Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov

Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov

mag. Petra Pižmoht, prof. lik. ped.Maja Rak, u.d.i.a.

Celje, 19. 11. 2010

Aranžerski tehnik – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Projekti v okviru programa aranžerski tehnik• Primeri projektov:

– Oblikovanje in izdaja šolskega časopisa– Jabolko v šoli – Kocka v parku (javni natečaj MCC)– Sodelovanje z Galerijo sodobne umetnosti in Likovnim salonom Celje– Scenografije – Vsakoletna lutkovna ali gledališka predstava: Snežna kraljica (Hans Christian Andersen)Cvetlice male Ide (Hans Christian Andersen)Lutkovne predstave v umetniški četrti Celja (Celje-pravljično mesto)SneguljčicaMojca PokrajculjaPokonci izpod koreninZvezdica ZaspankaPepelka

– Promocijski filmi

Zakaj projektno delo?

• Večja motiviranost za delo - bolj realni primeri (izkustveno učenje), bolj sproščeno, kreativno, demokratično vzdušje; kakšni dijaki pogosto sodelujejo?

• Takšen način dela omogoča izvedbo nalog, ki bi bile drugače praktično neizvedljive v okviru klasičnih oblik pouka (obdelava lesa, grundiranje platna…)

• Izgradnja celovitega povezanega trajnega znanja

Zakaj medpredmetno povezovanje?

• Izgradnja celovitega povezanega trajnega znanja

• Sodobna šola- preseči predmetno razdrobljenost vzgojno-izobraževalnih programov in zagotoviti razvoj ključnih kompetenc, ki so po svoji naravi interdisciplinarne, kompleksne.

Projektno delo in medpredmetne povezave

A. Interdisciplinarnost – Medpredmetno povezovanje

• Pojasnitev pojmov: – Enopredmetna povezava (znotrajpredmetna,

intradisciplinarna, monodisciplinarna) – poveže cilje oz. učitelje in izvajanje istega predmeta (vertikalne in horizontalne)

– Interdisciplinarna povezava, medpredmetna povezava (povezani sicer ločeni predmeti pri doseganju skupnega cilja)

– Multidisciplinarna povezava (več predmetov izbere npr. skupno temo (npr. literarno delo, film ipd.), ki jo obravnavajo vsak z zornih kotov svoje vede

– Transdisciplinarna povezava (promocijski film)– Navpična povezava – med različnimi letniki (v okviru istega

predmeta – enopredmetna; v okviru več premetov – večpredmetna)

– Vodoravna povezava (med oddelki istega letnika)

• Pojasnitev pojmov: – Enopredmetna povezava (znotrajpredmetna,

intradisciplinarna, monodisciplinarna) – poveže cilje oz. učitelje in izvajanje istega predmeta (vertikalne in horizontalne)

– Interdisciplinarna povezava, medpredmetna povezava (povezani sicer ločeni predmeti pri doseganju skupnega cilja)

– Multidisciplinarna povezava (več predmetov izbere npr. skupno temo (npr. literarno delo, film ipd.), ki jo obravnavajo vsak z zornih kotov svoje vede

– Transdisciplinarna povezava (promocijski film)– Navpična povezava – med različnimi letniki (v okviru istega

predmeta – enopredmetna; v okviru več premetov – večpredmetna)

– Vodoravna povezava (med oddelki istega letnika)

Povezovalni elementi

• Vsebine• Dejavnosti• Didaktične metode in postopki (npr. projektni

pristop)• Učna orodja (npr. IKT)• Miselni postopki, veščine in navade (npr.

razvijanje ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov itd.)

• Posamezne kompetence

• Vsebine• Dejavnosti• Didaktične metode in postopki (npr. projektni

pristop)• Učna orodja (npr. IKT)• Miselni postopki, veščine in navade (npr.

razvijanje ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov itd.)

• Posamezne kompetence

Medpredmetno povezovanje v okviru projekta Sneguljčica

Medpredmetne povezave pri projektu snemanja promocijskega filma

Modul Poklicne kompetence

Učni cilji Rezultati in dokazila Aktivnosti projekta

Aranžerstvo

(aranžerski tehnik)

Dijaki:

Pripravljajo ureditve prostora in materiala za delo ter sodelujejo v skupini.Aranžirajo skladno z načeli vizualnega komuniciranja.Uporabljajo sodobno programsko opremo.

Opredelijo idejne zasnove projekta, cilje in možne rešitve.Opišejo načela vizualnega komuniciranja.Ovrednotijo učinkovanje likovnih elementov glede v skladu s ciljno skupino.Utemeljijo pomen stilsko poenotene podobe.Spoznajo ustrezna programska orodja.

So zmožni načrtovati in koordinirati različne faze projekta.

Z upoštevanjem načel vizualnega komuniciranja ustvarijo stilsko poenoten, ciljni skupini prilagojen izdelek – promocijski film.

Uporabljajo svojemu poklicu ustrezne računalniške programe: Adobe Photoshop, Corel Draw in Sony Vegas Pro.

Načrtovanje, režiranje, snemanje, maskerstvo, igranje, fotografiranje, montaža in računalniška obdelava filma ter fotografij, izdelava kostumov in scenografije.



Razumejo vizualna (likovna) izrazila.Smiselno in kreativno uporabljajo likovna izrazila v vizualni komunikaciji.Poznajo in ustvarjalno uporabljajo oblikovalske zakonitosti.Razvijajo ustvarjalno likovno mišljenje.Izvajajo ploskovno in prostorsko oblikovanje.

Spoznajo likovne elemente.Spoznajo elemente likovnega reda.Razumejo medsebojne odnose med sredstvi likovnega izražanja.Ugotavljajo učinke likovnih sredstev v različnih tehnikah, vizualnih medijih in kompozicijah.Razumejo učinkovanje posameznih likovnih komponent v različnih zvrsteh vizualne komunikacije.Spoznajo uporabnost fotografije.Se naučijo uporabljati računalniška grafična orodja.

Izdelajo izdelek (film, kostume, sceno) v katerem uporabijo različne likovne elemente in elemente likovnega reda.

Fotografirajo in računalniško obdelujejo fotografije.

Z izdelavo vizualno učinkovitega video zapisa ali likovnega izdelka izkažejo razumevanje učinkovanja posameznih likovnih komponent v vizualnih medijih in kompozicijah.


Načrtovanje, režiranje, snemanje, maskerstvo, igranje, fotografiranje, montaža in računalniška obdelava filma ter fotografij, izdelava kostumov in scenografije.

Vizu

alne

kom

unik

acije

(lik

ovna

teor

ija in

lik

ovno

obl

ikov

anje

)(a

ranž

ersk

i teh

nik)

Dija

ki:


Učni cilji Rezultati in dokazila

Aktivnosti projekta

Trženje(aranžerski tehnik)Dijaki:

Razumejo osnovne pojme trženja in nakupnega vedenja kupcev.

Opišejo proces tržnega komuniciranja.

Spoznajo orodja komunikacijskega spleta – oglaševanje.

Pojasnijo cilje tržnega kolmuniciranja.

Pojasnijo proces oblikovanja uspešnega tržnega komuniciranja.

Razumejo pomen celostne podobe podjetja.

Razumejo pomen oglaševanja kot enega izmed orodij komunikacijskega spleta.

Ob snemanju in izdelavi filma se seznanijo s procesom in cilji tržnega komuniciranja ter oglaševanjem kot enim izmed orodij tržnega komuniciranja.

Izdelajo promocijski film, skladen s celostno podobo programa in šole. Opredelijo cilje promocijskega filma. Navedejo bistvene značilnosti uspešnega oglaševanja kot oblike tržnega komuniciranja

Načrtovanje, snemanje, fotografiranje, montaža in računalniška obdelava filma.



Pripravljajo multimedijska orodja tržnega komuniciranja.

Sodelujejo pri akcijah tržnega komuniciranja.

Opišejo postopek načrtovanja ključnih vizualnih elementov akcije oglaševanja.

Opišejo likovne značilnosti oglaševanja.

Utemeljijo celostno grafično podobo.

Opredelijo izdelavo video oglasov.

Ob snemanju filma spoznajo značilnosti izdelave video oglasov.

Načrtujejo in izvedejo ključne vizualne elemente promocijskega filma v skladu s celostno grafično podobo in simbolnim identitetnim sistemom šole ter predstavljenih izobraževalnih programov.

Izluščijo likovne lastnosti promocijskega filma.

Načrtovanje, snemanje, fotografiranje, montaža in računalniška obdelava filma.

Mul

timed

ijsko

ogl

ašev

anje

(ara

nžer

ski t

ehni

k)D

ijaki

:



Uporabljajo sodobna programska orodja.

Uporabljajo sodobna informacijska sporočila in dela s sodobnimi komunikacijskimi programi.

Spoznajo programska orodja, ki so primerna za delo v njegovem poklicu.

Pripravijo in izvedejo predstavitev računalniškega programa drugim dijakom.


Predstavijo programe v razredu. Uporabljajo svojemu poklicu ustrezne računalniške programe: Adobe Photoshop, Corel Draw in Sony Vegas Pro.

Predstavijo programe v razredu.

Montaža in računalniška obdelava filma ter fotografij.

Info

rmac

ijska

kom

unik

acijs

ka te

hnol

ogija

(ara

nžer

ski t

ehni

k)D

ijaki

:

B. Sprememba metod in oblik dela

pri projektnem in medpredmetnem povezovanju

Tradicionalne metode

• razlaga• pogovor• delo z besedilom• pisanje na tablo,

prepisovanje• demonstracija• …Tradicionalne oblike• frontalna• individualna• delo v dvojicah• SKUPINSKO DELO

Aktivne metode projektnega dela in medpredmetnega povezovanja• Izkustveno učenje

jučenje v neposrednem stiku z resničnostjo

Aktivne oblike projektnega dela inmedpredmetnega povezovanja• Sodelovalno učenje

– Temelji na skupnem delu in medsebojni pomoči vseh članov skupine

• Sodelovalno poučevanje – oblike: – Izmenjava idej– Diskusije– Medsebojna opazovanja– Skupne učne dejavnosti– Izmenjave učiteljev– TIMSKO POUČEVANJE

B. Metode in oblike dela pri projektnem in medpredmetnem povezovanju

Sodelovalno učenje, izkustveno učenje, timsko delo

Model izkustvenega učenja…

Vir: http://www.actionresearch.net/writings/tuesdayma/sallycartwrightull07.htm…povezan s projektno obliko dela.

PredstavaPromocijski film

Tasc, ameriška neprofitna organizacija,org. izvenšolskih in počitniških programov, zagovarja izkustveno učenje.

V razmislek: Kakšno šolo hočemo (Dnevnik, 13. 2. 2010) Najstarejša oblika učenja oziroma učenje v najširšem pomenu besede je prav

gotovo izkustveno učenje. Pojavi se že v praskupnosti, ko so odrasli svoje izkušnje prenašali na otroke in jim potem omogočili, da so te izkušnje uporabili in preizkusili v resničnem življenju. Kasneje so se z izkustvenim učenjem ukvarjali številni didaktiki. Vsak je model izkustvenega učenja oblikoval po svoje, vsem pa je skupen cikličen proces, katerega temelj sta izkušnja in refleksija o tej izkušnji.

Človek pa je seveda družbeno bitje, zato je smiselno graditi v in na skupini. Sodelovalno učenje je delo/učenje v majhnih skupinah, ki je oblikovano tako, da vsak učenec doseže najboljši učinek v lastnem učenju, pomaga pa tudi drugim, da dosežejo vsi kar najboljše rezultate. Osrednje mesto ima interakcija v skupini.

Za takšno delo pa so potrebne posebne komunikacijske in sodelovalne veščine. Značilnosti takšnih sodelovalnih učnih skupin so pozitivna odvisnost, posameznikova odgovornost, vodstvene funkcije so porazdeljene, odgovornost drug za drugega, poudarek je na kognitivnih in socialnih ciljih, skupine analizirajo svoje delovanje.

Zato je zahteva po manjših šolah z manjšim številom otrok v oddelku še

kako utemeljena. Izkušnje govorijo, da je kvaliteta učenja in poučevanja največja v oddelkih, ki štejejo do dvajset otrok (op. torej tudi v manjših, projektnih skupinah). (op. trenutni pogoji ne omogočajo preživetja takšnim šolam!) Takrat šele lahko pričakujemo, ne, takrat pa lahko zahtevamo vrhunsko izobraževanje, osebnostno rast in srčno vzgojo učencev. Če in ko bomo vse to zagotovili, pa bi bilo nujno spremeniti tudi ocenjevanje, ki je trenutno namenjeno v večji meri le selekcioniranju med učenci.

• Da bi zmanjšali negativne in hkrati povečali pozitivne posledice ocenjevanja ter zvišali kakovost znanja, se v svetu in pri nas uveljavljajo različne spremembe, ki jih označujemo za "alternativne", drugačne, za novo kulturo preverjanja in ocenjevanja, za novo paradigmo, za bolj "avtentične", bolj odzivne, bolj dovzetne za učenca. Ena takšnih oblik je tudi samovrednotenje, ki ustvarja kritične, aktivne, misleče učence, ki so sposobni prevzeti odgovornost za lastno učenje.

• Učenci tudi spoznajo, da njihov napredek in ocena nista odvisna od učitelja, temveč od njih samih.

A način ocenjevanja je pri nas predpisan kot šeriatsko pravo in pobude za neštevilčno ocenjevanje genetsko neenakih učencev, kot jih imenuje Silvo Kristan (Objektiv, 6. februarja 2010), pri športni, glasbeni in likovni vzgoji so nadaljnje pobude odbora Kakšno šolo hočemo.

Sodelovalno učenje• Ključna načela za uspešno sodelovalno učenje

Pri sodelovalnem učenju učitelj uporablja vrsto strategij in metod za vzpodbujanje sodelovalne interakcije med učenci. V sodelovalni učni uri so najpogosteje prisotna naslednja načela:

1. delo v skupinahSkupine so največkrat heterogene (izbor po skrbnem premisleku ali po naključju).

2. pozitivna soodvisnost članov skupineVsi v skupini razumejo, da delo in uspeh celotne skupine koristita tudi vsakemu posameznemu učencu, uspeh posameznika pa uspehu skupine.

• 3. odgovornost posameznega člana skupineDelo vsakega posameznika in njegova odgovornost v skupini je jasno vidno in merljivo, da ne pride do razpršitve odgovornosti pri delu v skupini (naloge za posameznega člana natančno določene, poročajo posamezni člani, jasno vrednotenje posameznikovega prispevka).

• 4. sodelovalne veščine* poslušanje,* usmerjanje pozornosti na vse člane skupine in vzpodbujanje vseh članov skupine,* usmerjanje pozornosti na nalogo in vztrajanje pri nalogi,* sprejemanje (zamisli, drugih učencev), odprtost, spodbujanje izražanja različnih zamisli, izrekanje pohval,* ustrezna pomoč (razlaga, vztrajanje na tem, da učenci razlago uporabijo pri reševanju svojega problema),* nadzorovanje glasnosti,* razvijanje občutka odgovornosti.

Vrste timskega poučevanjaSKUPAJ (v istem prostoru) LOČENO

vzporedno zaporedno vzporedno

Iste dejavnosti 1. DIALOGIČNOdvogovorno

5. ALTERNACIJSKO izmenjalno (rotirata učitelja ali dijaki)

6. PARALELNO

Različne dejavnosti

2. TRADICIONALNO (soodvisne dejavnosti)

7. DIFERENCIRANO razločevalno

3. KOMPLEMENTARNO dopolnjevalno (posredno ali neposredno povezane dejavnosti)

4. SUPORTIVNOPodporno (eden poučuje, drugi opazuje)

Vir: Škerjanc, 2010

C. Sprememba vloge učitelja in učenca

• TRADICIONALNI POUK (frontalno, enosmerna komunikacija, vsebina čustveno nevtralna, nemotivirano, neindividualiziran pristop)

UČITELJ

u u u u uu u u

razred

C. Sprememba vloge učitelja in učenca

• SODOBNI POUK - PROJEKTNI PRISTOP Z MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM (sproščena socialna klima, enakopraven položaj, medsebojno spoštovanje, individualiziran pristop, spreminjajoče vloge udeležencev)

TEAM UČITELJEV

SIMETRIČNO DVOSMERNA KOMUNIKACIJA

UČITELJ

Kot:subjekt – objekt

Kot:nosilec učnega procesa

V vlogah:zbiralca

organizatorjaraziskovalcapobudnika

konstruktorja“eksperta”“misleca”…

UČENEC

Kot:subjekt – objekt

Kot:usmerjevalec učnega procesa

V vlogah:opazovalcasvetovalcadiagnostikapobudnika

organizatorjaposrednika

povezovalca…

Sproščeni, demokratični odnosi

Sproščeni, demokratični odnosi

Sprememba metod in oblik dela na primeru

Gledališka predstava

• Metode: izkustveno učenje• Oblike: sodelovalno učenje in

poučevanje – izmenjava idej, diskusije, medsebojno opazovanje, timsko poučevanje tipa B)

• Timsko poučevanje

Promocijski film• Metode: izkustveno učenje – primer

realne poklicne situacije• Oblike: sodelovalno učenje in

poučevanje – izmenjava idej, diskusije, medsebojno opazovanje

• Interaktivno timsko poučevanje tipa A (dva učitelja sočasno poučujeta isto skupino dijakov – dialogično, tradicionalno soodvisno, komplementarno dopolnjevalno, suportivno podporno, alternacijsko izmenjalno, paralelno vzporedno, diferencirano razločevalno

Sprememba vloge učitelja in učenca na primeru

• Poudarjeno samostojno delo• Sproščeno vzdušje • Druženje in sodelovanje z dijaki

različnih programov in letnikov • spoznavanje drugega poklicnega

področja in bogatenje izkušenj in znanja

• Individualiziran pristop do projektne skupine

• Medsebojno spoštovanje in enakopraven položaj – upoštevanje predlogov in idej vseh sodelujočih

• Spreminjajoče vloge udeležencev (npr. učitelj kot vodnja ali učitelj kot sodelavec – snemanje v Top Fitu; )

Spreminjanje vloge v projektu

D. Sprememba organizacije pouka

• PROJEKTNO DELO – komponente

• TRADICIONALNI POUK - komponente

• Ne samo vsebinska, tudi oblikovna sprememba (delo izven učilnic, izven šolskega časa, povezane ure, skupine ure…)

INICIATIVA EVALVACIJANAČRTOVANJE IZVEDBA IZDELEK

PRIPRAVA UČENCEV

OBRAVNAVA NOVE SNOVI

VADENJE PONAVLJANJE PREVERJANJE ZNANJA

Projekti gledaliških iger

Na šoli Snežna kraljica (Hans Christian Andersen)Cvetlice male Ide (Hans Christian Andersen)

SneguljčicaPokonci izpod korenin

Med šolami Mojca Pokrajculja Zvezdica Zaspanka Pepelka

V povezavi z lokalno skupnostjo Lutkovne predstave v umetniški četrti Celja (Celje-pravljično mesto)

Zvezdica Zaspanka

Predstava “Zvezdica zaspanka”

Mojca Pokrajculja

Projekt “Sneguljčica”Cilji – praznični december, predstave za različne ciljne skupine

Projekt “Promocijski film”

Dejavnosti: postavljanje ciljev, idejne zasnove razdelitev dela, snemanje, fotografiranje, dekoriranje, izdelava kostumov,

rekvizitov, montaža, računalniška obdelava, grafično oblikovanje

Moduli:

Izdelava promocijskih filmov za programa aranžerski tehnik in

cvetličar

I. Načrtovanje

• Postavljanje ciljev (promocija programa, šole, določitev ciljne skupine, oblikovati film, ki bo skladen s celostno podobo in vizijo šole ter programa

• Idejne zasnove – izdelati film, ki bo vsebinsko in oblikovno skladen s ciljno skupino in karterega osnovno sporočilo bo: “Aranžerski tehnik lahko polepša, pobarva, dekorira svet!”

Idejno izhodišče

Stilni in oblikovni navdih nam je predstavljal video “All I want is you” filma Juno.

Tudi sam film je namenjen generaciji, ki je bila tudi naša ciljna skupina.

YouTube - JUNO - "All I Want Is You" Video

http://www.youtube.com/watch?v=20PQBtyfNZY

• Pisanje scenarija, razdelitev dela, določitev lokacij snemanja, dogovarjanje s Top Fitom, izbor računalniških orodij za obdelavo in montažo, načrtovanje kostumov in scenografije, izbor rekvizitov

II. Izvedba

• snemanje, fotografiranje, dekoriranje, izdelava kostumov, rekvizitov, montaža, grafično oblikovanje , računalniška obdelava (Photoshop, Sony Vegas Pro, Corel Draw).

PROMOCIJSKI FILM za program CVETLIČAR

III. Izdelek – promocijski film

• Promocijski film za program aranžerski tehnik

• Promocijski film za program cvetličar

Film cvetličar

Evalvacija

Documents

Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov