Zbornica komunalnega gospodarstva

MODRA KNJIGAZBORNICE KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA

Založila in izdala: Zbornica komunalnega gospodarstva, zanjo Sebastijan ZupancSvet za pripravo Modre knjige: Miran Lovrič, mag. Janko Širec, Antun Gašparac, Marko Fatur, mag. Marko Cvikl, Boštjan Mišmaš,Drago Dervarič, mag. Robert Martinčič, Aleksander Županek, Sebastijan Zupanc in mag. Iztok RozmanZbral in uredil: mag. Iztok RozmanLektoriranje: Joža Lepar LakovičOblikovanje in prelom: MAJ DIZAJN, VrbnjeFoto: Depositphoto in Freepik

3

Spoštovani,

naraščanje svetovnega prebivalstva, čezmerno izkorišča-nje naravnih virov, prilagajanje podnebnim spreme-mbam in digitalizacija družbe so trendi, ki so močnopreoblikovali današnji svet in s tem tudi področje komu-nalnega gospodarstva.

Za razvoj področja je nujno, da se komunalna podjetjasoočijo s temi izzivi, se celovito posodobijo, opustijo staremodele delovanja in vpeljejo nove, trajnostno naravnanein sodobne rešitve. Pri tem je ključno, da presežejo zgoljvlogo izvajalcev storitev in postanejo aktivni soustvarjalcisodobne, odgovorne družbe, kjer se nič ne zavrže, kjer senaravni viri uporabljajo trajnostno, komunalne storitvepa se razvijajo in izvajajo v okvirih razvoja pametnih mestin družbe prihodnosti.

V Zbornici komunalnega gospodarstva, ki na interesni innepridobitni osnovi združuje veliko večino podjetij, ki iz-vajajo gospodarske javne službe na komunalnempodročju, si bomo prizadevali za uresničitev te vizije. Dabi to dosegli, je treba urediti in razvijati obstoječo zako-nodajo tako, da bo reševala ključne izzive in zaščitilajavni interes. Aktivno bomo sodelovali pri pripravi pro-gramov in predpisov, ki nam bodo omogočili prehod vkrožno gospodarstvo. Ozaveščali bomo uporabnike ko-munalnih storitev, da se bodo zavedali odgovornosti inpomagali soustvarjati trajnostno naravnano družbo.Poskrbeli bomo za razvoj stroke, tako da se bodo drago-ceno znanje in izkušnje lažje prenašali, področje panenehno razvijalo in nadgrajevalo. In ne nazadnje bomoposkrbeli, da bo postalo delo v komunalnih dejavnostihprepoznano in cenjeno.

Zavedamo se, da bo za vse to potrebno veliko dela, dobrevolje in vztrajnosti, vendar verjamemo, da nam bo s sku-pnimi močmi uspelo.

Miran Lovričpredsednik Zbornice komunalnega gospodarstva

O modri knjigi zbornice komunalnega gospodarstva 5

O vlogi zbornice komunalnega gospodarstva 6

Strategija razvoja komunalnega gospodarstva 8

Na celotnem področju 7

Oskrba s pitno vodo 11

Odvajanje in čiščenje odpadne vode 12

Ravnanje z odpadki 13

Dimnikarska javna služba 14

Pogrebna in pokopališka javna služba 15

Urejanje in čiščenje javnih površin 17

Vsebina

5

Modra knjiga predstavlja vizijo in ključne strateškeusmeritve razvoja komunalnega gospodarstva v pri-hodnje. Namenjena je strokovnim službam in članomZbornice komunalnega gospodarstva ter podajaključne usmeritve pri komunikaciji in usklajevanju zodločevalci in drugimi deležniki. Cilj Modre knjige jepoenotiti in združiti dogovorjena in sprejeta stališčaZbornice komunalnega gospodarstva ter predstavitiskupne interese članov.

Modra knjiga povzema dosedanje izzive urejanja ko-munalnega gospodarstva in ključne izzive na posa-meznih področjih in ponuja konkretne predloge zanjihovo reševanje. V ospredje postavlja javni interesin ohranitev gospodarskih javnih služb na področjukomunalnega gospodarstva v javni sferi ter spodbujaspremembe na poti do učinkovitega in trajnostno na-ravnanega komunalnega gospodarstva.

Cilj Modre knjige je uresničevanje predstavljene vizijeZbornice komunalnega gospodarstva in njenih članov.Nastala je na podlagi strokovnega znanja, izkušenj indolgoletnega delovanja na tem področju.

O Modri knjigi Zbornice komunalnega gospodarstva

6

Zbornica komunalnega gospodarstva je reprezentativnozdruženje, ki na interesni in nepridobitni osnovi združujeveliko večino javnih in zasebnih podjetij, ki izvajajogospodarske javne službe na področju komunalnegagospodarstva.

Temeljna naloga Zbornice je, da samostojno sprejema inuveljavlja stališča svojih članov v okviru Gospodarskezbornice Slovenije ter v razmerju do Vlade RepublikeSlovenije in drugih državnih organov ter odločevalcev,institucij in drugih deležnikov tako na državni kot tudimednarodni ravni.

Zbornica komunalnega gospodarstva se zavzema za ure-ditev in razvoj področja komunalnega gospodarstva, ki vospredje postavljal javni interes in učinkovite ter trajno-stne rešitve.

V bodoče se bo Zbornica osredotočala na pet ključnihpodročij.

Povezovanje izvajalcev in drugih klju~nih deležnikov napodro~ju komunalnega gospodarstva, izmenjava dobrih praksin razvoj usposabljanj in izobraževanj za klju~ne poklice v ko-munalnem gospodarstvu

Poklici v komunalni dejavnosti niso regulirani, zato sonemalokrat podcenjeni. Pri izvajalcih javne službe, kiopravljajo komunalne dejavnosti, je akumuliranega ve-liko specifičnega znanja, ki pa se večinoma prenaša ne-sistemsko s starejših na mlajše delavce. V današnjemčasu nenehno spreminjajoče se družbe in poslovnegaokolja pa to ni dovolj. Zato je treba znanje neprestanonadgrajevati in skrbeti za sistemski prenos na zaposlenetako znotraj podjetij kot znotraj celotne panoge. Samotako bo področje komunalnega gospodarstva lahko v ko-raku z razvojem novih tehnologij in bo odgovarjalo naspreminjajoče zahteve poslovnega okolja.

Pri tem bo ključni poudarek na izobraževanju sodelavcev,spodbujanju uvedbe formalnih in obdobnih izobraževanj(nacionalne poklicne kvalifikacije, ipd.) na vseh ravnehter pripravi smernic in navodil za spodbujanjepoenotenja izvajanja javnih služb na vseh področjih de-lovanja Zbornice komunalnega gospodarstva.

Aktivno sodelovanje pri pripravi podro~nih predpisov in pro-gramov ter njihovih spremembah, spodbujanje sodelovanjavseh deležnikov

Področje komunalnega gospodarstva ureja veliko pre-dpisov tako na državni kot lokalni ravni. Ti so obsežni,pogosto nejasni, neusklajeni in sprejeti brez zadostnegaupoštevanja mnenja stroke. Zato prepogosto ne rešujejoključnih izzivov, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem deluna področju komunalnega gospodarstva.

Zakonske in podzakonske akte, ki urejajo to področje, jetreba smiselno združiti in poenotiti. Ti se morajo pripra-viti skladno z evropsko zakonodajo in s smernicami terpriporočili stroke. Zakonodaja mora področje urejaticelovito in nedvoumno, odražati mora stanje na terenu,upoštevati mnenje stroke in omogočati strokovne in-ženirske odločitve ter dopuščati napredek tehnike inuveljavljanje sodobnih rešitev.

Zbornica bo proaktivno sodelovala v postopkih pripravein sprememb predpisov na celotnem področju komuna-lnega gospodarstva. Pri predlagateljih predpisov si boprizadevala povečati zavedanje, da je celovit, konsisten-ten in stabilen sistem predpisov ključen za gospodarnoizvajanje storitev, za učinkovito sodelovanje med izvajalcijavnih služb, občinami in odločevalci ter ne nazadnje zazadovoljstvo uporabnikov.

V prihodnje bo ključni cilj sprejem manjkajočih pred-pisov na državni ravni – na primer uredbe o vodovar-stvenih območjih, predpisi s področja urejanja in čiščenjajavnih površin. Poleg tega bodo ključne tudi spremembeter poenostavitve predpisov, ki se v praksi kažejo kotneučinkoviti, na primer vključitev nadgradnje prime-rjalne analize za kontrolo cen, vzpostavitev kakovostnihin med seboj povezanih evidenc, zmanjšanje poročeval-skih in administrativnih obremenitev, celostna obra-vnava plačevanja okoljskih dajatev za odvajanje odpadnevode in vodnih povračil in popravek sistema prevzemanjaodpadne embalaže in odpadnih sveč.

Širjenje ugleda in prepoznavnosti slovenske stroke na podro~jukomunalnega gospodarstva na mednarodni ravni

Skupaj s svojimi člani bo Zbornica aktivno sodelovala vmednarodnih združenjih na področju komunalnegagospodarstva, predvsem tistih, ki sodelujejo v postopkihpriprave evropske področne zakonodaje. S tem si boZbornica prizadevala dvigniti ugled slovenske stroke namednarodni ravni in povečati njeno vključevanje vpripravo evropske zakonodaje na področju komunalnegagospodarstva in varovanja okolja.

O vlogi Zbornice komunalnega gospodarstva

7

Spodbujanje trajnostne rabe virov in prehoda v krožno gospo-darstvo

Na področju delovanja bo Zbornica aktivno sodelovalapri spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo in dvigudružbene in okoljske odgovornosti vseh deležnikov takoznotraj podjetij kot v širši družbi. Z ozaveščevalnimi pro-grami, povezovanjem svojih članov in vseh ključihdeležnikov ter izmenjavo dobrih praks bo spodbujalaspremembe na sistemski, zakonodajni in izvedbeni ravni.Ob tem bo vse deležnike spodbujala k odgovornemu intrajnostno naravnanemu vedenju.

Aktivno informiranje ~lanstva o pomembnih trendih in spre-membah na podro~ju komunalnega gospodarstva in osve�~a-nje vseh deležnikov in uporabnikov komunalnih storitev

Povezovanje, informiranje, osveščanje in izobraževanječlanov, drugih deležnikov in uporabnikov vseh storitevna področju komunalnega gospodarstva je ena odključnih nalog Zbornice komunalnega gospodarstva.

Zbornica komunalnega gospodarstva si bo še naprejprizadevala razvijati celovite programe, ki bodo članompomagali pri informiranju in osveščanju uporabnikov, jihobveščala o novostih in spremembah na področju komu-nalnega gospodarstva ter jih spodbujala k odgovornej-šemu vedenju. V tem okviru bo nadaljevala izvajanjedružbeno odgovorne pobude Skupaj za boljšo družbo inkoordinacijo Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

OSKRBA SPITNO VODO

RAVNANJE Z ODPADKI

UREJANJE IN^IŠ^ENJE JAVNIH

POVRŠIN

Zbornica komunalnega gospodarstva

POGREBNA IN POKOPALIŠKA JAVNA SLUŽBA

DIMNIKARSKAJAVNA

SLUŽBA

ODVAJANJE IN^IŠ^ENJEODPADNE

VODE

8

Optimalno izvajanje komunalnih storitev je v obliki obveznihlokalnih gospodarskih javnih služb s primarnim ciljem zago-tavljanja javnega interesa.

Po Zakonu o gospodarskih javnih službah se z gospo-darskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javnedobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno innemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja državaoziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovo-ljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zago-tavljati na trgu.

Republika Slovenija je leta 1996 ratificirala Evropskolistino lokalne samouprave, ki določa, da naj javne nalogepo možnosti izvajajo tiste oblasti, ki so državljanom naj-bližje. Dodelitev javnih nalog drugim oblastem bi moralabiti utemeljena z obsegom in naravo take naloge in z za-htevami za učinkovitost in gospodarnost njihovega izva-janja. Tudi Ustava Republike Slovenije predvideva, da vpristojnosti občin spadajo lokalne zadeve, ki jih občina

lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalceobčine. Oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komu-nalne odpadne vode, ravnanje s komunalnimi odpadki,urejanje in čiščenje javnih površin, storitve dimnikarskejavne službe in pogrebna in pokopališka dejavnost sostoritve, ki jih je glede na obseg in naravo dejavnosti na-jsmotrneje izvajati na ravni lokalne samouprave.

Zbornica komunalnega gospodarstva in njeni člani sebodo zavzemali, da se za učinkovito in gospodarno izva-janje komunalnih storitev ohranja izvirna pristojnostsamoupravnih lokalnih skupnosti. Če veljavna zako-nodaja predvideva izvajanje v obliki državnih javnihslužb, pa subsidiaren prenos pristojnosti na lokalnosamoupravo. Kadar se posamezne javne službe zaradisvojega obsega ali narave lahko učinkoviteje in gospo-darneje izvajajo na državni ravni, se lahko izjemoma ko-munalne dejavnosti izvajajo v obliki obveznih državnihgospodarskih javnih služb.

Strategija razvoja komunalnegagospodarstva

9

Za učinkovito izvajanje vseh komunalnih storitev je nujentudi učinkovit nadzor. Zbornica se zavzema za ustreznoorganizacijo in delovanje inšpekcijskih služb na državniin lokalni ravni, ki mora zagotavljati hitro ugotavljanjekršitev pri vseh deležnikih in ustrezno ukrepanje za hitroodpravljanje kršitev. Učinkovito delovanje inšpekcijskeganadzora je ključno pri doseganju predpisanih zahtev inza ustrezno izvajanje komunalnih storitev.

Prebivalci so upravi eni dostopati do komunalnih storitev podenakopravnimi pogoji.

Za ustrezno oblikovanje cen in njihovo primerljivost jeključno, da se oblikujejo na enotnih izhodiščih v skladu zenotno metodologijo za oblikovanje cen komunalnihstoritev na ravni RS. Zbornica komunalnega gospo-darstva podpira enotne cene storitev javnih služb naravni celovitega sistema oziroma enega izvajalca javneslužbe. Pri vseh odločitvah je treba upoštevati, da morajobiti storitve prebivalstvu tudi finančno dostopne.

Zbornica podpira načelo polnega pokritja stroškov, karpomeni, da mora cena storitev zagotavljati polno pokritjestroškov za njeno izvajanje. Obenem pa je nujno ohranitivzdržno ceno (angl. affordability) storitev z zavzemanjemza racionalne rešitve na vseh ravneh, tako pri zakonodaj-nih rešitvah, investicijah v javno infrastrukturo kot tudiizvajanju komunalnih storitev.

Spodbujanje digitalizacije na podro~ju komunalnega gospo-darstva je nujno za izbolj{anje poslovanja in kakovosti storitevizvajalcev javnih služb ter pravo~asno informiranje vsehklju~nih deležnikov.

Prehod v informacijsko družbo je ena od ključnih razvo-jnih nalog na področju komunalnega gospodarstva s ciljemdigitalizacije, inovativne rabe informacijsko komunikacij-skih tehnologij (IKT) in interneta za izboljšanje poslovanjaizvajalcev javnih služb, izboljšanje kakovosti storitev in in-formiranja uporabnikov in drugih deležnikov.

Tudi na področju storitev komunalnega gospodarstvaZbornica pričakuje in podpira vključevanje v sodobnetrende in procese digitalizacije poslovanja. Pri tem jeključno osredotočenje na pričakovanja uporabnikovstoritev, povečanje kakovosti izvajanja komunalnihstoritev in spremljanje procesov v komunalnih sistemih vrealnem času. Posebno pozornost bo treba usmeriti tudi vrazvoj novih organizacijskih oblik in ekonomskih modelov,spodbujanje hitre izmenjave informacij znotraj organizacijin navzven ter pospeševanje organizacijskega učenja.

Z optimizacijo poslovanja komunalnega gospodarstva jeneločljivo povezan tudi razvoj digitalizacije v pristojnihdržavnih organih in lokalnih skupnostih. V tem pogledumora digitalizacija prinesti poenostavitev in poenotenjeporočeval-skih obveznosti (poročanje enkrat in na enemmestu), dostopnost do celovitih podatkovnih baz in evi-denc in omogočiti digitalno sodelovanje med vsemi

deležniki – izvajalci javnih služb, lastniki infrastrukture(občinami), državnimi organi in uporabniki storitev.

Za obvezne gospodarske javne službe na podro~ju komunal-nega gospodarstva in javne infrastrukture je nujno družbenopriznanje posebnega statusa.

Komunalne storitve so storitve splošnega gospodarskegapomena, ki so namenjene državljanom in so v interesuširše družbe. Na področju teh storitev in infrastrukture,ki je za njihovo izvajanje bistvenega pomena, si bomoprizadevali za dvig družbene zavesti o njihovem pomenuza delovanje, razvoj in blaginjo celotne družbe.

Sistem financiranja infrastrukture za izvajanje gospodarskihjavnih služb mora zagotavljati, da se namensko zbrana sredstvav celoti uporabljajo za vlaganje v infrastrukturo za izvajanje tehjavnih služb za trajnostno zagotavljanje in izbolj{anje kakovostistoritev.

S spremembo Slovenskih računovodskih standardov seje večina občin odločila oddati javno komunalno infra-strukturo v poslovni najem izvajalcem javne službe. Kotposledica uvedbe nove oblike upravljanja so se v neka-terih primerih namenska sredstva za vzdrževanje gospo-darske javne infrstrukture za izvajanje posameznihjavnih služb skladno s predpisi lahko porabila za drugenamene (vlaganja v drugo občinsko infrastrukturo), v ob-novo ali nadomestitev javne infrastrukture za izvajanjeposameznih javnih služb pa se sredstva niso vračala.Poleg tega se pri vlaganju v javno infrastrukturo vmnogih občinah čutijo tudi posledice togosti pri izvajanjuproračuna, kar je težko združljivo s potrebo po tekočemin odgovornem gospodarjenju z njo.

Zbornica podpira uvedbo novih oblik pri upravljanjujavne infrastrukture, kot je na primer uvedba modela zvlaganjem javne infrastrukture kot stvarnega vložka vpodjetja v javni lasti. To bi prineslo številne prednosti.Sredstva amortizacije bi se namensko porabljala, izvajalcijavne službe bi lažje upravljali infrastrukturo, postopkivlaganj bi se poenostavili, vzdrževanje gospodarske javneinfrastrukture bi se lahko izvajalo kontinuirano inskladno s časovnimi in finančnimi možnostmi izvajalcajavne službe.

Poleg tega bi zmanjšali količino nepotrebnega admini-strativnega dela, občine bi s stvarnim vložkom javne in-frastrukture v javna podjetja, ki so v njihovi lasti, ohranilain hkrati poenostavila nadzor nad poslovanjem javnihpodjetij, njihovim upravljanjem in vlaganjem v javno in-frastrukturo. S tem bi tudi spodbujali gradnjo in vlaganjev obstoječo javno infrastrukturo v realnem času, da bi seprilagajala podnebnim spremembam in bila skladna zokoljskimi standardi.

Amortizacija za celotno infrastrukturo se mora dolgoročnovračati v infrastrukturo, za katero so uporabniki plačaliamortizacijo. Pri tem je ključno poenotenje vrednotenja

10

(obstoječe) infrastrukture in premislek o ponovni opre-delitvi amortizacijskih stopenj.

Zbornica bo aktivno sodelovala pri oblikovanju in spodbu-janju ukrepov za gospodarno in trajnostno načrtovanje,gradnjo in rabo javne infrastrukture, ki je namenjena iz-vajanju komunalnih storitev.

Zbornica si bo prizadevala tudi za oblikovanje ustreznihmehanizmov, da bodo pristojne institucije lahko zago-tavljale zadostne finančne vire za nove investicije v infra-strukturo za ustrezno izvajanje javnih služb.

Sistem javnega naro~anja pri vlaganju v javno infrastrukturomora zagotavljati, da bodo klju~ni kriteriji za izbor izvajalcevupo�tevali ekonomsko naju~inkovitej{e re{itve, ki izpolnjujejozahtevane okoljske standarde.

Sistem je treba prilagoditi tako, da bodo poleg najnižjecene ključni kriteriji pri odločanju tudi kakovost vgra-jenih materialov in sodobne tehnologije (BAT), stro-kovnost izvajalca ter stroškovna učinkovitost v celotniživljenjski dobi infrastrukture.

Zbornica se bo zavzemala, da se izvajalci javnih služb, kibodo upravljali infrastrukturo, enakopravno vključujejov vse faze postopkov, od priprave razpisa do nadzoragradnje. Ustrezno upravljanje javne infrastrukture jenamreč neločljivo povezano z ustreznimi odločitvami včasu njenega načrtovanja in gradnje. Od izvedbe pred-hodnih faz pa je odvisna tudi gospodarnost izvajanjajavne službe ter z njo povezani stroški in posledično cenaza uporabnike.

Vzpostaviti je treba smernice za u~inkovitej{e vlaganje v ko-munalno infrastrukturo in oblikovati ter poenotiti tehni~ne za-hteve in normative za vzpostavitev in delovanje komunalnihsistemov.

Zbornica si bo prizadevala za pripravo tehničnih smernicin normativov na vseh področjih delovanja, ki so ključniza učinkovito, kakovostno in trajnostno delovanje komu-nalnih sistemov. Na podlagi dobrih praks si bo prizade-vala za postopno poenotenje na ravni Slovenije.

Preglednost in u~inkovitost poslovanja izvajalcev javnih službje mogo~e pove~ati s pomo~jo primerjalne analize izvajanjaobveznih gospodarskih javnih služb.

V primerjalni analizi so analizirani vsi ključni oskrbovalnipogoji in stroški izvajanja posameznih storitev javnihslužb. Povezava tehničnih in ekonomskih elementovomogoča celovitejšo primerjavo zagotavljanja javnihstoritev in poslovanja izvajalcev gospodarskih javnihslužb. Podrobneje so analizirani tudi dejavniki prostorskeurejenosti, kakovost in zanesljivost oskrbe ter trajnostnanaravnanost in učinkovitost izvajanja posamezne javneslužbe.

Zbornica si bo prizadevala, da postane primerjalna anal-iza ustaljeno orodje, ki bi ga vse občine kot regulatorniorgani za potrjevanje cen komunalnih storitev uporablja-le za učinkovitejše upravljanje javnih služb in zagotavlja-nje strokovne osnove za cenovno regulacijo.

Izvedba primerjalnih analiz prinaša številne koristi za vseključne deležnike. Lokalne skupnosti pridobijo orodje zastrokovno utemeljene odločitve o višini cen. Izvajalcijavne službe na podlagi primerjave in prenosa dobrihpraks lahko izboljšajo svojo (ekonomsko) učinkovitost terpridobijo orodje, s katerim lahko utemeljujejo upravi-čenost stroškov, ki vplivajo na oblikovanje cene. Končniuporabniki pridobijo pregled nad pogoji izvajanja,kakovostjo in stroški storitev ter aktualne primerjalne os-nove z drugimi oskrbovalnimi območji.

11

Oskrba s pitno vodo

Pravica do pitne vode in sanitarij je v skladu z resolucijoZdruženih narodov temeljna pravica za zagotavljanje vseh os-talih ~lovekovih pravic in je zapisana v Ustavi RepublikeSlovenije.

Javna služba oskrbe s pitno vodo je v Sloveniji primernourejena in večini prebivalstva zagotavlja uresničevanjepravice do pitne vode. Na območjih, kjer oskrba s pitnovodo iz javnih vodovodov iz objektivnih razlogov nimogoča, je pomembno, da država še naprej omogočalastno oskrbo s pitno vodo, v izjemnih primerih pa zago-tovi to pravico v skladu s standardi Združenih narodov.

Varovanje vodnih virov je klju~no za ohranjanje in izbolj�anjesistema javne službe oskrbe s pitno vodo.

Zaradi neustrezne zaščite vodnih virov, vse pogostejšihnaravnih pojavov, ki se pojavljajo kot posledica podne-bnih sprememb (poplave, suše, visoke temperature) inpočasnega postopka sprejemanja Uredbe o vodovar-stvenih območjih, imajo komunalna podjetja veliketežave z ohranjanjem neoporečnosti vodnih virov.

Doseči je treba, da se čim prej pripravijo in sprejmejo vseuredbe o vodovarstvenih območjih ter da se pri pripraviuredb upošteva tudi mnenje stroke. Ker se zavedamo, daso vodni viri omejeni, bo Zbornica sodelovala pri spod-bujanju ukrepov za gospodarno in trajnostno rabo vsehvodnih virov ter opozarjala na odgovorno rabo pitne vodeiz javnih vodovodov.

Storitvam javne službe oskrbe s pitno vodo in javnimvodovodom je zaradi zagotavljanja blaginje v celotni družbitreba priznati poseben status.

V povezavi z ustavno pravico do pitne vode je treba for-malno urediti razmere na območjih razpršene poselitveoz. zasebnih vodovodov, kjer se oskrba s pitno vodo neizvaja kot javna služba in ne dosega standardov oskrbe,ter na območjih, kjer mora v izjemnih primerih državazagotavljati ustavno pravico do pitne vode.

Zagotavljati je treba optimalno izkori�~enost javnih vodovodnihsistemov.

Cena storitve oskrbe s pitno vodo je neločljivo povezanaz izkoriščenostjo sistemov za oskrbo s pitno vodo in zdostopnostjo pitne vode. Zbornica bo zato zagovarjalaukrepe, ki bodo spodbujali optimalno izkoriščenost vo-dnih virov ob zagotavljanju prednostne in trajnostne rabepitne vode iz javnih vodovodnih sistemov za uporabnikestoritev javne službe oskrbe s pitno vodo.

Posebno pozornost je treba namenjati zmanj�evanju vodnihizgub.

V prihodnosti bo večji poudarek namenjen izzivomzmanjševanja vodnih izgub. K zmanjševanju vodnihizgub je treba pristopati ekonomsko upravičeno na po-dlagi mednarodno priznanih metodologij. Pri tem bozbornica spodbujala sprejetje ukrepov, ki bodo spodbu-jali lastnike vodovodnih sistemov v obnovo zaradi zma-njševanja vodnih izgub.

12

Odvajanje in ~i�~enje odpadne vode

Dobro delujo~ sistem javne službe odvajanja in ~i{~enja komu-nalne odpadne vode je pogoj za doseganje ciljev prepre~evanjain zmanj{anja onesnaževanja okolja.

Zbornica si bo prizadevala, da se na področju odvajanjain čiščenja odpadnih voda sprejeme zakonodaja, ki bokaznovala in preprečevala onesnaževanje okolja, pred-vsem vire pitne vode z odpadnimi vodami. Zavzemala sebo za obvladovanje industrijskih onesnaževalcev z jasnej-šo opredelitvijo mejne vrednosti parametrov za izpust vkanalizacijo in obvladovanje onesnaževanja iz kmetijskedejavnosti.

Potrebna je ureditev podro~ja vgradnje individualnih sistemovodvajanja in ~i{~enja odpadnih voda.

Na območjih razpršene poselitve, kjer ni javne kanaliza-cije oziroma njena izgradnja ni predvidena, je ključnodopolniti kriterije za vgradnjo individualnih sistemovčiščenja, posebej na vodovarstvenih območjih.

Zbornica bo pozornost namenjala svetovanju in pripravinacionalnih smernic za vgradnjo individualnih sistemovčiščenja za končne uporabnike in stroko. Zavzemala sebo, da se uredi nadzor na področju gradenj individualnihsistemov in tudi njihovega obratovanja, da bodo pristoj-nosti jasno določene.

Storitve javne službe odvajanja in ~i{~enja komunalne odpadnevode in javna kanalizacija morajo imeti poseben status zaradizagotavljanja blaginje v celotni družbi.

Na območjih razpršene poselitve, kjer gradnja javne kana-lizacije ni ekonomsko in okoljsko upravičena, je treba zago-toviti formalno ureditev, ki bo omogočala ustrezno čiščenjekomunalne odpadne vode. Ta bo zagotavljala ustreznostopnjo varstva okolja s poudarkom na varovanju vodnihvirov, ki so namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

Na vseh ravneh je treba spodbujati zmanj{evanje odvajanja pa-davinske odpadne vode in zalednih vod v javno kanalizacijo.

Zbornica bo spodbujala in podpirala finančne, tehnične inadministrativne ukrepe za zmanjševanje odvajanja pa-davinske odpadne vode in zalednih voda v javno kana-lizacijo. Spodbujala bo njeno učinkovito zadrževanje predmorebitnim odvajanjem v javno kanalizacijo in ob-vladovanje škodljivih posledic prostorsko in časovno neu-godne razporeditve količin padavinskih odpadnih voda, kiso povezane s pozidavo in podnebnimi spremembami.

To bo znižalo stroške obratovanja in vzdrževanja javnekanalizacije, zmanjšalo bo poplavno ogroženost in škodo,povezano s preplavljanjem kanalizacijskih sistemov terodgovorilo na ključne izzive in priložnosti, povezanesametnimi mesti in skupnostmi prihodnosti.

13

Ravnanje z odpadki

Na državni ravni je treba zagotoviti jasne in pregledne rezultateravnanja z odpadki in predpisati minimalne standarde za izva-janje te dejavnosti.

Zahvaljujoč odličnim praksam zbiranja in ravnanja zodpadki, dosega večina slovenskih občin zelo dobrerezultate ločenega zbiranja odpadkov. To pa še vedno nepomeni, da so izkoriščene vse možnosti za izboljšanje si-stemov zbiranja in ravnanja z odpadki. Da bomo lahkodosegali cilje, ki si jih je zadala Evropska unija v okvirusistema krožnega gospodarstva, bo treba najboljše praksev državi prenesti na vse lokalne skupnosti. Pri tem boključna sistematična obravnava vseh komponent rav-nanja z odpadki in sprejem ustreznih smernic pri zbi-ranju, obdelavi, ponovni uporabi ter odstranjevanjuodpadkov.

Podro~je ravnanja z odpadki je treba urediti tako, da bodo sode-lovali vsi deležniki.

Učinkovito izvajanje obvezne občinske gospodarske javneslužbe zbiranja komunalnih odpadkov dejavno vključujevse deležnike, ki nastopajo v tem procesu. Poleg izvajal-cev javne službe in uporabnikov je treba v sistem vključititudi izobraževalne ustanove (vrtce, osnovne šole, srednješole …), gospodarske subjekte ter lokalne skupnosti, kilahko z ustrezno strategijo postavijo temelje učinkovitegaravnanja z odpadki za dosego ključnih ciljev. Glede napripravo zakonodaje na področju krožnega gospodarstvana evropski ravni bo morala država jasno določiti tudicilje in obveze lokalnih skupnosti.

Urediti je treba podro~je ravnanja s komunalnimi odpadki, kise zbirajo in predajajo po na~elu raz{irjene ali polne odgo-vornosti proizvajalcev.

Sisteme ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se zbirajoin predajajo po načelu razširjene ali polne odgovornostiproizvajalcev (komunalna odpadna embalaža, odpadnenagrobne sveče, odpadna električna in elektronskaoprema ...), je treba prenoviti in uskladiti tako, da bodoglavni deležniki spodbujeni k učinkovitejšemu in dosle-dnejšemu ravnanju z navedenimi vrstami komunalnihodpadkov. Če posamezni deležniki ne prevzemajo svojegadela odgovornosti, mora država nemudoma ukrepati inučinkovito ter hitro uveljaviti predpisane zahteve.

Pri predelavi naj se upoštevajo prednostni načini rav-nanja z odpadki in zagotavlja čim učinkovitejši prehod vkrožno gospodarstvo. Zbornica bo podpirala zapiranjesnovnih zank pri proizvodnji novih izdelkov z uporabomaterialov in surovin iz odpadkov, kar bo dolgoročno pri-

neslo zmanjševanje onesnaževanja in večjo konku-renčnost gospodarstva.

Spodbujati je treba samozadostnost na podro~ju termi~ne ob-delave ostankov odpadkov po mehanski obdelavi.

Slovenija je samozadostna pri obdelavi komunalnihodpadkov in posamezni regijski centri za obdelavoodpadkov presegajo količino v teh regijah nastalihodpadkov. Povsem drugače pa je pri termični obdelaviostankov odpadkov po mehanski obdelavi, kjer so izva-jalci zaradi pomanjkanja zmogljivosti primorani odpeljatiostanek odpadkov v obdelavo v druge države. Termičnaobdelava odpadkov je v Sloveniji državna javna služba,kar se je pokazalo za neustrezno rešitev. Država namrečna tem področju v preteklih letih ni bila uspešna pri zago-tovitvi objektov za termično obdelavo. Zato je treba topodročje sprostiti in lokalnim skupnostim dopustitiiskanje investitorjev za izgradnjo tovrstnih objektov.

Zbornica se bo aktivno zavzemala za celovito ureditevpodročja ravnanja z odvečnim blatom iz komunalnih inskupnih čistilnih naprav, pri čemer morajo biti zagoto-vljeni primerni načini in zadostne zmogljivosti za njegovoustrezno odstranjevanje ali nadaljnjo uporabo.

14

Prizadevati si je treba, da dimnikarska služba ostane javnaslužba.

Storitve dimnikarske službe se izvajajo zaradi zagotav-ljanja zdravja ljudi, požarne varnosti, varstva okolja inracionalne rabe goriv. Te storitve se torej izvajajo vjavnem interesu. Dimnikarska služba mora zato zaradizaščite javnega interesa tudi v bodoče ostati organiziranakot javna gospodarska služba.

Zagotavljati je treba okoljevarstveno, požarno in zdravstvenovarnost ljudi.

V nedavnem sistemu ureditve dimnikarske dejavnosti soizvajalci gospodarske javne službe skrbeli za nadzoruporabnikov, dimnikarskih družb in dimnikarjev. Vodiliso evidenco kurilnih naprav in opravljenih dimnikarskihstoritev ter odpravljali pomanjkljivosti na napravah.Zbornica komunalnega gospodarstva si bo prizadevala,da zaradi spremenjene zakonodaje na tem področju nepride do zmanjšanja nadzora, kot so pregledi in meritveemisij in plinov na malih kurilnih napravah, in da se

storitve zagotavljajo tako, da bodo še naprej ostala us-trezna raven varstva okolja, požarne in zdravstvenevarnosti ljudi.

Zagotoviti je treba kakovost dimnikarskih storitev in neodvi-snost poro~anja.

Izvajalci dimnikarske javne službe ne smejo opravljatistoritev projektiranja, vgradnje in vzdrževanja naprav. Tozagotavlja učinkovitost nadzora nad kurilnimi napra-vami. Zbornica bo spodbujala pripravo smernic in dodat-nih ukrepov, ki bodo zagotavljali kakovost storitev inneodvisnost poročanja, dimnikarska dovoljenja in izka-znice pa bodo v domeni stroke in ne upravnih organov.

Dimnikarska javna slu‘ba

15

Pogrebna in pokopali{ka javna službaPogrebna in pokopali�ka dejavnost je splo{nega družbenegapomena.

Vsakdo ima pravico, da je pokopan z dostojanstvom inspoštovanjem, skladno s svojo veroizpovedjo ter krajevnotradicijo in da lahko enako stori tudi za svoje bližnje. Greza temeljno človekovo pravico in obenem izjemnoobčutljivo področje, zato mora biti urejeno tako, da jezaščiten interes prebivalcev.

V Sloveniji je bil do danes način urejanja pogrebne de-javnosti prepuščen lokalnim skupnostim, ki so skladno stradicijo in navadami krajanov same določale, kako najse ta dejavnost izvaja. Lokalne skupnosti so skrbele zanadzor dejavnosti, določale vrsto storitev, ki se lahkozaračunavajo, in višino cen. Takšen sistem je ščitil interesprebivalcev in zagotavljal, da so lahko vsi občani podenakimi pogoji dostopali do dostojnega pogreba po na-jnižjih možnih cenah.

Leta 2016 je bil sprejet novi Zakon o pogrebni in pokopa-liški dejavnosti, ki je do sedaj enoto pogrebno in pokopa-liško dejavnost ločil. Za pokopališko dejavnost, ki prinašaizgubo, bodo še naprej skrbele javne službe, pogrebna de-javnost, ki prinaša dobiček, pa bo po novem prepuščenaprostemu trgu. Ker prelivanje sredstev iz ene dejavnostiv drugo ne bo več dovoljeno, bo to povzročilo negativneposledice za občane in pokopališča.

Ločevanje dejavnosti in izvajanje pogrebne dejavnosti naprostem trgu postavlja interes po dobičku pred javni in-teres, kar bo vodilo v propadanje pokopališč, višanje censtoritev in nižanje standardov izvajanja. Močno boposegalo tudi v navade in običaje prebivalcev. V zelokratkem času (dan ali dva dneva) in v težkem čustvenempoložaju bodo morali zbirati predračune različnihpogrebnih podjetij, namesto da bi v miru žalovali in sepripravljali na pogreb.

Predstavniki komunalnega gospodarstva si bomo zatoskupaj s predstavniki lokalnih skupnosti prizadevali, dase pogrebna in pokopališka dejavnost še naprej izvaja kotskupna dejavnost, ki je v domeni občinske gospodarskejavne službe. Le tako bodo zaščiteni interesi prebivalcev,zagotovljena dostojna zunanja podoba pokopališč inohranjena naša kulturna dediščina.

Pogrebna dejavnost mora ostati organizirana kot javna služba.

Odnos do mrtvih je eno temeljnih civilizacijskih vprašanj.Zato obstaja močan javni interes, ki od države zahtevavarovanje določene civilizacijske ravni glede ravnanja z

mrtvimi in ustrezno ureditev tega občutljivega področja,ki je v splošnem javnem interesu, saj zahteva nemotenozagotavljanje ustavnih in človekovih pravic, predvsemdostojanstva do umrlih in svojcev.

Pogrebna dejavnost je širšega družbenega pomena, karje z odločbo ugotovilo tudi Ustavno sodišče, in je nimogoče prepuščati prostemu trgu in ne more biti odvisnaod trenutnega tržnega interesa; ne samo zaradi pravnegareda, ampak tudi zaradi spoštovanja pokojnikov inodnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskihrazlogov.

V bodoče si je zato treba prizadevati, da ostane pogrebnadejavnost še naprej organizirana kot občinska javnagospodarska služba. Lokalna skupnost pa bo zagotavljala,da se izvaja v javnem interesu, za vse občane pod enakimipogoji in predpisanimi standardi, na krajevno običajennačin, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

Treba je dolo~iti standarde in normative za ureditev podro~jain vklju~iti vse klju~ne deležnike.

16

Enotno stališče Zbornice komunalnega gospodarstva kotnosilca razvoja pogrebne in pokopališke dejavnosti terpredstavnikov lokalnih skupnosti je, da se pogrebna de-javnost še naprej izvaja kot javna gospodarska služba. Topomeni, da lokalne skupnosti še naprej zagotavljajostoritve, ki zaradi zdravstvenih in sanitarno-higienskihpogojev ter zagotavljanja dostojnega pokopa vseh umrlihne morejo biti prepuščene trgu. Te vključujejo:

- 24-urno dežurno službo s prvim prevozom pokojnika,- pripravo pokojnika,- pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti,- pokop pokojnika,- prvo ureditev groba po pokopu.

Trgu pa so lahko prepuščene vse ostale pogrebne storitve,ki dopolnjujejo ali nadgrajujejo zgornje storitve, kot sokamnoseške in cvetličarske storitve, nagrobna oprema,dodatne storitve za pogrebno slovesnost itd.

Pri nadaljnjem urejanju tega področja je ključnega pom-ena, da država pri pripravi predpisov in standardovvključi tako Zbornico komunalnega gospodarstva inzdruženja lokalnih skupnosti (SOS, ZOS in ZMOS).

Pokopali{~a so pomemben del kulturne dedi{~ine.

Pokopališča so pomemben del vsakega mesta in skup-nosti, saj odsevajo njegovo zgodovino, arhitekturo, kul-turo ter običaje prebivalcev skozi čas in predstavljajopomemben del naše kulturne dediščine.

V sedanjem sistemu je pogrebna in pokopališka de-javnost urejena kot ena sama povezana dejavnost. Ure-janje pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti pomeniločevanje dejavnosti, kar bo vodilo v propadanjepokopališč. Zasebniki, ki bodo delovali na prostem trgu,bodo namreč dobiček obdržali zase in ga ne bodo vlagaliv vzdrževanje pokopališč in obnovo pokopališke infra-strukture. Javne gospodarske službe pa ne bodo imeledovolj virov za vzdrževanje, zato bodo prisiljene znižatistandarde vzdrževanja pokopališč, kar ne pride v poštev,ali povišati cene, kar bo najbolj prizadelo državljane, kibodo morali za storitve plačevati več. V obnovo pokopal-iške infrastrukture bodo morale vlagati lokalne skup-nosti, ki pa teh sredstev nimajo. Zato si je trebaprizadevati, da ostane pogrebna in pokopališka dejavnostše naprej povezana ter da se zakonsko jasno opredelijostandardi urejenosti in varovanja pokopališč.

17

Urejanje in ~i{~enje javnih povr{inObvezni lokalni gospodarski javni službi urejanja in ~i{~enjajavnih povr�in je treba zagotoviti ustrezen zakonodajni okvir nadržavni ravni.

Trenutno za obvezno gospodarsko javno službo varstvaokolja – urejanja in čiščenja javnih površin ni ustreznegazakonodajnega okvira na podzakonski ravni, ki bi opre-delil izvajanje te javne službe. Za dvig kakovosti inpoenotenje izvajanja na državni ravni bo Zbornica pro-aktivno pristopila k dajanju pobud zakonodajalcu za us-trezno ureditev področja. Zakonodajni okvir moraopredeliti naloge ter standarde izvajanja javne službe zadvig kakovosti in poenotenje njenega izvajanja na državniravni.

Tudi Zbornica bo javno službo urejanja in čiščenja javnihpovršin enakovredno drugim javnim službam komuna-lnega gospodarstva vključila v področje svojega delovanjazaradi nadaljnjega razvoja te javne službe.

Javno službo je smiselno lo~iti na dve podro~ji: urejanje cestin drugih utrjenih javnih povr{in ter urejanje javnih zelenihpovr{in.

Javna služba od sprememb Zakona o varstvu okolja izleta 2004 skrbi za dve področji, ki sta si po svoji naravipovsem različni: urejanje javnih cest in drugih tlakovanihpovršin ter urejanje javnih zelenih površin. Zaradi takšneureditve je predvsem prizadeto urejanje javnih zelenihpovršin, kjer zakonodajalec ni predpisal standardov alidrugih priporočil niti ni nobenega kriterija strokovnostiizvajalcev. Poleg tega je treba jasno razmejiti naloge medjavnimi službami, ki jih opredeljujejo predpisi s področjaprometne varnosti, in javnimi službami urejanja inčiščenja javnih površin.

Za urejanje javnih zelenih povr{in je treba opredeliti strokovnezahteve za izvajalce in vzpostaviti sistem za razvoj znanja indobrih praks.

Standardi strokovnosti izvajalcev so nujen pogoj zakakovost in so v tujini uveljavljeni. Nujno je treba vzpo-staviti sodelovanje med izvajalci javne službe in ostalimideležniki v Sloveniji in z mednarodnimi organizacijami.

V kontekstu razvoja novih konceptov upravljanja javnih povr�inje treba razvijati kompetence izvajalcev za sodelovanje inrazvoj novih partnerstev.

Lastništvo površin v javni rabi je mešano in javna upravaje zaradi pomanjkanja sredstev in iz praktičnih razlogovprimorana razvijati sodelovanje lastnikov, prebivalcev,

nevladnih organizacij, zasebnih podjetij in organizacij prinjihovem upravljanju. Zbornica si bo prizadevala zaproaktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.

Zbornica komunalnega gospodarstva