaposlitvenih možnosti. Najočitnejše so neposredne zaposlitvene možnosti, ki nastajajo s potrebo po angažiranju delovne sile v samem procesu uvajanja ERM. ERM potrebuje spekter delovne sile od strokovnjakov, preko tehnikov do manj usposobljene delovne sile za opravljanje različnih del v pro-cesu od promocije in načrtovanja ERM, gradnje in njihovega vzdrževanja. Dolgoročno ERM spodbujajo nastanek posrednih zaposlitvenih možnosti. S prilagajanjem na podnebne spremembe z ERM lahko bistveno znižamo stroške okoljskih škod. Prav tako pa bomo vzpostavili strokovno sodelovanje z ministrstvi in med njihovimi sektorji na tem področju.

Izhodišča za uvajanje ERM so naslednja: geografska in kulturno pokrajinska raznolikost Slovenije in razmeroma visoka stopnja naravne ohranjenosti ter policentrična razpo-reditev naselij in turistično-rekreacijskih središč opredeljujejo celotno območje države Slovenije kot zelo primerno za uporabo ekoremediacijskih metod. Zaradi naraščajočih škod v okolju zaradi neprilagojenih načinov rabe tal se kaže potreba po hitri uvedbi cenovno sprejemljivih pristopov, ki odgovarjajo značilnostmi reliefno pestre Slovenije. Tudi tradicija je pomemben element, ki podpira uporabo ERM pristopov, zato priča-kujemo, da bodo rezultati znanstvenega sestanka strokovna podlaga umeščanja ERM v prostor, kar danes zelo potrebujemo. Popravljanje škod v okolju je namreč precej dražje in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem degradacije. Zato dajemo po-membno vlogo izobraževanju, kajti ERM omogočajo razumevanje delovanja narave, procesov v naravi in njihovo spremljanje (npr. čiščenje vode, zadrževanje težkih kovin v prsti, blažitev hrupa). Veliko težo ima tudi informiranje, obveščanje in vseživljenjsko učenje. Preventiven pomen ERM je izjemen, ker vključuje različne ciljne skupine, od otrok do starejših, različne poklicne profile in različne vladne in nevladne institucije. Z znanstvenim sestankom bomo prikazali sedanje možnosti na tem področju ter na primeru dobre prakse pogledali učinke uvajanja ERM v pokrajino (Dravinjska dolina, občina Poljčane, Učni center za samooskrbo in ekoremediacije).

6 7

2 EKOREMEDIACIJSKI SISTEMI (ERM)

Blažilne cone

proti vetrne bariere proti smradne bariere, proti prašne bariere, proti hrupne bariere, krajinske bariere, bariere za vzdrževanje vlažnosti, mejice, zelenice, parki, umetna močvirja, vegetacijski pasovi, vegetacijski pokrovi, obrežni pasovi, ustrezen izbor rastlin za preprečevanje plazov, ERM za obnovitev manjvrednih zemljišč

Rastlinske čistilne naprave (RČN)

za komunalne odpadne vode: individualne RČN, za manjša naselja, zaselke, turistične objekte, ekološke kmetije, terciarno čiščenje

za kmetijske odpadne vode: iz prehrambene in predelovalne industrije,za živinorejo, netočkovne vire onesnaževanja

za izcedne vode: iz komunalnih, industrijskih, rudniških deponij, cestišč, onesnaženih zemljin in sedimentov;

za pitne vode: za kondicioniranje onesnaženih izvirov, predčiščenje, terciarno čiščenje

za industrijske odpadne vode: nizek/visok pH, obarvanost, za kopalne vode

Revitalizacije

kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mlinščic močvirij, mokrišč, gramoznic, glinokopov, kalov kopenskih degradiranih območij,

Limnotop

za čiščenje zemljin (fitoremediacija), za komunalne deponije, za industrijske deponije, za rudniške deponije, blato iz ČN, za onesnažene sedimente,

ERM v jarkih

ERM v obcestnih jarkih, ERM melioracijski jarki

ERM na zavarovanih območjih

ERM za ohranjanje biotske pestrosti

Izobraževanje, diseminacija, implementacija ERM

OPVO, CPVO, Operativni programi odvajanja in čiščenja odpadnih voda Študijski programi in moduli, Priprava in vodenje projektov, Izdaja publikacij, Opremljanje učnih poti, Seminarji, promocijske aktivnosti, organizacija konferenc, organizacija in vodenje

terenskih del

8 9

3 VREDNOTENJE ERM UKREPOV NA MEDSEKTORSKI RAVNI

Za prilagajanje podnebnim razmeram smo izhajali iz okoljskih ciljev Republike Sloveni-je (skupaj imamo 24 okoljskih ciljev) in jih vrednotili glede na ekonomsko, družbeno in ekosistemsko korist v oziru na medsektorski pristop. Z oceno 5 smo označili tiste ERM ukrepe, ki imajo gledano medsektorsko največjo korist (z upoštevanjem vseh treh kri-terijev – ekonomskega, družbenega in ekosistemskega). Z ocenama 5 in 4 smo ocenili tiste ERM ukrepe, ki imajo visoko korist, z oceno 3 ukrepe ERM s srednjo koristnostjo in z oceno 2 tiste, ki imajo nizko korist. Ocene 1 nismo vključili, saj so ERM posnamanje narave in že po teoriji ni možno, da bi bile nekoristne.

Skupna ocena primernosti ERM glede na medsektorski pristop:

Stopnja Število %

5 - najvišja 8 33,3

4 - visoka 11 45,8

3 - srednja 1 4,2

2 - nizka 4 16,7

Skupaj 24 100

Kar 79,1 % vseh ERM ukrepov je ocenjenih z najvišjo (33,3 %) in z visoko koristnostjo (45,8 %), kar kaže na nujnost upoštevanja ERM sistemov pri prilagajanju na podnebne spremembe. Slednje je toliko pomembnejše, ker so upoštevani medsektorski pristopi, kar pomeni, da načrtujemo take ukrepe, ki bodo koristni ne glede na sezonsko vreme (izogibamo se ukrepom namakanja in izsuševanja, saj so preveč odvisni od seznoske-ga vremena in lahko investicije v take ukrepe slabo vplivajo na ekosisteme ter na druž-bo, čeprav bi občasno imele dobre ekonomske učinke. Pomembno torej je, da so vse tri koristi (ekonomska, družbena in ekosistemska čimvečje) in da je čimmanjša razlika med njimi.

V nadaljevanju so prikazana vrednotenja ERM sistemov po podprogramih okoljskih ciljev in glede na tri koristi ter podana je ocena pomembnosti prioritete za državo z navedbo ERM sistemov za posamezni podprogram.

Legenda: 5 - najvišja korist ERM , 2 - nizka korist ERM

PodProgrami Ekonomskakorist:

• dolgoročnost učinka• zmanjšanje okoljskih škod• povišanje vrednosti zemljišč• racionalna raba naravnih virov

družbEnakorist:

• zaposlovanje• vzgoja in izobraževanje• medsektorska povezanost• izboljšanje kvalitete življenja

EkosistEmska korist:

• ravnovesje v ekosistemu• ohranjanje biotske in habitatne pestrosti• sanacija degradiranega okolja

PrEdlog za PrioritEto na državni ravni

Erm rEŠitEv

1. Prilaganje klimatskim spremembam in zmanjše-vanje njihovega učinka z uporabo ERMa) Emisije TGPb) Prometna obremenitevc) Poraba snovi, ki vplivajo na tanjšanje ozonske plastiač) Neenakomer na razporeditev padavind) Naravne nesrečee) Spreminjanje obsega ledenika

3 4 5 4 • ERM v jarkih: obce-stni, ERM melioracij-ski jarki• blažilne cone• revitalizacije• pridelava biomase na ERM površinah• ERM za ohranjanje biodiverzitete• uporaba permakul-turnih pristopov za zadrževanje vlage in ustvarjanje humusa v tleh• uporaba fitore-mediacijskih rastlin za čiščenje tal in za stabilizacijo tal

2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti z ERM ukrepi v urbanem in ruralnem okolju.

5 5 5 5 • blažilne cone: bariere za vzdrževa-nje vlage, umetna močvirja, vegeta-cijski pasovi, parki, zelenice, mejice, obrežni pasovi, kra-jinske,…• revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mokrišč, močvirij, kalov,…• ERM na zavarova-nih območjih• dopolnilne dejav-nosti kot posledica uporabe ERM

10 11



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

3. Ekoremediacije kot sistemi za čiščenje onesnaženih zemljin

3 4 4 4 • Limnotop:, bioremediacija, fitostabilizacija,fitoekstrakcija, rizofiltracija,• permakulturni pristopi• fitoremediacija

4. Varstvo voda

5 5 5 5

4.1 Podprogram za zmanjševanje onesnaženosti z nitrati iz kmetijske proizvodnje

5 5 5 5 • Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi, • ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• Revitalizacije

4.2Podprogram za zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov

3 4 5 4 • Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi, • ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• Revitalizacije

4.3 Podprogram za čiščenje komunalnih odpadnih voda pod 2000 PE

3 4 5 4 • RČN za komunalne odpadne vode: individualne RČN, za manjša naselja, turistične objekte, terciarno čiščenje, ekološke kmetije

4.4 Podprogram za zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi

3 4 4 4 • RČN: za industrij-ske odpadne vode, kmetijske odpadne vode (prehram-bena, predeloalna industrija), izcedne vode (industrijske in komunalne de-ponije, onesnažene zemljine)• Limnotop: indu-strijske, rudniške deponije• Blažilne cone: vegetacijski pasovi in pokrovi, obrežni pasovi• revitalizacije



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

4.5 Podprogram za varstvo voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih ter v gojitvenih potokih

4 5 5 5 • ERM na zavar-ovanih območjih: ERM za ohranjanje biodiverzitete• RČN: za komunalne odpadne vode (in-dividualne, manjša naselja, turistični objekti, terciarno čiščenje, ekološke kmetije), za kmetijske odpadne vode (živinoreja, netočkovni viri), za izcedne vode (iz cestišč), pitne vode• Blažilne cone: umetna močvirja, vegetacijski pasovi, parki, proti smradne, proti prašne, proti hrupne bariere, mejice, zelenice, obrežni pasovi, krajinske, bariere za vzdrževanje vlage• Revitalizacije: kanaliziranih vo-dotokov, stranskih rokavov, mrtvic, mokrišč, močvirij, kalov

4.6 Podprogram za varstvo območij kopalnih voda

4 5 5 5 • Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetna mokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, eko-loške kmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrij-ske odpadne vode• povečanje samoči-stilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizaci-je vodnega telesa

12 13



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

4.7Podprogram za varovanje stoječih celinskih voda in jezer

4 5 5 5 • Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetna mokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, eko-loške kmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrij-ske odpadne vode• povečanje samoči-stilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizaci-je vodnega telesa• večnamensko upravljanje

raba vode4.8 Podprogram za varova-nje vodnih virov lastne vodooskrbe

3 5 4 4 • RČN za komunalne odpadne vode: individualne, manjša naselja, terciarno čiščenje, pitne vode, ekološke kmetije, turistični objekti• Blažilne cone: vegetacijski pasovi

urejanje voda4.9 Podprogram za iz-boljšanje prilagajanja ekstremnim hidrološkim pojavom

3 5 4 4 • ERM na gravitacij-skem območju• Revitalizacije• Blažilne cone



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

4.9.1 Podprogram za suše in poplave

4 5 5 5 • ERM na gravita-cijskem območju: obcestni jarki, ERM melioracijski jarki• Revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mlinščic, močvirja, mokrišča, stoječe celinske vode• Blažilne cone: bariere za zadrževa-nje vlage, umetna močvirja, vegetacij-ski pasovi, mejice, obrežni pasovi

4.9.2Podprogram za plazenja tal

3 4 4 4 • Blažilne cone: izbor ustrezne vegetacije

4.9.3Podprogram za zmanjševanje vetroloma

2 2 2 2 • Blažilne cone: ustrezni vegetacijski pasovi, proti vetrne bariere

5.Podprogram za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka z ERM

3 3 3 3 • Blažilne cone: vegetacijski pasovi, proti smradne bariere, proti prašne bariere, parki

14 15



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

6.Podprogram za zmanjševanje širjenja hrupa z ERM

2 2 2 2 • Blažilne cone: protihrupne bariere, parki

7.Podprogram za izbolj-šanje kakovosti življenja v urbanih območjih z oživitvami mest

3 5 4 4 • RČN: za individual-ne hiše, industrijske, izcedne vode iz cestišč, pitne vode, odpadne komunal-ne vode• ERM v obcestnih jarkih• Limnotop: čiščenje zemljin• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, proti smradne bariere, proti prašne bariere, proti hrupne bariere, zelenice, parki, obrežni paso-vi, krajinske• revitalizacije: strug, kopenskih degradi-ranih območij

8.Podprogram za sanacijo odlagališč in starih bre-men z ERM (industrijske in rudniške deponije, onesnaženi sedimenti, gramoznice, glinokopi)

3 4 4 4 • Limnotop: fitore-mediacija• Revitalizacije

9.Podprogram za ravnanje z opuščenimi nahajališči surovin in okolju neškodljivim gradbenim odpadom

2 2 2 2 • Blažilne cone



družbEnakorist:





Erm rEŠitEv

10.Podprogram za dvig deleža obnovljivih virov energije

2 3 2 2 • pridelava lesne biomase na ERM površinah

11.Podprogram podpore turizmu

5 5 4 5 • ERM učne poti• ERM oprema turističnih objektov: RČN za turistične kmetije, RČN za pitne vode, blažilne cone

12.Podprogram za podporo kmetijstvu z ERM za pridelavo zdrave hrane, zaščito zdravja ljudi in povečanja razvojnih mo-žnosti na podeželju

4 5 5 5 • RČN za kmetijske vode, ekološke kmetije, terciarno čiščenje, pitne vode• ERM melioracijski jarki• Čiščenje zemljin• Blažilne cone: bariere za vzdrževa-nje vlage, umetno močvirje, vegetacij-ski pasovi, mejice, obrežni pasovi, proti vetrne barieres

13.Podprogram za promet – zagotavljanje čistega okolja z uporabo ERM

3 5 4 4 • Blažilne cone: protihrupne, proti smradne, proti prašne, krajinske bariere, vegetacijski pasovi• RČN za izcedne vode• ERM obcestnih jarkov

16 17

ohranjanje biotske raznovrstnosti z Erm ukrepi v urbanem in ruralnem okolju.

• blažilne cone: bariere za vzdrževanje vlage, umetna močvirja, vegetacijski pasovi, parki, zelenice, mejice, obrežni pasovi, krajinske- revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mokrišč, močvirij, kalov• ERM na zavarovanih območjih• dopolnilne dejavnosti kot posledica uporabe ERM

varstvo voda • Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi, • ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• Revitalizacije

Podprogram za zmanjševanje onesnaženosti z nitrati iz kmetijske proizvodnje

• ERM na zavarovanih območjih: ERM za ohranjanje biodiverzitete• RČN: za komunalne odpadne vode (individualne, manjša naselja, turistični objekti, terciarno čiščenje, ekološke kmetije), za kmetijske odpadne vode (živinoreja, netočkovni viri), za izcedne vode (iz cestišč), pitne vode• Blažilne cone: umetna močvirja, vegetacijski pasovi, parki, proti smradne, proti prašne, proti hrupne bariere, mejice, zelenice, obrežni pasovi, krajinske, bariere za vzdrževanje vlage• Revitalizacije: kanaliziranih vodotokov, stranskih rokavov, mrtvic, mokrišč, močvirij, kalov

Podprogram za varstvo območij kopalnih voda

• Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetna mokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, ekološke kmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrijske odpadne vode• povečanje samočistilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizacije vodnega telesa

Podprogram za varo-vanje stoječih celinskih voda in jezer

• Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetna mokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, ekološke kmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrijske odpadne vode• povečanje samočistilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizacije vodnega telesa• večnamensko upravljanje

Podprogram za suše in poplave

• ERM na gravitacijskem območju: obcestni jarki, ERM melioracijski jarki• Revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mlinščic, močvirja, mokrišča, stoječe celin-ske vode• Blažilne cone: bariere za zadrževanje vlage, umetna močvirja, vegetacijski pasovi, mejice, obrežni pasovi

Podprogram podpore turizmu

• ERM učne poti• ERM oprema turističnih objektov: RČN za turistične kmetije, RČN za pitne vode, blažilne cone

Podprogram za podpo-ro kmetijstvu z Erm za pridelavo zdrave hrane, zaščito zdravja ljudi in povečanja razvojnih možnosti na podeželju

• RČN za kmetijske vode, ekološke kmetije, terciarno čiščenje, pitne vode• ERM melioracijski jarki• Čiščenje zemljin• Blažilne cone: bariere za vzdrževanje vlage, umetno močvirje, vegetacijski pasovi, mejice, obrežni pasovi, proti vetrne bariere

Prilaganje klimatskim spremem-bam in zmanjševanje njihovega učinka z uporabo Erma) Emisije tgPb) Prometna obremenitevc) Poraba snovi, ki vplivajo na tanjšanje ozonske plastič) neenakomerna razporeditev padavind) naravne nesrečee) spreminjanje obsega ledenika

• ERM v jarkih: obcestni, ERM melioracijski jarki• blažilne cone• revitalizacije• pridelava biomase na ERM površinah• ERM za ohranjanje biodiverzitete• uporaba permakulturnih pristopov za zadrževanje vlage in ustvarjanje humusa v tleh• uporaba fitoremediacijskih rastlin za čiščenje tal in za stabilizacijo tal

Ekoremediacije kot sistemi za čiščenje onesnaženih zemljin

Limnotop:, bioremediacija, fitostabilizacija,fitoekstrakcija, rizofiltracija,• permakulturni pristopi• fitoremediacija

Podprogram za zmanjševanje tve-ganj zaradi uporabe pesticidov

• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi, • ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• Revitalizacije

Podprogram za čiščenje komunal-nih odpadnih voda pod 2000 PE

• RČN za komunalne odpadne vode: individualne RČN, za manjša naselja, turistične objekte, terciarno čiščenje, ekološke kmetije

Podprogram za zmanjševanje onesnaževanja površinskih voda z nevarnimi snovi

RČN: za industrijske odpadne vode, kmetijske odpadne vode (prehrambena, predeloalna industrija), izcedne vode (industrijske in komunalne deponije, onesnažene zemljine)• Limnotop: industrijske, rudniške deponije• Blažilne cone: vegetacijski pasovi in pokrovi, obrežni pasovi• revitalizacije

raba vodePodprogram za varovanje vodnih virov lastne vodooskrbe

• RČN za komunalne odpadne vode: individualne, manjša naselja, terciarno čiščenje, pitne vode, ekološke kmetije, turistični objekti• Blažilne cone: vegetacijski pasovi

urejanje vodaPodprogram za izboljšanje prila-gajanja ekstremnim hidrološkim pojavom

• ERM na gravitacijskem območju• Revitalizacije• Blažilne cone

Podprogram za plazenja tal • Blažilne cone: izbor ustrezne vegetacije

Podprogram za izboljšanje kako-vosti življenja v urbanih območjih z oživitvami mest

• RČN: za individualne hiše, industrijske, izcedne vode iz cestišč, pitne vode, odpadne komunalne vode• ERM v obcestnih jarkih• Limnotop: čiščenje zemljin• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, proti smradne bariere, proti prašne bariere, proti hrupne bariere, zelenice, parki, obrežni pasovi, krajinske• revitalizacije: strug, kopenskih degradiranih območij

Podprogram za sanacijo odlagališč in starih bremen z Erm (industrijske in rudniške deponije, onesnaženi sedimenti, gramoznice, glinokopi)

• Limnotop: fitoremediacija• Revitalizacije

Podprogram za promet – zagota-vljanje čistega okolja z uporabo Erm

• Blažilne cone: protihrupne, proti smradne, proti prašne, krajinske bariere, vegetacijski pasovi• RČN za izcedne vode• ERM obcestnih jarkov

4 MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJ

ZELO VISOKA MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJ (5 – zelo visoke ekonomske, družbene in okoljske koristi)

VISOKA MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJ (4- visoke ekonomske, družbene in okoljske koristi)

Priloga: Naravni čistilni sistemi (GLEJ PRIMER)

18 19

Priloga: NARAVNI ČISTILNI SISTEMI SO OSNOVA DELOVANJA EKOREMEDIACIJ

OBREŽNI DREVESNI PASOVI OB VODOTOKIH IMAJO VAROVALNO IN ČISTILNO VLOGO

Obrežja vodotokov poraščajo sestoji breze in jelševja. Imajo izjemno spo-sobnost zadrževanja vode s svojimi koreninami, zato obrežja z rastlinsko zarastjo ostanejo vlažna. Obrežni dre-vesni sestoji so tudi blažilni pasovi med kmetijskimi površinami in vodo-toki, zato opravljajo pomembno varo-valno in čistilno vlogo.

GOZDNI EKOSISTEMI ČISTIJO ZRAK IN HRANIJO TLA

Obsežna območja občine Dolenjske toplice poraščajo gozdovi , ki so zaradi ponora CO2 in sproščanja kisika pravi dihalni sistem v naravi. Zadržujejo talno in zračno vlago, regulirajo temperaturo, so dom številnim živim bitjem ter gozd je tudi energijski in su-rovinski vir. Gozdovi opravljajo ekoremediacijsko vlogo preventivnega varovanja prsti, voda in ozračja ter povečujejo pestrost ekosistemov.

VEGETACIJSKI PASOVI ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO

Vegetacijski pasovi so ožji in širši pa-sovi drevesne, grmovne, travnate in mešane vegetacije. Postavljamo oziroma sadimo jih na mejah med posameznimi kmetijskimi zemljišči (mejice), ob rekah, potokih in jezerih (filtrirni vegetacijski pasovi), ob cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere, žive meje), ob virih pitne vode (zaščitni vegetacijski pas) in kot zelene površine v mestih ali večjih monokulturnih kmetijskih območjih (blažilne cone in koridorji). Imajo močan učinek na rabo energije.

BIOREMEDIACIJA

Bioremediacija temelji na naravnih procesih, pri katerih mikroorganizmi spremenijo okoljsko onesnaževanje v tleh, podtalnici in sedimentih do neškodljivih končnih produktov. Bi-oremediacija je za svojo nizko ceno izredno učinkovita metoda odstra-njevanja nečistoč, v nekaterih prime-rih pa je to edina praktična rešitev za čiščenje. Konvencionalne remedia-cijske metode za kontaminirana tla in podtalnico so počasne, drage, po-večujejo število ogroženih lokacij ter izpostavljajo ljudi. Bioremediacija temelji na naravno potekajočih biogeokemijskih procesih (tj. oksidacija in redukcija). Pomembno vllogo v bioremediaciji imajo koprive.

20 21

BLAŽILNI PASOVI MED POZIDANIMII IN KMETIJSKIMI POVRŠINAMI

Zeleni koridorji iz gozdnih pasov med ob-delovalnimi površinami in poseljenimi ob-močji izjemno ugodno vplivajo na mikro podnebne razmere. Zadržujejo vlago v tleh in omogočajo bivanjski prostor predvsem prostoživečim živalim.

MEŠANA RABA TAL POVEČUJE EKOSISTEMSKO STABILNOST

Ohranjanje mešane rabe je pomemb-na iz ekosistemskega vidika, saj se na majhnih površinah ohranja večja pe-strost vrst. Ob pojavu plesni in zaje-dalcev se le ti ne morejo širiti naprej, zato je ohranjanje mešane rabe izje-mno pomembno.

ZELENA INFRASTRUKTURA V POKRAJINI

K zeleni infrastrukturi spadajo koridorji in bla-žilne cone, ki so podolgovati pasovi s poudar-jenimi funkcijami zaradi svoje oblike (npr. ve-trobran, živa meja, obvodni vegetacijski pas). Funkcija zelene infrastrukture je na eni strani blažilna, puferska in na drugi čistilna (fitore-mediacija). Rastline v zeleni infrastrukturi so trajnice, grmišča in tudi drevesa, običajno pri-lagojene na višjo vsebnost vode (hidrofilne ra-stline).

NARAVNI ČISTILNI SISTEMI V VODOTOKIH

Zmanjševanje hitrosti toka vode in s tem povečanje infiltracije omogoča odstranjevanje sedimentov in hranil vezanih na sedimente (fosfor, amonij). So pa manj učinkoviti pri odstranje-vanju topnih hranil (nitrat) in fitofar-macevtskih sredstev. Naravni odtok padavin po kopnem je odvisen od oblikovanosti površja (reliefa), prepu-stnosti tal, sposobnosti tal in vegeta-cije za zadrževanje voda (ki sprejema-jo padavine).

BIOFILTRI ZA ČISTO OKOLJE V URBANIH OBMOČJIH

V območjih z pozidanimi površinami z biofiltri čistijo deževnico pred vstopom v kanalizacijo. Čiščenje je mehansko in biološko, opravljajo ga drevesa in višje rastline, ki istočasno zadržujejo vlago in nižjo temperaturo ter čistiijo in zadržu-jejo vodo. Biološko čiščenje nato opravi koreninski sistem drevesa, ki ob primer-nem pretoku uspe prestreči in predela-ti strupene in topljive substance, ki jih dež odplavlja v kanalizacijo. Takšni bio-čistilni sistemi so zelo učinkoviti, čeprav celoten mehanizem še ni podrobno raziskan.

22 23

ZELENE STREHE ZA VEČNAMENSKO RABO VODE

Zelene stene prispevajo k zadrževanju padavinske vode in s tem k zmanjševanju po-vršinskega odtoka. Vežejo CO2 in dajejo naravni izgled objektu. Zasaditve so pogosto kompleksne, usmerjene k estetiki in zato vključujejo različne okrasne rastline. Zelene strehe so znane že od najstarejših časov, saj so pokrivale naravna zavetja (jame, vo-tline), v katerih so naši predniki iskali var-nost predvsem pred vremenskimi vplivi. V kasnejši dobi so ljudje že ustvarjali podze-mne zgradbe (grobnice, kulturne prosto-re), jih zasuli in zaščitili z zeleno streho.

OZELENITVE V POKRAJINI KOT ČISTILNI SISTEMI

• Ekstenzivna ozelenitev za površine ali zelene strehe je manj zahtevna za vzdrževanje. Je najbolj pogosta ozelenitev in te strehe se uveljavljajo že 50 let, največ pa jih je v Evropi.• Intenzivna ozelenitev je podobna v parkih in vrtovih. Zanjo je značilno, da vključuje vzgojo vseh vrst rastlin, tudi tistih z visoko rastjo, kot so grmovnice ali drevesa.• Prestavljiva ozelenitev je ozelenitev z rastlinami v večjih in manjših posodah, na primer v koritih, in jo lahko po želji kombiniramo z intenzivno ali ekstenzivno ozelenitvijo.• Naklonska ozelenitev je pri nagibih terena z 10 in več stopinjami in se zanjo uporabljajo posebne rastline.• Pol-intenzivna ozelenitev je kombinacija ekstenzivne in intenzivne ozelenitve.

VEGETACIJSKI PASOVI ZA PREPREČEVANJE HRUPA IN PRAHU Za učinkovitost vegetacijskih pasov bi morala biti protivetrna zaščita usmer-jena pravokotno na smer prevladu-jočih vetrov, tako bi zmanjšali učinke vetra ter s tem prenosa prahu in hru-pa. Povečanje protivetrne zaščite po-maga pri zavarovanju bivanjskih po-vršin, saj že nekaj pravilno nasajenih dreves pomembno vpliva na prepre-čevanje širjenja hrupa in prahu.

EKOREMEDIACIJSKI ČISTILNI JAREK

Z ekoremediacijskimi čistilnimi jarki zbiramo površinsko vodo in jo s pomočjo rastlin čistimo, kar povečuje samočistono sposobnost, biodiverziteto in skladiščenje biomase. Klasični melioracijski jarki namreč samo odvajajo vode, nimajo pa drugih ekosistem-skih funkcij. Ekoremediacijski čistilni jarek ustvarja nov ekosistem – vodno telo, kjer se lahko naselijo vodni organizmi. Na severovzhodnem delu občine Mokronog-Trebelno so obsežne površine z melioraciskimi jarki, ki vzpostavljajo enolične sisteme in one-mogočajo samočistilne funkcije narave. Zato je njihova prenova v ekoremediacijske čistilne jarke pomembna podpora k ohranjanju zdrave vode in prsti v občini.

24 25

REVITALIZACIJA NASELIJ Z ZELENO INFRASTRUKTURO

Zelena infrastruktura je izraz za vege-tacijske pasove, žive meje, vegetacij-ske bariere, gozdne otočke in druge zelene površine, ki jih vnašamo v po-zidane površine s ciljem, da čimbolj zadržimo padavinsko vodo. S tem se zmanjša hitrost odtoka povšinskih voda in vzpostavijo se naravni procesi infiltracije in evapotranspiracije. Z re-vitalizacijo naselij z zeleno infrastruk-turo se prilagajamo vremenskih spre-membam in povečujemo kakovost bivalnega okolja.

NARAVNI SISTEMI ZA ZMANJŠANJE EROZIJE PRSTI

Na območjih večjih posegov je plast prsti stanjšana. Prsti obnavljamo z za-saditvijo rastlin, ki niso občutljive na erozijo. Obnovimo jih lahko z rastlina-mi, ki razvijejo široko prizemno plast. To so nizki bori, breze, vrbe in praport. Slednja razvije globoke korenine. Po zasaditvi območja z erozijo uporabi-mo zastirko in tako pospešimo proces nastajanja humusa. Začne se razvijati sklenjena prstena podlaga, ki zmanjša odnašanje prstenih delcev.

ZELENA PARKIRIŠČA

Mnoga parkirišča imajo zelene pasove, ki so iz oblikovnega vidika zelo privlačni, imajo možnost zmanjševanje hrupa in so novi habitati za rastline in živali. Prav tako pa ti zele-ni prostori, ki so ob parkiriščih oblikovani kot deževni vrtovi in žive meje opravljajo več ekosistemskih funkcij. Med temi je potrebno izpostaviti naslednje: zmanjšujejo hitrost odtoka meteornih voda, ohranjajo deževnico na mestu nastanka in s tem povečujejo

količine podtalne vode, omogočajo infiltracijo meteornih voda v podtalje, zmanjšujejo efekt mestnega toplotnega odtoka in vplivajo na boljšo kvaliteto zraka in vode.

DEŽEVNI VRTOVI

V pozidanih območjih, kjer prevladujejo grajene in neprepustne površine kot so ceste, ulice in parkirišča, se povečuje odtok meteornih voda, kar predstavlja velik okoljski problem. Onesnažena meteorna voda se onesnaži s prašnimi delci in okoljsko škodljivimi motornimi olji ter takšna odteka naprej v tekoče in stoječe vode. Zaradi hitrega odtoka se povečuje tudi potencialna nevarnost nastanka poplav. Deževni vrt je eden izmed sistemov zelene infrastrukture in eko-remediacij, s katerim lahko problem meteornih voda

omilimo, saj vso deževnico zbiramo in jo podzemno spuščamo skozi peščene filtre. Na njegovi površini so obdelovalne površine, ki jih na tak način tudi namakamo. Deževni vrt je primer večfunkcionalne rabe deževnice.

26 27

MEJICE OB KOMASIRANIH KMETIJSKIH POVRŠINAH

Mejica je pas grmovja ali drevja (ali lesne vegetacije) v pretežno odprti kulturni po-krajini, širok do 10 metrov. Večinoma poteka vzdolž meja njiv, pa tudi vzdolž cest, ko-lovozov in melioracijskih kanalov. Lahko so ostanek gozdne vegetacije, ki je ostala po krčenju gozda za pridobivanje obdelovalnih površin ali pa so jih ljudje zasadili kasneje.

EKOREMEDIACIJE ZA OHRANJANJE MOKRIŠČ

Mlake in lokve so antropogena slad-kovodna mokrišča, ki so pomembni življenjski prostori za rastline in živa-li. So zadrževalniki vode, vodo preči-ščujejo, povečujejo biološko razno-vrstnost in so pomembne tudi kot kulturna dediščina.

FITOREMEDIACIJE ZA ZDRAVO ZEMLJO

S pojmom fitoremediacija označujemo na-čin čiščenja onesnaženih zemljin, podtalnice, površinske vode ali sedimentov s pomočjo rastlin na mestu onesnaženja. Ker gre za iz-bor posebnih vrst rastlin glede na vrsto in mesto onesnaženja, kot tudi za poseben na-čin zasaditve, priprave terena in vzdrževanja rastlin, opredeljujemo to tehnologijo kot fi-totehnologija. V zadnjem času je fitotehno-logija postala privlačna alternativa klasičnim načinom čiščenja zaradi relativno nizkih stro-škov kot tudi lepega izgleda zasaditev.

PONOVNO OŽIVIMO ZEMLJO

Glede na vrsto onesnaževalca in nje-govo biološko dostopnost, tip tal in rastne razmere je potrebno izbrati pri-merno rastlino ali skupino rastlin. Naj-večkrat so zaradi hitre rasti v uporabi topoli in vrbe, dobri akumulatorji so tudi trave in rastline iz družine križnic. Rastline posadimo po kontaminira-nem območju in ko zrastejo jih obi-čajno požanjemo/posekamo. Nastalo biomaso lahko pod ustreznimi pogoji

uporabimo v energetske namene, možno je tudi kompostiranje in reciklaža kovin. Gle-de na količino onesnaženja se postopek zasadnje z rastlinami večkrat ponovi. Ko je zemlja očiščena, pa jo lahko uporabimo v želene namene.

VEGETACIJSKI PAS ZA ZDRAVO OKOLJE

Vegetacijski pas je pas drevesne in grmovne vegetacije na meji med kmetijskimi ze-mljišči (mejice), ob rekah, potokih in jezerih (blažilna cona), cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere), ob virih pitne vode, ki ga zasadi človek. Vegetacijski pasovi omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zaščitijo zrak in tla ter pove-čajo biološko pestrost, saj izboljšajo pogoje za prehranjevanje in naselitev.

28 29

GRAJENA MOČVIRJA ZA ODPADNO VODO IZ ASFALTNIH POVRŠIN

So plitva vodna telesa (od 10 do 30 cm) z gosto rastlinsko odejo. Postavljene so nava-dno ob cestah in čistijo vodo iz asfaltnih površin. V pada-vinski vodi, ki odteka iz asfal-tnih površin se nabirajo stru-peni ostanki, ki jih nato dež izpira v kanalizacijo. Delujejo po posnemanju samočistilnih procesov v naravnih močvir-skih ekosistemi.

OHRANJANJE MOKRIŠČ

Mlake in lokve so antropogena slad-kovodna mokrišča, ki so pomembni življenjski prostori za rastline in živa-li. So zadrževalniki vode, vodo preči-ščujejo, povečujejo biološko raznovr-stnost in mokrišča so pomembna tudi kot kulturna dediščina.

NARAVNO OBLIKOVANJE BREŽIN

Terasate brežine poleg preprečeva-nja erozije izboljšajo tudi habitat za obrežne rastline in živali. Obrežna ve-getacija reguliranega odseka je zelo osiromašena. Predvsem manjkajo le-sne vrste. Po brežini sadijo sinjezele-no robido (Robus caesius), gosji peto-prstnik (Potentila anserina), zvezdico (Stellaria media), mokrico (Myosoon aqaticum), travniško kaduljo (Salvia pratensis), travniško penušo (Carda-mine pratensis) in druge.

VEGETACIJSKI PASOVI ZA VITALNOST OKOLJA

Vegetacijski pas je sestavljen iz dreve-sne in grmovne vegetacije, lahko pa vključuje tudi pas enoletnih rastlin. Nižje rastline rastejo na obeh robovih vegetacijskega pasu, v notranjost sle-dijo grmovne vrste in na sredini pasu višje lesne rastline. Izbor rastlinskih vrst, ki sestavljajo vegetacijski pas, se pripravi na podlagi popisa rastlin v okolici.Rastline vegetacijskega pasu prevze-majo hranila in druga onesnažila in jih vežejo v biomaso ali zadržijo v sfe-ri korenin, kjer poteka tudi mikrobna razgradnja in adsorbcija na delcih tal.

DEŽEVNI VRTOVI ZA ČIŠČENJE VODA

Deževni vrtovi so eden od ukrepov za-drževanja in čiščenja meteorne vode. Med seboj se razlikujejo po veliko-sti in večjem poudarku na parkovno ureditev. Deževni vrtovi se običajno uporabljajo za posamezen objekt in zadržujejo ter čistijo predvsem pada-vinsko vodo iz streh in neprepustnih javnih površin. So pomembna doda-na vrednost lokalnemu okolju, blažijo mikroklimo in so nadomesten habitat za vlagoljubne živali in rastline.

30 31

SISTEMI ZA ZADRŽEVANJE VODE V POKRAJINI

Za omilitev problemov nizkih voda v vodotokih je potrebno v času visokih voda zadr-ževati vodo. Za zadrževanje vode se lahko uporabijo stranski jarki in obvodna neupo-rabna zemljišča. Na območju zadrževanja vode se ustvari nov biotop, z novo naseljeni-mi vrstami rastlin in živali se poveča pestrost in biodiverziteta vodnega in obvodnega ekosistema. Namen zadrževanja vode je kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi.

MEJICE OB VODOTOKIH

Mejica je pas grmovja ali drevja v pretežno odprti kulturni pokrajini, široki do 10 me-trov. Večinoma potekajo vzdolž meja njiv, pa tudi vzdolž cest, kolovozov in meliora-cijskih kanalov. Lahko so ostanek gozdne vegetacije, ki je ostala po krčenju gozda za pridobivanje obdelovalnih površin ali pa so jih ljudje zasadili kasneje. Prvotni namen mejic je bil predvsem označevanje mej med parcelami. Značilne so za kulturno pokra-jino, ki ni bila v celoti podvržena industrijskemu kmetovanju.

ERM ZA ZAŠČITO STOJEČIH VODA

Ekoremediacije (ERM) vključujejo na-ravne procese, ki potekajo v narav-nih in umetnih ekosistemih ter ščitijo okolje ali ga obnavljajo. Mehanizmi zadrževanja dušika so predvsem de-nitrifikacija, biološki privzem in sedi-mentacija. Mehanizmi zadrževanja fosforja so vezava v sediment in bio-loški privzem. ERM na dotoku bi tudi zmanjšale dotok sedimentov v jezero. ERM bi poleg samočistilne funkcije zadrževale vodo in nudile habitat šte-vilnim živalskim in rastlinskim vrstam, kar bi večalo biodiverziteto. Ob čišče-nju odpadnih voda v zaledju bi bila izgradnja ERM na vtokih v zadrževal-nike smiselna.

ZBIRANJE DEŽEVNICE V URBANIH OBMOČJIH

Zbiranje deževnice ponovno ponuja številne prednosti v okolju:• omogoča poceni oskrbo z vodo;• povečuje zaloge pitne vode;• zmanjšuje odtok meteornih voda in s tem vpliva na manjše onesnaženje;• zmanjšuje erozijo v urbanih okoljih;• zagotavlja vodo, ki ne potrebuje dodatne obdelave in je primerna za namakanje ali sanitarne namene;• pomaga zmanjšati povpraševanje po vodi poletje.

32 33

BLAŽILNI VEGETACIJSKI PASOVI (blažilne cone in koridorji)

So primerni za območja večjih monokulturnih kmetijskih površin ali okrog večjih kon-centracij urbanih poselitev. Glavne funkcije blažilnih vegetacijskih pasov so:• povečanje površine habitatov – življenjskih prostorov za rastline in živali,• zaščita ranljivih/ogroženih habitatov,• vzpostavitev povezav med ločenimi habitati,• povečanje dostopa do virov,• senčenje za vzdrževanje temperature

ZAŠČITA STOJEČIH VODA Z ERM SISTEMI

Možni načini uporabe ERM so naslednji:• vegetacijski pasovi,• obvodni jarki spremenjeni za večnamensko funkcijo,• izgradnja sonaravnih močvirij,• ERM izgradnja in izgradnja melioracijskih in ostalih jarkov,• pravilno vzdrževanje brežin vodotokov,• izgradnja sonaravnih jezov in povečanje samočistilnih sposobnosti v samem vodotoku.

VAROVANJE IN ČIŠČENJE VODNIH IZVIROV

Za reševanje problematike onesnaženosti tal in vodnih teles z nitrati so predstavljene ekoremediacijske metode z uporabo fitoremediacije pri odstranjevanju organskih in anorganskih onesnaževal v tleh obdelovalnih površin zaradi dolgoletne uporabe gno-jil in fitofarmacevtskih sredstev. Zajemajo metode neposredne remediacije onesnaže-nih tal (hiperakumulatorske rastline, rastline z visokim prirastom in visoko evapotran-spiracijo) in vode (večnamenski melioracijski jarki, mokrišča) ter metode zaščite okolja pred netočkovnim onesnaževanjem kot posledica kmetijske dejavnosti (vegetacijski pasovi).

ZASAJENI VEGETACIJSKI PASOVI V KMETIJSKI POKRAJINI

Vegetacijski pasovi so pasovi lesne grmovne in zeliščne vegetacije, ki ščitijo vodne vire, stoječe in tekoče vode, tla in zrak pred netočkovnim onesnaženjem. Poleg tega imajo vegetacijski pasovi tudi estetski in krajinski vidik, saj so bariere najpogosteje iz kultivi-ranih ali avtohtonih rastlin, zasajene po sadilnem vzorcu na meji med problematično lokacijo in njeno okolico. Prehod med vodnimi in kopenskimi ekosistemi je bistvenega pomena za ekološko zdravje vodnega telesa.

34 35

VITALIZACIJA NASELIJ Z ZELENO INFRASTRUKTURO

Zelena infrastruktura zmanjšuje neprepustne površine in z vegetativnim pokrovom poveča zadrževanje meteornih voda. Izbrane strategije vključujejo cenovno ugodne ukrepe. Pri inovativnih rešitvah za kontrolo kakovosti in zmanjšanje hitrosti odtoka meteornih voda se v sistem rabe zelene infrastrukture vključujejo naravni procesi in-filtracije, evapotranspiracije in možnost uporabe meteornih voda in s to tehnologijo vplivamo tudi na ohranjanje kakovosti podtalnice.

ERM REŠITVE PRI PLAZENJU TAL

Posledice plazenja in erozije so ne-rabne površine in njihovo širjenje na kmetijske, gozdne in druge površine, pri tem pa lahko ogrožajo različne objekte in infrastrukturo. Človek na-ravnih pojavov ne more preprečiti, lahko pa jih s premišljenimi poteza-mi minimizira ali se jim do določene mere celo izogne. Bistvenega pome-na pri pojavih erozije in plazenja je prepoznavanje nevarnosti, ocena ne-varnosti in planiranje ukrepov.

ERM SISTEMI ZA ZMANJŠANJE UČINKOV POPLAVNIH VODA

S pomočjo ekoremediacij lahko urav-navamo vodne količine, kar je zelo pomembno pri uresničevanju preven-tivnih protipoplavnih ukrepih. Zasa-ditev obrežne drevesne vegetacije ob potokih in rekah, revitalizacije vodo-tokov (obnova reguliranih vodotokov) omogočajo zadrževanje vode in s tem preprečevanje poplav.

ERM ZA ČIŠČENJE IZCEDNIH VODA IZ DEPONIJE

Izcedne vode iz deponij so zaradi vi-soke obremenjenosti, strupenosti in nihanja v sestavi za čiščenje izredno problematične. Ponavadi se uporablja-jo zapleteni fizikalni, kemijski in biolo-ški postopki čiščenja, ki zahtevajo tudi stalen nadzor in velik finančni vložek. Ker imajo rastlinske čistilne naprave veliko pufersko kapaciteto, lahko učin-kovito kompenzirajo nihanja v sestavi odpadne vode, prav tako lahko deluje-jo tudi v razmerah povečane slanosti. RČN so tako optimalna rešitev čiščenja izcednih voda v danih razmerah.

Učni poligoni za ekoremediacije v Mo-dražah s svojo pestrostjo naravnih in antropogenih ekosistemov ponuja mnoge možnosti izobraževanja na pro-stem. Obsega 5 ha površin, 3 ha je opre-mljenih za učne namene. Na učnem po-ligonu so vzpostavljena številna učna okolja za razumevanje ekoremediacij. Ekoremediacije temeljijo na zakonito-stih delovanja narave. Uporabljajo se za površine, kjer je prisotna degradaci-ja (za sanacijo) in predvsem na zavaro-vanih območjih (za varovanje). Ekore-mediacije se zato vse bolj uveljavljajo v vsakodnevnem življenju za čiščenje vode, za varovanje prsti, preprečevanje širjenja prašnih delcev, erozije, akumu-lacijo sedimentov in nasploh za izbolj-šanje kvalitete življenja. Učni poligon za ekoremediacije temelji na inovativno zasnovanih pristopih, ki udeležencem omogočajo lastno izkušnjo in razume-vanje s pomočjo lastne aktivnosti.

uČni Poligon za EkorEmEdiaCiJE - modražE

uČni Poligon za samooskrbo – PErmakultura in Ekovas

učni poligon za samooskrbo v zaselku Dole temelji na upoštevanju principov permakulture in ekovasi. Na njem je postavljena jurta (mobilno nomadsko bivališče), kjer se lahko tudi prenoči. Poligon je zasajen z avtohtonimi rastlin-skimi vrstami in sicer kostanji, orehi in sadnim drevjem. Celoten princip teme-lji na upoštevanju omejenih naravnih virov ter racionalni rabi prostora. Prika-zane so naslednje zasaditve: travniški sadovnjak, gozdni vrt, njiva z mešano zasaditvijo, sadno-zelenjavni vrt in goz-dni vrt. Na poligonu je tudi njiva ter ob-močje naravnega nasledstva.

Naravne ERM1. izvir pitne vode2. mlaka3. slap4. brzica5. močvirje6. ribnik7. mrtvica8. potok – naravna struga9. potočni meander / okljuk

10. mokro travišče11. mejica12. grmišče13. suho travišče14. močvirni gozd15. iglasti gozd16. listopadni gozd17. profi li prsti18. učna točka / vegetacija19. jamski / podzemni ekosistem -

opazovališčeEkosistemske tehnologije20. živa meja21. blažilni vegetacijski pas /

protihrupna zaščita22. Rastlinska čistilna naprava23. protierozijska zaščita24. umetno močvirje25. fi ltrirni vegetacijski pas26. fi toremediacija tal27. fi toremediacija sedimentov28. okljuk in prekop / stranski rokavModeli29. model kanaliziranega

vodotoka / kanal30. model revitaliziranega vodotoka 31. model rastlinske čistilne naprave32. model za čiščenje

podzemne vode33. model za mlakoOstala edukacijska okolja:34. učni center35. soba za eksperimente36. drenažni jarek37. opazovalnica za ptice in žuželke38. zelena streha39. kokošnjak40. zeliščni vrt41. njiva42. hidravlični oven43. paša domačih živali /

evtrofno gojeno travišče44. stoječe knjige za prsti

Legenda: Naravne ERM Ekosistemske tehnologije Modeli Ostala edukacijska okolja

Učni poligon

EKOREMEDIACIJEUčni poligon

1

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

1516

17

18

19

2

20 21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

3132

33

34

35

3637

38

39

40

41

42

43

44

4444

Učni poligon

EKOVASPERMAKULTURA

bivališče (učilnica)

večnamenski pokrit prostor

sončni kolektor (ogrevanje vode)

fotonapetostni moduli (el. energija)

vetrni generator

terasa - prehodni prostor

prostor za ognjišče

vodni element z zasaditvijo

živa zgradba z vrbami

ograja z jagodičevjem

protivetrna zaščita

dostopne poti

rastlinska čistilna naprava

zajetje izvirske vode (vkopano

NJIVA

OREHI IN KOSTANJI

TRAVNIŠKI SADOVNJAK

OBMOČJE NARAVNEG

A N

ASLED

STVA

NJIVAz mešano

zasaditvijo

GOZDNIVRT

SADNO -ZELENJAVNI

VRT

SON

ČNA

PA

ST

ZAJEM IZVIRA

Učni poligon

Documents

MEDSEKTORSKI UKREPI ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM … · bioremediacija, fitostabilizacija, fitoekstrakcija, rizofiltracija, • permakulturni pristopi • fitoremediacija 4. Varstvo